ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Dario Azzellini: Bolivarijanski proces: KonstituirajoËa oblast, participacija in avtonomija
100
sprejet zakon, ki vse javne institucije obvezuje, da pri vseh naroËilih do zneska
80.000 evrov dajo prednost kooperativam. Marca 2004 se je zaËelo ambiciozno
poslanstvo “Vuelvan Caras”, ki naj bi na πiroko vzpostavilo v ustavi zagotovljen
staroselski razvoj in solidarnostno ekonomijo. Z dræavno, finanËno, personalno
in tehnoloπko pomoËjo naj bi v naslednjih letih pribliæno milijon ljudi opravilo
πolanje v solidarnostnem gospodarstvu, pri tem naj bi dobili ustrezno izobrazbo.
Prav tako naj bi ustanavljali kooperative in mala podjetja.
Na mednarodni ravni je Venezuela, v nasprotju z brazilsko vlado, od zaËetka
v celoti zavraËala vseameriπki prostotrgovinski sporazum. (Parker, 2004:
105) Za Venezuelo je prednostnega pomena latinoameriπka integracija, v katero
se vlaga veliko napora. PoËasi pridobiva priljubljenost predvsem diskurzivno
zastavljen venezuelski protipredlog ALBA (Alternativa Bolivariana para las
Americas), ki so ga prevzela in ga nadalje razvijajo πtevilna druæbena gibanja na
vsej celini. Pri predlogu ALBA zaseda druæbeni razvoj osrednje mesto. Gospodarska
integracija sledi le postopoma in le do mere, ki v posameznih sektorjih
razliËnih dræav ne more povzroËiti propada ali razprodaje. IstoËasno naj bi bogatejπe
dræave ustanovile sklad, ki bi vzpodbujal πibkejπe sektorje v razliËnih dræavah.
ALBA ne predvideva sodelovanja ZDA in Kanade.
DRUÆBENA GIBANJA MED AVTONOMIJO IN SODELOVANJEM
Vpraπanje odnosov med samimi druæbenimi gibanji ter med gibanji in vlado,
njihove samoorganizacije in mobilizacije v Venezueli je zelo kompleksno. S
prevzemom oblasti so se πtevilni aktivisti in aktivistke druæbenih gibanj zaposlili
v institucijah, to je gibanja deloma oslabilo. Vendar so se zaradi tesne povezave
med dræavo in gibanji nekatera gibanja tudi precej okrepila. IstoËasno
se tukaj zastavlja vpraπanje obsega avtonomije. 13
Pri tem je treba upoπtevati, da so bile mnoæice poprej v Venezueli neorganizirane.
Zaradi nenehnih napadov na bolivarijanski proces se je pojavila nuja po
organizaciji konsolidacije in obrambe. Tukaj je vlada dajala prednost organski
samoorganizaciji od spodaj. Po drugi strani pa vse do danes obstaja moËna fiksacija
mnoæic na figuro Cháveza.
Kljub temu, ali pa mogoËe prav zato, ker se Chávez v svojem diskurzu nikoli
ne povzdiguje Ëez druge in ker v ospredje zmeraj postavlja “el pueblo”, Ëigar
del je, se njegova figura priËenja spreminjati v figuro “caudilla”. Denis (2001) je
zelo kritiËen do tega dejstva, vendar tako kot vsi drugi ugotavlja, da transfor-
13 Staroselsko gibanje je doseglo veË kot v drugih latinoameriπkih dræavah, Ëeprav v Venezueli samo 1,5 %
prebivalstva pripada staroselskim skupinam. Gibanje podpira proces, vendar ohranja πiroko avtonomijo. Gibanje
æensk, ki je bilo prav tako zelo uspeπno, je oslabelo, saj so se πtevilne æenske zaposlile v institucijah.