ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Izdajanje »asopis za za kritiko znanosti, domiπljijo in novo antropologijo sofinancirata Ministrstvo za πolstvo, znanost in πport ter Ministrstvo za kulturo.

»KZ 222 

5 Darij Zadnikar: Preæivetje uma v neoliberalizmu 

Latinska Amerika: 

"Za vse luË, za vsakogar vse, za nas radostni upor!" 

15 ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN), Mehika: 

©esta deklaracija iz Lakandonskega pragozda 

35 Hernán Ouviña: Latinska Amerika: upor z obrobja 

35 Hernán Ouviña: Kratek pregled novih druæbenih gibanj 

55 Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: nova druæbenost v Argentini 

90 Dario Azzellini: Bolivarijanski proces: konstituirajoËa oblast, participacija in avtonomija 

107 Gašper Kralj: PolitiËno æivljenje izginulih: naracije upora v Gvatemali 

123 Victoria Sanford: Kolumbijske mirovne skupnosti in rekonstrukcija dræavljanstva 

na vojnem obmoËju 

134 Marta GregorËiË: Caracol ‡ pu’y ‡ πkoljka 

159 Ana Paula Gutiérrez: La Lucha Sigue: izkuπnje zapatistk z zakonom, patriarhalnostjo 

in pravicami 

181 Luis Hernández Navarro: Zapatizem in avtonomija 

191 Kelly Dowdell: ZapatistiËna avtonomija: alternativni model samorazvoja 

200 Debra D. Chapman: Strateška, oportunistiËna in post-volilna avtonomija: primerjalna 

analiza treh primerov iz Mehike 

218 Matias E. Margulis in Kristen Hopewell: Ljudske kuhinje: odgovor na neoliberalno 

zapuπËino revπËine in lakote v Argentini 

234 Jorge Ginieniewicz: Nova družbena gibanja in stare strukture: post-neo-liberalni teænje 

v Argentini 

(Ne)moË oblikovanja 

245 Barbara Predan: (Ne)odgovornost oblikovanja 

256 Victor Margolin: Oblikovanje za trajnostni svet 

267 Petra »erne Oven: GrafiËno oblikovanje in tipografija kot rezultat druæbenih procesov 

283 Tanja BerËon: Iskanje etike v oblikovanju in oglaševanju 

293 Katherine McCoy: Dobro dræavljanstvo: Oblikovanje kot druæbena in politiËna sila 

301 Oliver Vodeb: Oblikovanje je javni govor 

316 Maurizio Vitta: Pomen oblikovanja 

322 Lidija RadojeviÊ: Estetizacija vsakdanjosti 

»italnica 

335 Mitja Velikonja: Analizi malignih vlog verskih skupnosti v balkanskih konfliktih 

Povzetki/Abstracts 

341 Povzetki 

345 Abstracts

Darij Zadnikar 

Preæivetje uma v neoliberalizmu 

Zaostalost druæbenih ved v Sloveniji ni toliko posledica zaostanka za glavnimi 

trendi mainstreama institucionalne znanosti v svetu kot prav posledica vkljuËevanja 

v ta mainstream. Gre za pojav podrejanja vladajoËi ideologiji, ki je strukturno 

analogen hlapËevanju znanosti tudi prejπnjim reæimom, ki so vladali tukaj. Pri tem 

je vseeno, ali je podrejanje tisto, ki vzpostavlja oblast, ali pa oblast podreja. Velika 

veËina akademikov brez teæav funkcionira v obeh razliËicah. Zgodovina je v tej sferi 

reπila um s pomoËjo dveh mehanizmov: avtonomijo raziskovanja in humanistiËno 

naravnanostjo. Ti dve komponenti sta oblikovali univerzo v prostor, kjer lahko 

vznikne tudi kritiËna misel. Druæbene vede so lahko kritiËne ali pa so zgolj tehnike 

obvladovanja. Kateri je torej tisti mainstream oz. ideologija, ki zahteva pokornost 

danaπnjih raziskovalcev, in kako to dosega? Katera doktrina je nasledila inkvizicijo 

in stalinizem, ne da bi, vsaj zaenkrat, rabila grmad in gulagov? Odgovor je 

preprost, saj je treba le poiskati topiko, ki se tu in zdaj vsiljuje kot neizbeæni Razum. 

KrπËanstvo se je postavilo v konËni sodbi kot neizbeæna usoda, a njeni privræenci 

v svojih sodbah heretikov niso Ëakali na konec sveta. Komunizem kot neizbeæni 

rezultat Zgodovine je opraviËeval vse nepopolnosti in krivice socialistiËnega prehoda. 

OporeËniπtvo je bilo izraz nasprotovanja Razumu, zato je mnogo kritiËnih 

intelektualcev v psihiatriËnih bolniπnicah bilo prepuπËeno znanstveni obravnavi. 

Kaj se danes postavlja kot Razum, ki bi nas najraje pregnal v πtevilne moænosti 

ne-eksistence? Javno mnenje ‡ ta skupek maksim in predsodkov Ëasa, ki zapre 

pot duha k telesu in onemogoËi delovanje ‡ je odloËno: “Razumno je tisto, kar 

je koristno, koristno je tisto, kar prinaπa denar!” »loveπki razum je tukaj oropan 

praxisa in theorie ter reduciran na tehnike obvladovanja. Toliko se vendar πe 

spomnimo, da je kapital rezultat obvladovanja. V kolikor se tega ne spomnimo, 

v kolikor gre le za ideologijo, v toliko govorimo o “ekonomiji”. Ekonomija je 

uteleπenje danaπnjega Razuma. Pri tem ne mislim na ekonomijo, ki raste na motivih 

Adama Smitha, na upoπtevanju sociokulturnih, politiËnih, etiËnih in ekoloπkih 

razseænosti produkcije Ëloveπkega sveta, temveË na asocialno in antiintelektualno 

Darij Zadnikar: Preæivetje uma v neoliberalizmu 

5


6 

redukcijo na logiko profita, ki je zaËinjena s postmodernim cinizmom, socialnim 

darwinizmom, militantnim kriæarstvom. S tega staliπËa vladajoËa globalna ideologija 

neoliberalizma ni ekonomski koncept, temveË skupek verskopolitiËnih dogem, ki πiriji 

svoj vpliv dozdevnih samoumevnosti s pomoËjo argumentov pametnih bomb in 

vedno veËjega druæbenega nadzora. Ker je tovrstna reducirana ekonomska logika 

profita ljudem oklicana za Razum, se v temeljih spodkopljejo ustanove, kjer naj bi, 

v sooËanju razumskih razlogov, moderna konstituirala svoj Um. Reprezentativna 

demokracija se je æe zdavnaj spremenila v podjetje, pri levih in desnih strankarskih 

politikih gre le za marketinπko bolj ali manj zakrit pohlep. Posebej groteskno je ta 

razkroj uma razviden na univerzah, kjer logika neoliberalizma grozi pokonËati samo 

idejo univerze. Grotesknost je v kolaboriranju veËine akademikov v procesih, ki jim 

dokonËno jemljejo avtonomijo raziskovanja. Neoliberalni svetovni nazor se najprej 

spravi nad humanistiËno izobrazbo, nad tisto samo-kritiËno instanco druæbenih ved, 

ki ji je Kant v Sporu fakultet prisodil odloËilno vlogo. Le iz te kritiËne refleksije in 

razprave znanstvene skupnosti lahko izstopijo zarisi uma. Ne pa Um sam. Ta se 

vzpostavi v πiroki druæbenopolitiËni participaciji, kjer so konceptualizacije in spomini 

kritiËne znanosti le terminoloπki prispevek resniËnemu politiËnemu gibanju, 

njegovemu samorazumevanju in vizijam. Neoliberalna ideologija meri na tehnike 

obvladovanja in ne na refleksijo. Zgodovine je konec, spomin je izbrisan, cilji so 

neposredni. HumanistiËna izobrazba je nekoristna, ne prispeva k izæemanju profita 

in je le odveËno intelektualistiËno razkoπje. Pregnati kritiËno filozofsko, kulturno in 

druæboslovno misel z univerze pomeni hkrati konec druæbenih ved. Ta æalostni 

eksperiment, ki smo mu zadnja leta priËa, je samomor znanosti, ki bi bil primerljiv s 

tem, da bi se v naravoslovju odpovedali matematiki. Brez humanistiËnega konteksta 

so druæbene vede le tehnike reprodukcije kapitala, metode nadzora populacij in 

“normalizacije” posameznikov. Neoliberalizem ne razkraja samo druæbenih ved, 

ampak poskuπa tudi naravoslovje podrediti edinemu ekonomskemu smotru. Ta 

napetost se je vedno kazala kot napetost med “temeljnimi” in “aplikativnimi” 

vedami, vendar pa sodelovanje pri “aplikativnih” projektih za gospodarske subjekte 

prav tako prinaπa tveganja za raziskovalce. Ta niso samo moralne narave, Ëe npr. 

sodelujeπ v dvomljivih poslih farmacevtskih korporacij ali oboroæitvene industrije, 

temveË riziko, ko znanstveni izsledki niso veË obËe dostopni, kot to zapoveduje ime 

