ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Darij Zadnikar: Preæivetje uma v neoliberalizmu
10
gibanja so nehierarhiËna, inovativna in fleksibilna v svoji organizaciji,
nedogmatiËna, reprezentativno demokracijo pa zamenjujejo s participativno. Niso
nacionalno omejena: v Gvatemali najdemo “argentinske” HIJOS in “brazilske”
MST, piqueterosi v Argentini so urbani “mehiπki” zapatisti. Prav zaradi domnevne
“obrobnosti” ta gibanja ne bi imela posebnega odziva na naπih univerzah, kjer
πtudente silijo prisostvovati “predavanjem” funkcionarjev Nata, veleposlanikov
najbolj agresivnih in brutalnih reæimov, menedæerjev megakorporacij itd. Z novimi
druæbenimi gibanji bi na teh univerzah razumeli kveËjemu daljna osemdeseta leta,
Ëe ne bi bilo æe omenjenih “bosonogih” znanstvenic in znanstvenikov, ki ne Ëakajo
svojih tujih kolegov, da objavijo knjige, ki bi jih lahko varno citirali, temveË
sooblikujejo globalne boje in znanja o njih ter sodelujejo v aktualnih razpravah
(znotraj, a πe raje zunaj univerz).
Modeli latinskoameriπkih druæbenih gibanj niso neposredno prenosljivi v Evropo,
kjer se ob vpraπanjih migracij in neorasizma, prekernega dela, odprave socialne
dræave itn. prav tako oblikujejo avtentiËna gibanja, ki intenzivno izmenjujejo
izkuπnje prek Atlantika. Res pa je, da nam Latinska Amerika v Ëisti podobi kaæe
rezultate neoliberalnih politik. V tem je zeleni kontinent “naprednejπi”. Naprednejπi
je tudi v petstoletnih tradicijah odporniπtva. Tam dræava pomeni zgolj represijo,
ki jo je blaæil le obËasni avtokratski populizem. V Evropi je dræava ponotranjena
v subjektih. FaπistiËni korporativizem, socialistiËna ureditev ali socialna dræava,
povsod je dræava tista, ki integrira posameznike kot druæbo (Gesellschaft).
Zmagoviti liberalizem je prav tako rabil dræavo, ki je prevzela skupnostne funkcije,
ki jih je individualiziran subjekt izgubil. Skupnost (Gemeinschaft) je zaradi tradicije,
proti kateri je vstalo Razsvetljenstvo, bila praviloma dojeta kot reakcionarna sfera.
Patriarhalna druæina se ni transformirala drugaËe, kot z vkljuËitvijo æensk v
polnopravno dræavljanstvo (volilna pravica) in v sfero dela (kapitalistiËnega
izkoriπËanja). Druæina se je nuklearizirala, druæba pa patriarhizirala. Pralni stroj in
vrtec sta osvobodila æenske skupnostne patriarhalne odvisnosti, a s tem patriarhata
ni konec, le transformiral se je in komercializiral v kulturni industriji, ki proizvaja
podobe “æenskosti”. Svobodni individuum liberalizma je osvobojen tradicionalnih
skupnostnih vezi, a funkcije skupnosti in razmerje odvisnost prevzame dræava.
To πe ni represivna dræava, ki jo vzpostavlja neoliberalizem, temveË skrbna
“oËetovska” dræava, ki skrbi za naπe otroke, izobrazbo, zdravje, mirno starost.
Takπno dræavo in njene “dobrohotne” elite ni bilo teæko ponotranjiti. V Latinski
Ameriki seæe dræava praviloma le toliko daleË, kot je domet puπke. NiË veË. Zato so
ljudje, πe pred preobrazbo vojaπkih diktatur v Ëetrto svetovno vojno neoliberalizma,
morali iznajti preæivetvene tehnike zunaj in mimo dræave. Ni nenavadno, da so
prav tisti, ki so bili najbolj izkljuËeni, npr. staroselci in nezaposleni, hkrati razvili
najbolj izvirne oblike bojev in preæivetja. Tu moramo biti pozorni, ko govorimo o