“univerza”, in so zavezani poslovnim skrivnostim in patentni zakonodaji. Znani so 

primeri, ko je bila objava znanstvenih Ëlankov predmet korporacijskih toæb. Adijo 

svoboda znanstvenega raziskovanja! Navidez se podreditev univerze profitni 

ideologiji, ki so jo narekovali v Svetovni trgovinski organizaciji, kaæe v nenevarni 

latovπËini “odpiranja izobraæevalnega sektorja privatni iniciativi” ipd. Bolonjski 

proces, kot implementacija neoliberalne ideologije na univerzo, privablja akademsko 

srenjo k sodelovanju z nekaj privlaËnimi in povrπnimi naËeli: kakovost πtudija,

enoten evropski πtudijski prostor, izbirnost vsebin, osredotoËenost na πtudenta, 

zaposljivost itn. Veliko teh naËel je upraviËenih, ker je univerza tradicionalistiËna in 

elitistiËna ustanova, ki ne zmore vedno uresniËevati ciljev, ki si jih je zastavila in ki 

jih pred njo zastavlja sodobnost. Resnici na ljubo so ti cilji neoliberalizmu prav tako 

odveËni, Ëe æe ne nevarni. Prehod od fordizma k postfordizmu je spremenil vlogo 

umskega dela. »e je v fordizmu intelektualna elita nadzirala manualno delo in je 

na univerzi intelektualna “superelita” proizvajala upravljalsko elito, potem 

v postfordizmu, kjer umsko delo izgubi nadrejeni status in je preoblikovano 

v nekakπen “kognitariat”, univerza ne proizvaja veË druæbene elite, temveË zgolj 

delavce. Humboldtovski koncept univerze, ki je osredotoËena na usposabljanje 

za znanstveno raziskovanje, na samostojnega intelektualca, ki je sposoben kreirati 

sociokulturno, ekonomsko in tehnoloπko prakso, zamenja “job training”, produkcija 

zaposljivih delavcev, Ëigar vloga je “ustvarjanje” profita. Od tod famozna bolonjska 

“osredotoËenost” na πtudenta prek t.i. “kompetenc”, ki jim morajo zadostiti 

πtudijski programi. Takπna univerza je podjetje za trg delovne sile. Tako imenovane 

“kompetence” so le standardizacija blaga. Podreditev univerze profitni logiki, izgon 

humanistiËnih funkcij, znanstvene avtonomije, discipliniranja univerzitetnih 

uËiteljev v delavce, ki “usposabljajo” delovno silo z jasno merljivimi ekonomskimi 

parametri (abstrakten delovni Ëas) itn., odpirajo πe druge posledice preobrazbe 

univerze v podjetje. Kulturne in osebnostne razseænosti znanj so reducirane na 

træno “primerljivo” usposobljenost. Znanje je blago kot vsako drugo. »e prinaπa 

profit, je delo racionalno, Ëe ne, je iracionalno. Zato odpadejo vsi socialnohumanistiËni 

razlogi, da bi bil πtudij zastonj: “©tudij je del posla in ne dobrodelna 

ustanova!” Neoliberalna logika z vero v konkurenËnost trga, ki naj bi prinaπala 

kakovost, rojeva poslovne iniciative v ponudbi visokoπolskih πtudijev. Tako naj 

bi v Sloveniji bilo v prihodnje vsaj deset, veËinoma privatnih univerz. Ta poslovna 

vnema je komiËna æe zato, ker gre za minidræavo, ki bi jo lahko stlaËili v eno od 

pariπkih predmestij. Hkrati pa me zanima, kje bi v tej minidræavi nabrali ves 

visokokakovosten znanstvenopedagoπki kader. Takπno “podjetniπtvo” bi πe enkrat 

postavilo na laæ neoliberalno vero v nevidno roko trga, kjer naj bi se obdræal tisti, 

ki ima kakovostnejπe in cenejπe blago. »e bi to bilo res, potem bi kuhinjo babice 

zamenjali za McDonalds. Neoliberalne blodnje o svobodnem trgu in profitni logiki, 

tudi kot mehanizmu distribucije praviËnosti, se razblinijo, Ëe se ozremo v danaπnji 

svet in spomnimo preteklih “doseækov”. Gospostvo profitno-træne logike vedno 

konËa v monopolih megakorporacij in vojnah. Za svet, ki ga æivimo in ga je 

oblikoval neoliberalizem, se je ustalilo poimenovanje »etrta svetovna vojna. 

Pri neoliberalizmu ne gre za ekonomski koncept, temveË za redistribucijo bogastva 

in moËi: da so bogati bogatejπi in revni revnejπi. O tem govorijo goli podatki. 

Neoliberalni slovenski reformatorji za vzor postavljajo vzhodnoevropske revne 


7


8 

deæele, kot sta Estonija in Slovaπka, a v teh deæelah bivπega komunistiËnega 

planiranja bi bila vsaka ekonomija “uspeπna”. Predpostavke liberalizma so tam 

æe obstajale: obuboæano delavstvo, avtoritarna oblast in domaËi mafijski kapital, 

laËen sveæega tujega denarja oz. investicij. Pri nas je te predpostavke treba πele 

ustvariti z obuboæanjem veËine, poveËanjem represije in discipliniranjem 

domaËega menedæmenta. 

Kaj, kje in kako naj potem sploh raziskuje (in preæivi) kritiËna znanost? 

(In, zakaj sploh, saj je konformizem bogato poplaËan?) Neoliberalni imperij in 

globalna permanentna vojna proti ËloveËnosti in naravnemu okolju sta temeljni 

nalogi raziskovanja. Nikakor ne gre za enoten problem, niti enoten diskurz ali 

nadrejeno vednost. Znanost je nujno partikularna, Ëe noËe biti ideologija, tako kot 

neoliberalizem. ProuËevanje migracij, mehanizmov patriarhata, rasizma, kulturne 

industrije, politiËne mitologije, trajnostnega razvoja, postkolonializma, pa tudi 

navidez najbolj “neuporabnih” in teoretskih problemov, od ohranjanja spomina 

v antiËnih πtudijah, lingvistiËnih vedah in umetniπkih diskurzih imajo pomembno 

vlogo v oblikovanju naracij globalne Ëloveπke kulture. Gre za skupno fronto boja 

za ËloveËnost in ohranjanja njenega spomina. Vsa kultura, ki ni podvræena profitu, 

je tarËa neoliberalnega uniËenja. S staliπËa globalne vojne je jasno, da univerze 

ne bo mogoËe ubraniti in da ta ne bo ostala trdnjava Uma. Akademiki, zaprti 

v slonokoπËeni stolp, bodo hirali v citiranju izbledelih citatov, dokler jih ne bodo 

nagnali usposabljat delovno silo. Znanost se mora vplesti v realnost, ki se bori 

za preæivetje. To pa zahteva novo epistemologijo in nov lik druæboslovnega 

znanstvenika, ki se odpove emfatiËnemu razumevanju znanosti, ki naj bi kulturi 

zagotavljala vzviπene cilje in pomene. Filozofija mora biti bistveno bolj skromna: 

skupnostim v gibanju in odporu ne ponuja izdelanih interpretacij in resnic, ampak 

je del gibanja, kjer s svojim delovanjem ponuja elemente samorazumevanj, 

besednjak naracij, provizoriËne projekcije moænih vizij, zna prisluhniti dejanskemu 

gibanju in iz njega prevzema tisto, kar tvori novo dediπËino uma. V svojih 

potepanjih in sreËevanjih sem sreËal πtevilne “bosonoge” znanstvenike: v siju ognja 

v pragozdu so me spraπevali, Ëe poznam “Siseka” (potem smo se uËili izgovarjati 

“æ”), pripovedovali so mi, kako na skupπËinah v najrevnejπih Ëetrtih Buenos Airesa 

razpravljajo o globalni vojni, imperiju, multitudah, sliπal sem o razpravah aktivistov 

s Hollowayem, bil priËa procesom, ko se mlade znanstvenice ne zadovoljijo veË s 

tem, da bi le prouËevale migrante in prispevale k njihovi asimilaciji ali deportaciji, 

temveË se aktivno vkljuËujejo v nihove boje, z doktorandi iz Harvarda smo tavali 

v oblakih solzilca, pisali, ko so drugi bolπËali v televizijo, in spet razpravljali, ko so 

drugi spali. Druæboslovno znanost ne gre omejiti zgolj na aktivistiËno epistemologijo, 

ki je neposredno vpeta v druæbene boje. Tudi zaradi tega ne, ker je znanost sama 

po sebi subverzivna, Ëe se ne podreja diktatu profita. Na tej ravni celo ni razlike

z naravoslovjem in tehniko: kdor dela npr. na odprtem raËunalniπkem programju, 

se zaveda omejitev patentne zakonodaje na tem podroËju in absurda privatizacije 

Ëloveπke ustvarjalnosti. Tudi samih odporov globalni neoliberalizaciji ne moremo 

hierarhizirati: segajo od pridelave bioloπke hrane, pravic staroselcev do svobode 

gibanja in pravic istospolnih zvez. Medtem ko so se druæbeni boji preteklega stoletja 

osredotoËali okoli vpraπanja dela in pozabljali, da je to ujeto v druæbeno obliko 

kapitala, ter so znali te okove odpraviti le tako, da so jih zamenjali z dræavnim 

administriranjem (eno hierarhijo zamenjali za drugo), pa so sodobni druæbeni 

boji bistveno bolj raznoliki in mnogoteri, ne da bi potrebovali poenotenje v 

metadiskurzu, ki bi jih hierarhiziral. OsredotoËajo se okoli vpraπanja izkljuËenosti. 

Zato veliko ljudi sploh ne razume, za kaj gre, in Ëakajo skupne politiËne ideje, vodje 

in avantgardne stranke, ki bi jih kot zombije peljali v preteklost. Sanjajo “staro 

pravdo”, socialno dræavo in druæbo dela, ob zahtevah po univerzalnem temeljnem 

dohodku in æivljenju, ki ni ustvarjeno le za delo, se jim ustavijo moægani. Sodobni 

boji in njihovo samo/razumevanje so heterologni. Adorno je heglovsko spravo 

z negativno dialektiko preoblikoval v spravo, ki je mir sobivanja raznolikosti. 

Spoπtovati gre idejo negativne dialektike, a Adorno je bil ujet v judovsko idejo 

zgodovine ter razmer postholokavsta, oboje pa ga je napeljevalo k spravi v miru 

prihodnjega. Mikrologija sodobnih bojev to alternativo ne prestavlja v nedoloËnost, 

temveË jo realizira v aktualnostih mnogoterih bojev. Revolucija je dao. 

Da bi razumeli dao revolucije, ki nima hierarhij in ciljev, temveË, kakor pravijo 

zapatisti, “hodi spraπujoËe”, ne smemo prevzemati starih hierarhij in avtoritet. 

Inovacije nepriËakovano vzniknejo iz obrobja, medtem ko velike socialne ideje 

preteklosti gnijejo v lastnem smradu. Od tod takπno zanimanje za nova 

druæbenopolitiËna gibanja (movimientos populares, ljudska gibanja) Latinske 

Amerike. Od vzora kubanske revolucije ni ostalo veliko. GuevaristiËni model 

revolucij, ki jih sproæijo gverilska gibanja, se ni obnesel in je peljal v πtevilne 

genocide vojaπkih diktatur, ki so jih postavile ZDA. Kljub vsemu ne gre podcenjevati 

moralnega vzora, ki ga comandante Che, podobno kot Simón Bolívar, nudi 

zelenemu kontinentu. Vojaπkim diktaturam je sledila “demokracija”, politika, 

ki je te dræave odprla za poligon neoliberalizma. Z diktati Svetovne trgovinske 

organizacije, Mednarodnega finanËnega sklada in Svetovne banke so se naravna 

bogastva, od vode do nafte, privatizirala, padle so nacionalne ovire za kapital in 

ceneno blago iz ZDA (ne pa za svobodno gibanje migrantov). Svoje trge je morala 

najprej odpreti Mehika, sledita πe Srednja in Juæna Amerika. Rezultat je bil popolni 

zlom gospodarstev in razkroj druæb, obuboæanje, brezposelnost in vnoviËna rast 

nepismenosti. Temu je sledil takorekoË kontinentalni upor, ki so ga sproæile 

populacije, ki so bile “brez obraza in nevidne”: staroselci, kmetje brez zemlje, 

matere in otroci desaparecidov (izginulih v diktaturah), nezaposleni … Ta sodobna 


9


10 

gibanja so nehierarhiËna, inovativna in fleksibilna v svoji organizaciji, 

nedogmatiËna, reprezentativno demokracijo pa zamenjujejo s participativno. Niso 

nacionalno omejena: v Gvatemali najdemo “argentinske” HIJOS in “brazilske” 

MST, piqueterosi v Argentini so urbani “mehiπki” zapatisti. Prav zaradi domnevne 

“obrobnosti” ta gibanja ne bi imela posebnega odziva na naπih univerzah, kjer 

πtudente silijo prisostvovati “predavanjem” funkcionarjev Nata, veleposlanikov 

najbolj agresivnih in brutalnih reæimov, menedæerjev megakorporacij itd. Z novimi 

druæbenimi gibanji bi na teh univerzah razumeli kveËjemu daljna osemdeseta leta, 

Ëe ne bi bilo æe omenjenih “bosonogih” znanstvenic in znanstvenikov, ki ne Ëakajo 

svojih tujih kolegov, da objavijo knjige, ki bi jih lahko varno citirali, temveË 

sooblikujejo globalne boje in znanja o njih ter sodelujejo v aktualnih razpravah 

(znotraj, a πe raje zunaj univerz). 

Modeli latinskoameriπkih druæbenih gibanj niso neposredno prenosljivi v Evropo, 

kjer se ob vpraπanjih migracij in neorasizma, prekernega dela, odprave socialne 

dræave itn. prav tako oblikujejo avtentiËna gibanja, ki intenzivno izmenjujejo 

izkuπnje prek Atlantika. Res pa je, da nam Latinska Amerika v Ëisti podobi kaæe 

rezultate neoliberalnih politik. V tem je zeleni kontinent “naprednejπi”. Naprednejπi 

je tudi v petstoletnih tradicijah odporniπtva. Tam dræava pomeni zgolj represijo, 

ki jo je blaæil le obËasni avtokratski populizem. V Evropi je dræava ponotranjena 

v subjektih. FaπistiËni korporativizem, socialistiËna ureditev ali socialna dræava, 

povsod je dræava tista, ki integrira posameznike kot druæbo (Gesellschaft). 

Zmagoviti liberalizem je prav tako rabil dræavo, ki je prevzela skupnostne funkcije, 

ki jih je individualiziran subjekt izgubil. Skupnost (Gemeinschaft) je zaradi tradicije, 

proti kateri je vstalo Razsvetljenstvo, bila praviloma dojeta kot reakcionarna sfera. 

Patriarhalna druæina se ni transformirala drugaËe, kot z vkljuËitvijo æensk v 

polnopravno dræavljanstvo (volilna pravica) in v sfero dela (kapitalistiËnega 

izkoriπËanja). Druæina se je nuklearizirala, druæba pa patriarhizirala. Pralni stroj in 

vrtec sta osvobodila æenske skupnostne patriarhalne odvisnosti, a s tem patriarhata 

ni konec, le transformiral se je in komercializiral v kulturni industriji, ki proizvaja 

podobe “æenskosti”. Svobodni individuum liberalizma je osvobojen tradicionalnih 

skupnostnih vezi, a funkcije skupnosti in razmerje odvisnost prevzame dræava. 

To πe ni represivna dræava, ki jo vzpostavlja neoliberalizem, temveË skrbna 

“oËetovska” dræava, ki skrbi za naπe otroke, izobrazbo, zdravje, mirno starost. 

Takπno dræavo in njene “dobrohotne” elite ni bilo teæko ponotranjiti. V Latinski 

Ameriki seæe dræava praviloma le toliko daleË, kot je domet puπke. NiË veË. Zato so 

ljudje, πe pred preobrazbo vojaπkih diktatur v Ëetrto svetovno vojno neoliberalizma, 

morali iznajti preæivetvene tehnike zunaj in mimo dræave. Ni nenavadno, da so 

prav tisti, ki so bili najbolj izkljuËeni, npr. staroselci in nezaposleni, hkrati razvili 

najbolj izvirne oblike bojev in preæivetja. Tu moramo biti pozorni, ko govorimo o

“obrobnosti”. Brazilsko gibanje kmetov brez zemlje je eno od najveËjih druæbenih 

gibanj na svetu, teritorij pod nadzorom vojske upornih Majev v Mehiki presega 

povrπino vsaj dveh Slovenij. A sam obseg ni odloËujoË. To, kar je odloËilno, je 

njihova redefinicija moderne. Medtem ko je evropska moderna razkrojila 

tradicionalno skupnost in proizvedla dræavljana za nacionalno dræavo in izolirani 

individuum za nacionalni trg, so nova druæbena gibanja rekonstruirala skupnost, 

dræavo in neoliberalni trg pa povnanjila v bojih, nasprotovanjih, izsiljevanjih itd. 

Ta gibanja pomenijo radikalni levi komunitarizem. Gibanje brazilskih kmetov 

brez zemlje je sposobno rekonstrukcije skupnosti na zasedenih posestvih. Tam 

organizirajo πole in zdravstveno oskrbo po svojih potrebah, hkrati pa ljudi iz 

velemestnih favel, ki so se odloËili vrniti na kmete, uËijo graditi solidarnostno 

skupnost. Enake procese rekonstrukcij skupnosti, prek dolgotrajnih konsenzualnih 

dogovarjanj, sreËamo pri piqueterosih in zapatistih. Nov svet jim ni oddaljena vizija, 

temveË nekaj, kar gradijo vsakodnevno. Dao. 

Ta gibanja imajo tudi pestra razmerja z dræavnimi oblastmi. V mehiπkem 

Chiapasu, pa tudi v drugih mehiπkih zveznih dræavah, oblastniki vodijo bolj ali manj 

prikrito vojno “nizke intenzitete” proti staroselcem. V Venezueli je ljudsko gibanje 

postavilo na oblast “comandante” Huga Cháveza, ki bolivarsko revolucijo temelji 

na pisani druπËini gibanj in organizacij, ki jih ne more nadzirati, in ki ga podpirajo, 

kolikor v zapatistiËnem duhu “vlada ubogljivo”. Venezuela, tretja izvoznica nafte 

v svetu, na grozo neoliberalcev in ZDA, svoje naravno bogastvo usmerja v socialne 

projekte ne le v Venezueli, temveË tudi v ZDA in, podobno kot Kuba, tudi drugod 

v Latinski Ameriki. Podobna bolivarska revolucija se obeta tudi v Boliviji, kjer ima 

Evo Morales, vodja “cocalerov”, staroselskih pridelovalcev koke, moænost, da 

postane prvi indijanski predsednik na kontinentu. Tudi tam je dræavna oblast 

negotova, saj so druæbena gibanja staroselcev, rudarjev in πtudentov tako moËna, 

da so v zadnjem Ëasu vrgli z oblasti æe dva predsednika, ker so hoteli privatizirati 

nacionalna bogastva (plin, pred tem pa vodo). Kdor bo hotel tu vladati, bo moral 

biti ubogljiv, a le s teæavo, ker ni jasno, koga ubogati, ker so gibanja razdeljena in 

spreminjajo svoje prioritete. Ta razdeljenost je mogoËe πla v prid argentinskemu 

predsedniku Néstorju Kirchnerju, ki je del militantnih druæbenih gibanj uspel 

pacificirati, a vseeno ne more tvegati uresniËevanja takπne neoliberalne politike, 

ki je dræavo pred tem uniËila in ljudstvo pripravila do tega, da so januarja leta 2002 

zaporedoma nagnali pet predsednikov. Tudi z bolj “komunistiËnim” predsednikom 

Brazilije, Luiz Inácio Lula da Silvo, nova druæbena gibanja nimajo idealnih zvez. 

»etudi je marsikateri aktivist vladajoËe Delavske stranke (PT) tudi aktivist Gibanja 

kmetov brez zemlje (MST), je to ohranilo svojo neodvisnost in ne sodeluje z dræavo 

pri zasedbah in razdeljevanju zemlje. Na primeru Latinske Amerike se namreË kaæe 

vsa nemoË nacionalnih dræav, ki so prepustile druæbo na nemilost neoliberalnim 


11


12 

mehanizmom, ki potrebujejo dræavo, le ko je treba z oroæjem zatreti motnje 

v reprodukciji kapitala. LeviËarski politiki, ki se tako kot Chávez ne bi naslanjali 

na nova druæbena gibanja in ljudjem ne vraËali druæbena bogastva iz naravnih 

virov, nimajo velikih moænosti. V Latinski Ameriki bi se lahko vladalo le πe s 

podporo ameriπke vojske ali v ZDA usposobljenih vojaπkih diktatorjev, Cie in 

korporacijskega korupcijskega denarja. Spodaj, na ravni baziËnih skupnosti in 

gibanj, pa ljudem poËasi postaja vseeno, kdo dræavi vlada, le da pustijo pri miru 

avtonomije, ki se gradijo v ritmih vesele glasbe, z ljudmi, ki so revni, a marsikdaj 

æivijo bolj polno æivljenje, kot mi, vedo veË o svetu in bojih za ËloveËnost kot 

tukajπnji univerzitetni profesorji, in imajo nedvomno veË moænosti preæivetja 

kot otopeli individuumi supermarketov, ki jim je realnost le πe televizijski show.

ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve 

(EZLN), Mehika 

©esta deklaracija iz Lakadonskega pragozda 

To je naπa preprosta beseda, ki se hoËe dotakniti src preprostih in skromnih 

ljudi, kot smo mi, pa tudi ljudi, ki so prav tako kot mi, dostojanstveni in uporni. 

To je naπa preprosta beseda, ki poroËa, kakπna je bila naπa pot in kje smo 

zdaj, zato, da bi razloæili, kako vidimo svet in svojo deæelo, da bi povedali, kaj 

mislimo narediti in kako, in zato, da bi povabili druge, da bi hodili z nami po 

neËem velikem, kar se imenuje Mehika, in neËem πe veËjim, kar se imenuje 

svet. To je naπa preprosta beseda, zato da bi obvestila vsa iskrena in plemenita 

srca o tem, kar hoËemo doseËi v Mehiki in svetu. To je naπa preprosta beseda, 

kajti naπa æelja je, da apeliramo na tiste, ki so takπni, kot smo mi, ter da se jim 

pridruæimo, kjerkoli æivijo in se borijo. 

1. O TEM, KDO SMO. 

Mi smo zapatisti iz EZLN, Ëeprav nas imenujejo tudi “neozapatisti”. Torej, 

mi zapatisti iz EZLN smo priËeli z oboroæeno vstajo januarja 1994, ker smo sprevideli, 

da je bilo dovolj zla, ki so ga spoËeli oblastniki, ki so nas le poniæevali, 

nam kradli, nas zapirali in pobijali, nihËe pa ni niË rekel ali storil. Zato smo rekli: 

“!YA BASTA!” Se pravi, da jim ne bomo veË dovolili, da bi si nas podrejali 

in z nami ravnali slabπe kot z æivino. Potem smo πe rekli, da hoËemo demokracijo, 

svobodo in pravico za vse MehiËane, Ëeprav smo se predvsem 

osredotoËali na indijanska ljudstva, kajti, je paË tako, da smo mi iz EZLN skoraj 

vsi Ëisti staroselci, tu iz Chiapasa, toda noËemo se boriti le v lastno korist 

ali le v korist staroselcev v Chiapasu ali samo za indijanska ljudstva Mehike, 

temveË se hoËemo boriti z vsemi ljudmi, ki so skromni in preprosti kot mi in æivijo 

v pomanjkanju in so ærtve izkoriπËanja in ropanja bogatih in njihovih zlih 

vlad, tukaj v naπi Mehiki kot tudi v drugih deæelah sveta. 

Naπa mala zgodovina je torej, da smo se utrudili izkoriπËanja oblastnikov in 

smo se organizirali, da bi se ubranili in borili za praviËnost. Na zaËetku nas ni 

ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN), Mehika ©esta deklaracija iz Lakadonskega pragozda 

15


16 

bilo veliko, le peπËica nas je hodila sem in tja, govorila in posluπala druge ljudi, 

kot smo mi. To smo na skrivaj poËeli dolga leta, se pravi brez hrupa. Lahko 

bi rekli, da smo zdruæili svoje moËi v tiπini, to je trajalo pribliæno 10 let, no, in 

potem smo se razπirili, tako da nas je sedaj æe veË tisoË. Dobro smo se izurili, kar 

se tiËe politike in oroæja, in potem kar naenkrat, ko bogati praznujejo novo leto, 

vdremo v njihova mesta in jih zavzamemo in povemo vsem, da smo tukaj 

in da nas morajo upoπtevati. Potem so se bogati dvignili in nad nas poslali svoje 

velike Ëete, da nas pokonËajo, kakor storijo vedno, ko se izkoriπËani uprejo; 

ukaæejo jim, naj pokonËajo vse. Ampak ni jim uspelo, saj smo se pred vojno zelo 

dobro pripravili in se utrdili v naπih gorah. In tam hodi vojska, nas iπËe in 

meËe na nas bombe in krogle, in naËrtovali so æe, da bodo naenkrat izbrisali vse 

staroselce, ker niti ne vedo dobro, kdo je zapatist in kdo ni. In mi teËemo in se 

borimo, se borimo in teËemo, kot so poËeli æe naπi predniki. Ne da bi obupali, 

ne da bi se predali, ne da bi bili poraæeni. 

In potem so ljudje iz mest stekli na ceste in zaËeli kriËati za konec vojne. In 

potem smo ustavili naπo vojno in prisluhnili naπim bratom in sestram iz mesta, 

ki so nas prosili, naj poizkusimo priti do neke ureditve, se pravi nekega sporazuma 

z zlimi vladami, da bi se problem reπil brez pokola. Torej upoπtevali smo 

ljudi, saj so ti ljudje, kot mi temu pravimo, “ljudstvo”, mehiπko ljudstvo, tako 

da smo pospravili ogenj na stran in dræali besedo. 

Zgodilo se je torej, da so vlade rekle, da se bodo lepo vedle, vodile dialog in 

izpolnjevale dogovore. In mi smo se strinjali, ampak vseeno se nam je zdelo pametno 

spoznati tudi tiste ljudi, ki so πli na ulice, da bi ustavili vojno, tako da 

medtem, ko smo vodili dialog z zlimi vladami, smo se obenem tudi pogovarjali 

s tistimi ljudmi, in smo videli, da so v veËini skromni in preprosti, kot smo mi 

sami, in oboji zelo dobro razumemo, zakaj se borimo, se pravi oni in mi. In te 

ljudi imenujemo “civilna druæba”, saj veËina ne pripada politiËnim strankam, 

ampak so preprosti, obiËajni ljudje kot mi, skromni in preprosti. 

Ampak izkazalo se je, da zle vlade niso æelele dobrega dogovora, paË pa so 

zahrbtno pristale na pogajanja in doseganje sporazumov, medtem pa so pripravljale 

napade, da nas enkrat za vselej izbriπejo. In tako so nas potem veËkrat napadli, 

ampak niso nas porazili, saj smo se dobro branili, in mobiliziralo se je tudi 

veliko ljudi iz celega sveta. Zle vlade so potem uvidele, da je problem v tem, 

da veliko ljudi opazuje, kar se dogaja z EZLN, in zaËel se je njihov naËrt urejanja 

stvari tako, kot da se niË ne dogaja. Medtem so nas obkroæili in obkolili, 

upajoË, ker so naπe gore in zapatistiËne vasi zelo oddaljene, da bodo ljudje pozabili. 

In na vsake toliko nas zle vlade poizkusijo prevarati ali nas napadejo, kot 

februarja 1995, ko so nad nas poslali veliko vojske, ampak niso nas porazili, saj,

kot so potem rekli, nismo bili sami in veliko ljudi nas je podprlo in smo se dobro 

uprli. 

In potem so zle vlade morale doseËi sporazume z EZLN in ti sporazumi se 

imenujejo “Sporazumi San Andres”, ker se San Andres imenuje mestna hiπa, 

kjer so se podpisovali ti sporazumi. In v teh pogovorih se nismo sami samcati 

pogovarjali s tistimi iz zlih vlad, ampak smo povabili veliko ljudi in organizacij, 

ki so bili ali so v boju za indijanska ljudstva Mehike, in vsi so spregovorili svojo 

besedo, in vsi smo se strinjali, kako bomo to povedali zlim vladam. In tako 

je tekel ta pogovor, in niso bili samo zapatisti na eni strani in slabe vlade na 

drugi, ampak so bila na strani zapatistov mehiπka indijanska ljudstva in tisti, ki 

jih podpirajo, tako da so zle vlade v teh dogovarjanjih rekle, da bodo prepoznale 

pravice mehiπkih indijanskih ljudstev in bodo spoπtovale njihovo kulturo 

in da bodo sprejele ustavni zakon. Ampak kasneje, ko so podpisali, so se zle vlade 

naredile, kot da so pozabile, in minilo je veliko let, ne da bi bil izpolnjen katerikoli 

dogovor, nasprotno, vlada je napadla staroselce, da bi jih pripravila do 

tega, da bi se umaknili iz bitke, kot 22. decembra 1997, ko je Zedillo ukazal pobiti 

45 moπkih, æensk, starejπih in otrok v vasi, v Chiapasu, ki se imenuje AC- 

TEAL. Tak velik zloËin se ne pozabi tako zlahka, pokaæe tudi, kako brezsrËna 

je vlada, da tako napada in pobija tiste, ki se upirajo krivici. In medtem, ko se 

je vse to dogajalo, smo mi zapatisti dajali vse od sebe, da bi se dogovori izpolnili, 

in se upirali v gorah na jugovzhodu Mehike. In potem zaËnemo s pogovori 

z drugimi mehiπkimi indijanskimi ljudstvi in z njihovimi organizacijami in se 

dogovorimo, da se bomo borili skupaj za isto stvar, se pravi za priznanje pravic 

staroselcev in njihove kulture. Pomagalo nam je tudi veliko ljudi iz vsega sveta 

in visoko spoπtovanih ljudi, katerih beseda nekaj velja, saj so veliki intelektualci, 

umetniki in znanstveniki iz Mehike in iz vsega sveta. Pridobili smo si tudi 

mednarodna poznanstva, zdruæili smo se z ljudmi iz Amerike, Azije in 

Evrope, Afrike in Oceanije, spoznali smo njihove boje in naËine in rekli, da so 

to intergalaktiËna poznanstva, samo zato, da bi izpadli πaljivËki, in zato, ker 

smo povabili tudi tiste iz drugih planetov, ampak zdi se, da niso priπli, mogoËe 

pa so, pa nam niso dali jasno vedeti. 

Zle vlade tako ali tako niso izpolnjevale dogovorov, tako da smo zaËeli pogovore 

z veliko MehiËani, da bi nam pomagali, najprej smo organizirali pohod 

v Ciudad de México (1997), ki se je imenoval ”od tistih 1.111”, ker je πel na 

vsako zapatistiËno vas en tovariπ ali tovariπica, ampak vlada se za to ni niti najmanj 

zanimala. Leta 1999 smo pripravili posvet cele dræave, tam se je videlo, 

da je bila veËina zares v dogovoru z zahtevami indijanskih ljudstev, ampak ponovno 

se zla vlada ni za niË zmenila. In potem, nazadnje leta 2001, smo priredili 

“pohod za dostojanstvo staroselcev”, ki je imel podporo milijonov MehiËa- 


17


18 

nov in prebivalcev drugih dræav, in je prispel do tam, kjer so poslanci in senatorji 

oz. Zvezni kongres, da bi dosegli priznanje mehiπkih staroselcev. 

Ampak izkazalo se je, da so se politiki, ki pripadajo stranki PRI, stranki PAN 

in PRD (PRI ‡ Partido Revolucionario Institucional, PAN ‡ Partido Accion 

Nacional, PRD ‡ Partido de la Revolucion Democratica), med sabo strinjali in 

preprosto niso priznali pravic in kulture staroselcev, to je bilo aprila leta 2001, 

in takrat so politiki dali jasno vedeti, da ne premorejo niti malo dostojnosti, da 

so popolnoma brez sramu in da mislijo samo na sluæenje svojega dobrega denarja, 

slabi vladarji, kot so. To si je treba zapomniti, ker boste æe πe videli, da bodo 

rekli, da bodo priznali pravice staroselcem, ampak to je samo laæ, ki jo proizvajajo, 

da bi glasovali za njih, svojo priloænost so æe dobili, a je niso izpolnili. 

Tako smo zelo jasno videli, da pogovori in pogajanja z zlimi vladami niso 

imela nobenega smisla in da smo izgubljali Ëas s pogovori s politiki, saj niti njihovo 

srce niti njihova beseda nista iskrena. Bili so izprijeni in polni laæi, da 

bodo izpolnili obljube, ampak jih niso. Lahko bi rekli, da na tisti dan, ko so politiki 

iz PRI, PAN in PRD odobrili neuporaben zakon, so potem zatrli dialog 

enkrat za vselej in jasno povedali, da ni vaæno, na kar so pristali in kar so podpisali, 

ker njihova beseda enostavno niË ne velja. Potem nismo veË kontaktirali 

s federalnimi vejami, ker vemo, da so se dialog in pogajanja izpridili zaradi 

teh strankarskih politikov. Videli smo, da jim ni mar za kri, smrt, trpljenje, mobilizacije, 

konzultacije, trud, dræavne in meddræavne izjave, sreËanja, dogovore, 

podpise, sporazume. Ne samo, da je politiËni razred πe enkrat zaprl vrata indijanskim 

ljudstvom, ampak je tudi zadal smrtni udarec miroljubni reπitvi z dialogom 

in pogajanji. Pa tudi ne moremo veË verjeti, da bi kdorkoli naslednji 

lahko izpolnil dogovore. Morali bi videti, kaj se je zgodilo nam, da bi se iz te izkuπnje 

kaj nauËili. 

In potem, ko smo videli vse to, smo razmislili v naπih srcih o tem, kaj bomo 

storili. Prvo, kar vidimo, je naπe srce, ki ni veË tako, kot je bilo prej, kot takrat, 

ko smo zaËeli z naπim bojem, ampak je veËje, saj smo se dotaknili src veliko 

dobrih ljudi, vidimo pa tudi, da je naπe srce bolj prizadeto, se pravi bolj ranjeno. 

In ni ranjeno zaradi prevare, ki so nam jo zadale zle vlade, ampak ker, 

kadar doseæemo srca drugih, doseæemo tudi njihovo boleËino, se pravi, kot da 

bi se videli v ogledalu. 

2. KJE SMO TRENUTNO. 

Torej, kakor smo zapatisti, mislimo, da ni bilo dovolj opustiti dialoga z vlado, 

paË pa, da bi bilo nujno nadaljevati z bojem, navkljub vsem tem lenim parazitom, 

imenovanim politiki. EZLN se je torej odloËila, da nadaljuje sama, na

svoji strani (Ëemur bi se reklo uniteralno, saj zadeva samo eno stran), o sporazumih 

San Andres o pravicah in kulturi staroselcev. V πtirih letih, od leta 2001 

do sredine leta 2005, smo se posvetili temu in drugim stvarem, o katerih vam 

bomo πe govorili. 

Dobro, torej zaËnemo nagovarjati obËinske oblasti avtonomnih zapatistiËnih 

upornikov ‡ kakor so se organizirala ljudstva, da bi vladala in si vladala, da 

bi pridobila moË. Ta naËin avtonomne vlade ni izumilo EZLN, ampak prej izhaja 

iz veË stoletij staroselskega upora in lastne zapatistiËne izkuπnje, je samovlada 

skupnosti. Z drugimi besedami, nihËe od zunaj ne pride, da bi vladal, paË 

pa se ljudje sami odloËijo med sabo, kdo vlada in kako, in Ëe je neposluπen, ga 

odstranijo, se pravi, Ëe tisti, ki vlada, ne posluπa ljudi, ga preæenejo, izstopi iz 

oblasti in vstopi drugi. 

Ampak potem smo videli, da avtonomne oblasti niso bile usklajene, paË pa 

so bile nekatere bolj napredne in so imele veË podpore civilne druæbe, druge pa 

so bile bolj zapostavljene, potrebno jih je bilo uskladiti. Videli smo tudi, da se 

je EZLN s politiËnim in vojaπkim deleæem vmeπavalo v odloËitve, ki so zadevale 

demokratiËne avtoritete, “civiliste” kot pravijo. Problem je torej v tem, da 

politiËna in vojaπka komponenta EZLN ni demokratiËna, saj je vojska, in videli 

smo, da se ne obnese, Ëe je na vrhu vojska in spodaj demokracija, saj ni treba, 

da se demokratiËno odloËa po vojaπko, paË pa naj bi bilo ravno obratno, se 

pravi zgoraj demokratiËna politika daje ukaze in spodaj vojska uboga. MogoËe 

bi bilo bolje, da ni spodaj niË, samo popolna izenaËenost, brez kakrπnekoli vojske, 

in prav zato so zapatisti vojaki, da ne bi bilo treba nobenih vojakov veË. 

Tega problema smo se lotili tako, da smo zaËeli loËevati politiËno in vojaπko od 

oblik avtonomnih in demokratiËnih organizacij zapatistiËnih skupnosti. In tako 

so se akcije in odloËitve, ki jih je prej sprejemala EZLN, postopoma prenesle 

na demokratiËne, v vaseh izvoljene avtoritete. Sliπi se zelo preprosto, v praksi 

pa zelo teæko izvedljivo, saj je minilo veliko let, najprej priprava na vojno, 

potem vojna sama in politiËno ter vojaπko je postalo navada, kakorkoli æe, tako 

smo storili, saj je naπ naËin narediti, kar reËemo, saj Ëe ne, zakaj bi potem 

hodili naokrog govoreË nekaj, Ëesar kasneje ne storimo. 

Tako so se torej rodili Sveti dobre vlade, avgusta leta 2003, in z njimi je nadaljevala, 

s samouËenjem in prakso “vladati ubogljivo”. 

Od takrat in do sredine leta 2005 se poveljstvo EZLN ni veË vmeπavalo v 

poveljevanje civilnim zadevam, ampak je spremljalo in podpiralo avtoritete, ki 

jih demokratiËno izvoli ljudstvo, predvsem pa je nadziralo, da se ljudstvo, dræavna 

in mednarodna civilna druæba dobro informirajo o pomoËi, ki jo je EZLN 

prejela in za kaj jo je porabila. In sedaj opravljamo delo straæe dobre vlade na 

osnovi zapatistiËne podpore, z zaËasnimi zadolæitvami, in sicer tako, da se vsi in 


19


20 

vse nauËijo in uresniËijo to nalogo. Ker mi mislimo, da je ljudstvo, ki ne nadzira 

vladajoËih, obsojeno na suæenjstvo, mi pa se borimo, da bi bili svobodni, 

ne da bi zamenjali voditelje vsakih 6 let. 

EZLN je v teh 4 letih Svetu dobre vlade in avtonomnim obËinskim oblastem 

predala pomoË in zveze iz cele Mehike in sveta, ki so jih pridobili v teh letih 

vojne in upora. Sploh pa je EZLN v tem Ëasu gradila ekonomsko in politiËno 

pomoË, ki je omogoËila zapatistiËnim skupnostim laæji napredek v izgradnji 

avtonomije in izboljπanje æivljenjskih razmer. Ni veliko, je pa veliko veË od tistega, 

kar smo imeli pred zaËetkom vstaje, januarja 1994. »e vi pogledate katero 

od πtudij, ki jih pripravljajo vlade, boste videli, da so med staroselskimi skupnostmi 

edino tiste zapatistiËne izboljπale æivljenjske razmere, torej zdravstvo, 

izobrazbo in stanovanjske razmere, se pravi kot temu reËemo mi, kjer je naπe 

ljudstvo. In vse to je bilo mogoËe zaradi napredka zapatistiËnega ljudstva in velike 

podpore, ki smo jo dobili od dobrih in plemenitih ljudi, ki jih imenujemo 

“civilne druæbe”, in od njihovih organizacij iz vsega sveta. Kot da bi ti ljudje 

ustvarili neki drug moæen svet, ne samo z besedami, ampak predvsem z dejanji. 

In tako so vasi dosegle velik napredek, sedaj je veË tovariπev in tovariπic, ki 

se uËijo vladanja. »eprav poËasi, vendar tudi æenske vstopajo v te zadolæitve, 

ampak zaradi pomanjkanja spoπtovanja do tovariπic se πe vedno premalo udeleæujejo 

boja. Kasneje se je tudi zaradi Sveta dobre vlade izboljπala koordinacija 

med obËinskimi oblastmi in so se reπile teæave ob pomoËi drugih organizacij 

in z uradnimi oblastmi. Precej se je tudi izboljπal poloæaj glede projektov v skupnostih 

in tudi razporeditve projektov in pomoËi civilne druæbe celega sveta, ta 

je sedaj bolj uravnoteæena, izboljπali so se zdravstvo, izobrazba, Ëeprav πe vedno 

ni niti pribliæno tako, kot bi moralo biti, ter tudi stanovanjske in prehranjevalne 

razmere. V nekaterih predelih se je problem zemlje moËno popravil, saj so 

ponovno pridobljeno zemljo veleposestnikov razdelili, so pa tudi obmoËja, ki πe 

naprej trpijo zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje. Precej se je tudi okrepila 

podpora dræavne in mednarodne civilne druæbe, prej je πel vsak kamor je hotel, 

zdaj pa jih Dobra vlada usmeri tja, kjer pomoË najbolj potrebujejo. In podobno 

je sedaj veË tovariπev in tovariπic, ki se uËijo povezovanja z ljudmi iz drugih delov 

Mehike in sveta, uËijo se spoπtovati in zahtevati spoπtovanje, uËijo se tudi, 

da obstaja πe veliko drugih svetov in da ima vsak svoje mesto, svoj Ëas in svoj 

naËin in da mora med vsemi obstajati vzajemno spoπtovanje. 

Mi, zapatisti iz EZLN, smo posvetili ta Ëas svojim primarnim silam, se pravi 

ljudstvom, ki nas podpirajo. In stanje se je prav zares izboljπalo, nikogar ni, ki 

bi rekel, da sta bila zapatistiËna organizacija in njen boj brez pomena, paË pa, 

tudi Ëe nas popolnoma pokonËajo, je naπ boj neËemu sluæil.

Ne samo, da so zrasle zapatistiËne vasi, paË pa je zrasla tudi EZLN, saj so zaradi 

vsega, kar se je zgodilo v tem Ëasu, nove generacije prenovile celo naπo organizacijo, 

ji dodale novo moË. Komandantje in komandantke, ki so bili na za- 

Ëetku vstaje leta 1994 v svoji zrelosti, imajo sedaj modrost, nauËeno v vojni in 

dvanajstletnih pogovorih s tisoËerimi moπkimi in æenskami iz vsega sveta. »lani 

CCRI (Tajni revolucionarni komite staroselcev), zapatistiËnega politiËnoorganizacijskega 

vodstva, sedaj svetujejo in usmerjajo novince, ki vstopajo v 

naπ boj, in tiste, ki zasedajo vodilne poloæaje. Æe nekaj Ëasa komiteji, kot jim 

pravimo, uvajajo popolnoma nove generacije komandantov in komandantk, ki 

po preizkusnem obdobju uvajanja zaËnejo spoznavati naloge organizacijskega 

vodenja in jih kasneje predajajo naprej. In zgodi se tudi, da so naπi, poveljniki 

in poveljnice, vojaki in vojakinje, lokalni in regionalni odgovorni, pa tudi podporne 

baze, ki so bili mladi na zaËetku vstaje, zdaj æe zreli moπki in æenske, vojni 

veterani in dobri voditelji v svojih enotah in skupnostih. In tisti, ki so bili 

πe otroci januarja leta 1994, so zdaj mladi, ki so zrasli v letih upora, ki jih je oblikovalo 

ponosno uporniπtvo njihovih starπev v teh dvanajstih letih vojne. Ti 

mladi imajo izoblikovano vedenje v politiki, tehniki in kulturi, ki ga mi, ko 

smo zaËeli z zapatistiËnim gibanjem, πe nismo imeli. Ta mladeæ sedaj vedno bolj 

ohranja tako naπe Ëete kot tudi vodilne poloæaje v organizaciji. Dobro, vsi smo 

videli prevare mehiπkega politiËnega razreda in uniËevanje, ki ga v naπi dræavi 

povzroËa njegovo delovanje. In videli smo velike krivice in pokole, ki jih, po 

vsem svetu, povzroËa neoliberalna globalizacija. Ampak o tem vam bomo povedali 

malo kasneje. 

In tako se je EZLN uprla dvanajstim letom vojne, vojaπkim, politiËnim, 

ideoloπkim in ekonomskim napadom, obkolitvi, muËenju, preganjanju ‡ in niso 

nas porazili. Nismo se prodali niti predali, smo celo napredovali. VeË tovariπev 

iz razliËnih krajev je vstopilo v boj; namesto da bi po toliko letih postali 

πibkejπi, smo postali moËnejπi. Seveda obstajajo problemi, ki bi se lahko reπili z 

veËjim loËevanjem politiËnega in vojaπkega od civilnega in demokratiËnega, in 

so stvari, tiste najpomembnejπe, kot so naπe zahteve, za katere se borimo, ki πe 

niso bile v celoti doseæene. 

Po naπem mnenju in kar vidimo v naπem srcu smo prispeli do toËke, od katere 

ne moremo veË naprej, in lahko se zgodi, da izgubimo vse, kar imamo, Ëe 

ostanemo, kot smo, in ne naredimo niË za veËji napredek. Priπel je trenutek, ko 

moramo spet tvegati in narediti nevaren korak, ki pa se bo obrestoval. Ker bomo 

morda zdruæeni z drugimi socialnimi sektorji, ki imajo enake æelje kot mi, 

bo mogoËe doseËi, kar potrebujemo in si zasluæimo. En nov korak naprej, v boju 

staroselcev, je moæen samo, Ëe se staroselec zdruæi z delavci, kmeti, πtudenti, 

uËitelji, zaposlenimi … z delavci iz mest in podeæelja. 


21


22 

3. O TEM, KAK©EN SE NAM ZDI SVET. 

Sedaj vam bomo razloæili, kako mi zapatisti vidimo tisto, kar se dogaja v svetu. 

Torej vidimo, da je kapitalizem tisti, ki je trenutno najmoËnejπi. Kapitalizem 

je druæbeni sistem, naËin, na katerega so v neki druæbi urejene stvari in posamezniki, 

kdo ima in kdo nima, kdo ukazuje in kdo uboga. V kapitalizmu jih 

obstaja nekaj, ki imajo denar, torej kapital in tovarne in trgovine in polja in 

veliko stvari, in obstajajo drugi, ki nimajo niË, razen svoje moËi in svojega znanja 

za delo; in v kapitalizmu poveljujejo tisti, ki imajo denar in stvari, ubogajo 

pa tisti, ki nimajo drugega kot zmoænost za delo. 

Kapitalizem torej pomeni, da obstaja peπËica tistih, ki imajo velika bogastva, 

ampak do njih niso priπli, ker bi zadeli na loteriji, ker bi naπli zaklad, dedovali 

od kakπnega sorodnika, paË pa imajo v lasti bogastvo, ker izkoriπËajo mnoæice, 

se pravi kapitalizem je osnovan na izkoriπËanju delavcev, to pomeni, da 

delavce izkoriπËajo in z njimi iztræijo, kolikor profita paË morejo. To je nepraviËno, 

saj delavec ne dobi plaËano, kolikor je vredno njegovo delo, ampak komaj 

toliko, da malce poje in si malce odpoËije, drugi dan pa se spet vrne k izkoriπËevalcu, 

na podeæelje ali v mesto. 

Kapitalizem ustvarja svoje bogastvo tudi s prilaπËanjem, se pravi s krajo, saj 

odvzamejo drugim tisto, kar jim pride prav, na primer zemljo in naravna bogastva. 

Kapitalizem je torej sistem, kjer so roparji na prostosti, so obËudovani in postavljeni 

za zgled. 

Sploh pa izkoriπËanje in prilaπËanje v kapitalizmu vzdræi, ker zapira in pobija 

tiste, ki se upirajo krivici. 

Tisto, kar najbolj zanima kapitalizem, je produkt, saj z nakupi in prodajami 

delajo zasluæke, tako da kapitalizem vse obrne v produkt, trguje z ljudmi, z naravo, 

s kulturo, z zgodovino, z zavestjo. Po kapitalistiËnem prepriËanju se lahko vse 

kupi in proda. In vse skrije za produkt, da ne bi videli izkoriπËanja, ki ga povzro- 

Ëa. Produkti se torej kupujejo in prodajajo na træiπËu. In izkaæe se, da træiπËe ne 

sluæi samo nakupu in prodaji, paË pa tudi prikritju izkoriπËanja delavcev. Na primer, 

na træiπËu vidimo æe zapakirano kavo, v liËni vreËici ali kozarcu, ne vidimo 

pa kmeta in njegovega trpljenja ob æetvi kave, in ne vidimo kojota, ki ga je tako 

slabo plaËal za njegovo delo, in ne vidimo delavcev v velikem podjetju, ki so ob 

pakiranju kave dajali vse od sebe. Ali pa pogledamo napravo za posluπanje glasbe, 

kot so cumbias, rancheras in corridos (zvrsti mehiπke glasbe) ali katerekoli æe 

paË, in vidimo, da je zelo dobra, saj ima dober zvok, ne vidimo pa delavke v maquiladori, 

ki se je veË ur borila, da je sestavila æice in dele aparata, in komaj da so 

ji sploh plaËali tisto bedno mezdo, in æivi daleË od svojega delovnega mesta, in 

zapravi dobrπen del za vozovnico, sploh pa se izpostavi velikemu tveganju, da jo 

ugrabijo, posilijo ali ubijejo, kot se dogaja v Ciudad Juarezu v Mehiki.

Se pravi, na træiπËu vidimo produkte, ne vidimo pa izkoriπËanja, s katerim so 

bili ustvarjeni. Kapitalizem potrebuje veliko træiπË … ali eno zelo veliko træiπ- 

Ëe, svetovno træiπËe. 

Vidimo, da danaπnji kapitalizem ni enak tistemu prej, ko so bili bogati zadovoljni 

z izkoriπËanjem delavcev v svojih dræavah, sedaj je na pohodu neoliberalna 

globalizacija. Ta globalizacija pomeni, da sedaj ne nadzorujejo samo ene 

ali veË dræav, paË pa hoËejo kapitalisti nadzorovati ves svet, se pravi svet oz. 

planet Zemljo, ki mu pravimo tudi zemeljska krogla (globus), in zato jo tudi 

imenujejo globalizacija ali ves svet. 

Neoliberalizem je torej ideja, po kateri bi kapitalizem svobodno vladal svetu, 

tako da se je treba vdati in sprijazniti in ne delati hrupa, se pravi, se ne upirati. 

Lahko bi rekli, da je neoliberalizem kot teorija naËrt kapitalistiËne globalizacije. 

In neoliberalizem ima svoje ekonomske, politiËne, vojaπke in kulturne 

naËrte. V vseh teh naËrtih morajo zavladati vsem, in tistega, ki je neposluπen, 

zaprejo ali ga odstranijo, da ne bi πiril svojih uporniπkih idej. 

V neoliberalni globalizaciji torej veliki kapitalisti, ki æivijo v dræavah z veliko 

moËjo, kot so ZDA, æelijo, da bi bil ves svet kot eno veliko podjetje, kjer se 

proizvajajo produkti, in eno veliko træiπËe. Svetovno træiπËe, træiπËe, ki sluæi kupovanju 

in prodajanju vsega na svetu in prikrivanju vsega izkoriπËanja iz vsega 

sveta. Tako da se globalizirani kapitalisti vmeπavajo v vse kraje, se pravi v vse 

dræave, da bi opravili svoje velike posle in svoja velika izkoriπËanja, tako da ne 

spoπtujejo niËesar in se vmeπavajo kamorkoli æe paË, na naËin, kot da bi osvajali 

druge dræave. Zato zapatisti pravimo, da je neoliberalna globalizacija konkvista 

vsega sveta, svetovna vojna, vojna, v kateri nad vsem svetom zavlada kapitalizem. 

Ta konkvista vËasih poteka z vojskami, ki na silo zavzamejo neko 

dræavo in jo osvojijo. VËasih to poteka z ekonomijo, se pravi, ko veliki kapitalisti 

vloæijo denar v drugo dræavo ali ji ga posodijo, s pogojem, da bo upoπtevala 

pogoje, ki jih postavijo. Vmeπavajo se tudi s svojimi idejami, s kapitalistiËno 

kulturo, ki je kultura produkta, profita in træiπËa. 

Konkvista, kapitalizem torej, dela, kakor se mu zljubi, uniËuje in spreminja, 

kar mu ni povπeËi, in odstranjuje, kar mu pride na pot. Na poti so mu tisti, ki 

ne kupujejo in ne prodajajo sodobnih produktov, ki se upirajo tej ureditvi. In 

prezirajo tiste, ki jim niso koristni. In zato so staroselci v napoto neoliberalni 

globalizaciji in zato jih prezirajo in zato jih hoËejo odstraniti. In neoliberalni 

kapitalizem tudi odstranjuje tiste zakone, ki ne dopuπËajo velikih izkoriπËanj in 

velikih profitov. Zahtevajo, da se vse kupi in proda, in ker ima kapitalizem denar, 

kupi vse. Potem kapitalizem, z neoliberalno globalizacijo, uniËi vse dræave, 

ki jih osvoji, hoËe pa tudi prilagoditi vse, narediti na novo ali vse postaviti na 

novo, na svoj naËin, na naËin, ki jim prinaπa korist, na naËin, da jim niË ne bi 


23


24 

priπlo na pot. Se pravi, neoliberalna ali kapitalistiËna globalizacija uniËuje vse, 

kar je v teh dræavah, uniËuje njihovo kulturo, njihov jezik, ekonomski sistem, 

uniËuje pa tudi vezi, po katerih se povezujejo ti, ki æivijo v tej dræavi. Lahko bi 

rekli, da uniËijo vse, kar neko deæelo dela samosvojo. 

Neoliberalna globalizacija hoËe torej uniËiti svetovne narodnosti, da bi 

ostala samo ena narodnost ali dræava, se pravi dræava denarja, kapitala. Kapitalizem 

oËitno hoËe, da bi bilo vse tako, kot on hoËe, po njegovo, vse, kar je drugaËno, 

mu ni povπeËi, in to preganja, napada in potiska v kak kot in se pretvarja, 

da ne obstaja. 

»e strnemo: kapitalizem neoliberalne globalizacije je osnovan na izkoriπËanju, 

zavraËanju, zaniËevanju tistih in pritisku na tiste, ki se ne pustijo, se pravi 

tako kot prej, ampak tokrat globalizirano, svetovno. 

Vseeno pa za neoliberalno globalizacijo ni vse tako preprosto, saj se vsi izkoriπËani 

iz vseh dræav ne podredijo in ne sprijaznijo s tem, da tako paË je, ampak 

se uprejo! Tisti, ki ostanejo in so v napoto, se uprejo in se ne pustijo odstraniti. 

Tako da vidimo, da pripravljajo odpor, se ne pustijo in se upirajo, pa 

ne samo v eni dræavi, temveË kjerkoli æe paË, lahko bi rekli, da tako kot imamo 

na eni strani neoliberalno globalizacijo, imamo na drugi globalizacijo upora. 

In v tej globalizaciji upora ne nastopajo samo delavci s podeæelja in iz mest, 

ampak tudi drugi in druge, ki so preganjani in prezirani zaradi istega: ker si ne 

pustijo biti nadvladani, kot so æenske, mladi, staroselci, homoseksualci, lezbijke, 

transseksualci, migrantje in mnoge druge skupine, ki obstajajo povsod po svetu, 

vendar jih ne opazimo, dokler ne zaËnejo kriËati, da je bilo dovolj zaniËevanja, 

in vstanejo, no, in potem jih πele vidimo, jih sliπimo in se od njih uËimo. 

Potem mi vidimo, da se vse te skupine borijo proti neoliberalizmu, proti na- 

Ërtu kapitalistiËne globalizacije, borijo se za Ëloveπtvo. 

Vse to se nam zdi moËno Ëudno; videti, kako neumni so neoliberalisti, ki 

hoËejo uniËiti celotno Ëloveπtvo s svojimi vojnami in izkoriπËanji, obenem pa 

smo zelo zadovoljni, ker vidimo, da se povsod dvigajo odpori in uporniπtvo, tako 

kot naπe, ki je sicer majhno, ampak tako paË je. In vidimo vse to na vsem 

svetu, in naπe srce spozna, da nismo sami. 

4. O TEM, KAK©NA SE NAM ZDI NA©A DRÆAVA, MEHIKA. 

Zdaj vam bomo govorili, kaj si mislimo o tem, kar se dogaja v naπi Mehiki. 

Dobro, vidimo, da naπo dræavo vodijo neoliberalisti. Kot smo æe razloæili, naπi 

voditelji uniËujejo to, kar je naπ Narod, naπa mehiπka Dræava. In naloga teh 

zlih vladarjev ni skrbeti za dobro ljudstva, paË pa so osredotoËeni samo na dobro 

kapitalistov. Pripravljajo, na primer, zakone, kot je tisti o prostem trgu, ki

pusti v bedi mnogo MehiËanov, tako kmetov in obrtnikov na drobno, ki jih poærejo 

velika agroindustrijska podjetja, kot tudi delavcev in malih podjetnikov, 

ker ne morejo tekmovati z velikimi multinacionalkami, ki se pojavijo, ne da bi 

jim kdo kaj rekel, priËakujejo celo zahvalo, in postavijo svoje nizke plaËe in 

svoje visoke cene. Nekateri od ekonomskih temeljev v naπi Mehiki, ki so bili 

podeæelje in industrija in dræavni trg, so dodobra uniËeni in komaj da ostane 

nekaj ostankov, ki pa jih bodo gotovo tudi prodali. 

In to so velike sramote za naπo dræavo, saj se hrana ne proizvaja veË, ampak 

se prodaja samo tisto, kar ponujajo veliki kapitalisti, in dobre zemlje so ukradene 

s prevaro in zaradi zvez s politiki. Na podeæelju se dogaja isto kot v porfirizmu, 

in namesto hacendados (veleposestnikov) so tam tuja podjetja, ki imajo 

kmeta dobro zdelanega. In tam, kjer so bila prej posojila in zaπËita cen, je sedaj 

le miloπËina … in ponavadi niti ta ne. 

V mestih se tovarne zapirajo in delavci ostanejo brez dela, ali se odprejo tiste, 

ki se imenujejo maquiladoras, ki so v lasti tujcev in plaËajo bedno za veliko 

ur dela. Tako da cene izdelkov, ki jih ljudje potrebujejo, niso vaæne, naj bodo 

dragi ali poceni, denarja tako ali tako nimajo. In Ëe je kdo delal v nekem majhnem 

ali srednje velikem podjetju, sedaj ne veË, saj se je zaprlo in ga je kupila 

neka multinacionalka. »e je kdo imel mali posel, je tudi izginil ali pa zaËel na 

Ërno delati za velika podjetja, kjer ljudi barbarsko izkoriπËajo, zaposlujejo celo 

deËke in deklice. In Ëe je bil delavec prej v svojem sindikatu, kjer je lahko legalno 

zahteval svoje pravice, sedaj ni veË, sedaj mu ta sindikat reËe, da mora 

sprejeti, da so mu zniæali plaËo, drugaËe mu bodo odvzete njegove ure in ugodnosti. 

V nasprotnem primeru se podjetje zapre in preseli v drugo dræavo. In potem 

imamo ta “microcharrango”, ki je neki ekonomski program vlade, da bi bili 

vsi delavci iz mest primorani na vogalih prodajati æveËilne in telefonske kartice. 

Z drugimi besedami, tudi v mestih, Ëisto ekonomsko uniËenje. 

Kar se torej dogaja, je, da je ekonomija ljudstva dobro zdelana, tako na podeæelju 

kot v mestih, tako da mora veliko MehiËanov in MehiËank zapustiti domovino, 

se pravi mehiπko zemljo, in oditi v drugo dræavo iskat sluæbo. Ta dræava 

je ZDA in tam ne delajo lepo z njimi, paË pa jih izkoriπËajo, preganjajo, 

zaniËujejo in tudi ubijajo. 

V neoliberalizmu torej, ki so nam ga vsilile zle vlade, se gospodarstvo ni izboljπalo, 

paË pa ravno nasprotno, podeæelje je zelo obuboæano, v mestih ni delovnih 

mest. Kar se dogaja, je to, da se Mehika spreminja v kraj, kjer so tisti, ki 

delajo za bogastvo tujcev, v glavnem bogatih gringov, rojeni za kratek Ëas, v naslednjem 

trenutku pa umrejo. Zato pravimo, da Mehiki vladajo ZDA. 

Dobro, ampak ne dogaja se samo to, paË pa je neoliberalizem preoblikoval 

tudi mehiπki politiËni razred, politike, saj jih je spremenil, kot da bi bili zapos- 


25


26 

leni v neki trgovini, kjer morajo storiti vse, kar je v njihovi moËi, da prodajo 

vse, kar se da, in to Ëim bolj poceni. Vidite, da so æe spremenili zakone, da so 

odstranili 27. Ëlen ustave, da bi lahko prodali zadruæno in skupno zemljo. To je 

bil Salinas de Gortari, on in njegova banda so rekli, da je to v dobro podeæelja 

in kmeta, da bo od tega imel korist in æivel bolje. Je bilo res tako? Mehiπko podeæelje 

πe nikoli ni bilo na slabπem in kmetje nikoli tako zdelani, niti za Ëasa 

Porfiria Diaza. Rekli so tudi, da bodo privatizirali, se pravi prodali tujcem dræavna 

podjetja, ki so sluæila za dobro naroda, ker ne delujejo dobro in bi se morala 

modernizirati, ali πe bolje, prodati. Ampak namesto izboljπanja so socialne 

pravice, pridobljene v revoluciji leta 1910, sedaj ogroæene … a vlivajo pogum. 

Rekli so tudi, da je treba odpreti meje, da bi vstopil ves tuj kapital, da se bo tako 

popravilo mehiπko podjetniπtvo in stvari bodo bolje opravljene. Sedaj pa vidimo, 

da ni dræavnih podjetij, vse so prevzeli tujci, in kar prodajajo, je πe slabπe 

od tistega, kar se je izdelovalo v Mehiki. 

Sedaj bi mehiπki politiki radi prodali πe PEMEX, nafto, ki pripada vsem MehiËanom, 

edina razlika je v tem, da nekateri pravijo, da se prodaja vse, drugi pa, 

da se prodaja samo del. Privatizirali bi radi tudi socialno zavarovanje, elektriko 

in vodo in gozdove, vse dokler ne bo od Mehike ostalo niË veË in bo naπa domovina 

kot pustinja ali kraj za razvedrilo vseh bogataπev sveta. MehiËani in 

MehiËanke pa bi bili njihovi streæaji, usluæbenci, ki se jim ponudi slabo æivljenje, 

brez korenin, brez kulture, torej brez Domovine. 

Se pravi, da hoËejo neoliberalisti ubiti Mehiko, naπo mehiπko domovino. In 

naπi izvoljeni strankarski politiki ne samo, da ne storijo niË, da bi jo ubranili, 

ampak so celo prvi, ki jo potisnejo v suæenjstvo tujcem, v glavnem ZDA, in ti 

so zadolæeni, da nas prevarajo, nas prisilijo, da gledamo stran, medtem ko oni 

prodajajo vse in sami poberejo plaËilo. To poËnejo vse politiËne stranke, ki trenutno 

obstajajo, ne samo nekatere od njih. Pomislite, Ëe so storili kaj dobrega, 

in videli boste, da ne, samo Ëisto ropanje in prevare. In videli boste, da imajo 

vsi politiki vedno velike hiπe in svoje dobre avtomobile in svoja razkoπja. In πe 

vedno priËakujejo, da se jim bomo zahvalili in ponovno volili za njih. In oËitno 

je, da so brez sramu, in tudi brez domovine, imajo samo banËne raËune. 

Vidimo tudi, da se moËno razraπËa trgovanje z drogami in kriminal, in mislimo, 

da so kriminalci taki, kot jih predstavljajo v pesmih ali filmih, in mogo- 

Ëe so nekateri od njih res taki, ampak ne pravi πefi, pravi πefi hodijo okrog lepo 

obleËeni, πtudirajo izven dræave, so elegantni, ne skrivajo se, paË pa jedo v 

dobrih restavracijah in se pojavljajo v Ëasopisih; zelo so lepi in lepo obleËeni 

na zabavah, kot se temu reËe, so dobri ljudje, nekateri med njimi so celo dræavniki, 

poslanci, senatorji, dræavni sekretarji, uspeπni podjetniki, direktorji policije, 

generali.

Ali pravimo, da politika ne sluæi nobenemu namenu? Ne, kar hoËemo reËi, 

je, da TA politika ne sluæi nobenemu namenu. In nobenemu namenu ne sluæi, 

ker ne upoπteva naroda, ga ne posluπa, mu ne posveËa nobene pozornosti, pribliæa 

se mu samo pred volitvami, in ni jim niti veË mar za glasove, dovolj so æe 

vpraπalniki, za napovedi, kdo bo zmagal. In potem samo obljube, kaj vse bodo 

postorili, potem se samo poslovijo in nikoli veË jih ne vidiπ, no, razen kadar se 

pojavijo v novicah, da so ravnokar nakradli veliko denarja, ampak jim ne bodo 

storili niË, saj jih zakon, ki so ga ti politiki sestavili, πËiti. 

To je drug problem. Ustava je æe precej pomeËkana in spremenjena, ni veË 

tista, ki vsebuje pravice in svoboπËine delovnega prebivalstva, ampak sedaj vsebuje 

pravice in svoboπËine neoliberalistov, da bi priπli do svojih velikih zasluækov. 

In sodniki so zato, da sluæijo tem neoliberalistom, saj vedno zaloæijo svojo 

besedo v njihovo korist, tiste pa, ki niso bogati, doletijo krivice, zapori in pokopaliπËa. 

Dobro, ampak vsemu temu kaosu navkljub, ki ga povzroËajo neoliberalisti, 

obstajajo MehiËani in MehiËanke, ki se zdruæujejo v odporniπki boj. 

Tako se zavemo, da obstajajo staroselci, katerih zemlja je daleË od nas tu v 

Chiapasu, ki ustvarjajo svojo avtonomijo in branijo svojo kulturo in skrbijo za 

svojo zemljo, gozdove, vodo. 

In so delavci na podeæelju, se pravi kmetje, ki se zdruæujejo in pripravljajo 

pohode in mobilizacije, z zahtevo po priznanju svojih zaslug in po pomoËi za 

podeæelje. 

In so delavci v mestih, ki ne dovolijo, da bi jim vzeli njihove pravice ali njihove 

privatizirane sluæbe, paË pa protestirajo, da naj jim ne vzamejo πe tistega 

malega, kar imajo, in da naj jim ne odvzamejo dræave, tistega, kar je v bistvu 

njihovega, kot na primer elektrika, nafta, socialno zavarovanje, izobrazba. 

In v mestih so πtudentje, ki ne pustijo, da bi se πolstvo privatiziralo, borijo 

se, da bi bila izobrazba zastonj in ljudska in znanstvena, naj ne raËunajo zanjo, 

da bi se vsi lahko uËili in da v πolah ne bi pouËevali neumnosti. 

In so æenske, ki ne dopustijo, da bi z njimi delali kot z okraskom, da bi jih 

poniæevali in zaniËevali, samo zato, ker so æenske, ampak se organizirajo in borijo 

za spoπtovanje, ki si ga zasluæijo kot æenske, take, kot so. 

In so mladi, ki si ne dovolijo, da bi jih poneumili z drogami ali da bi jih preganjali 

zaradi tega, kakrπni so, paË pa se ozaveπËajo s svojo glasbo in kulturo, s 

svojim naËinom upora. 

So homoseksualci, lezbijke, transseksualci in veliko drugih, ki se ne sprijaznijo, 

da se iz njih norËujejo, jih prezirajo, z njimi ravnajo poniæevalno in jih celo 

ubijejo, ker so drugaËni od drugih, jih imajo za nenormalne ali prestopniπke, 

paË pa ustvarjajo svoje organizacije, da bi branili svoje pravice do drugaËnosti. 


27


28 

In obstajajo duhovniki in nune in tisti, ki jih imenujemo laiki; niso z bogatimi 

niti s tistimi vdanimi molitvi, paË pa so se organizirali, da pospremijo ljudstvo 

v boju. 

In so tisti, ki se imenujejo druæbeni aktivisti, moπki in æenske, ki so se vse 

æivljenje borili za zatirano ljudstvo, to so isti, ki so prisostvovali v velikih stavkah 

in delavskih akcijah, v velikih mobilizacijah meπËanov, v velikih kmeËkih 

gibanjih, ki so utrpeli velika zatiranja, in Ëeprav so nekateri med njimi æe precej 

stari, nadaljujejo brez predaje in gredo kamorkoli, iπËoË bitko, iπËoË organizacijo, 

iπËoË pravico, in ustvarjajo se leviËarske organizacije, nevladne organizacije, 

organizacije za Ëlovekove pravice, za zaπËito politiËnih zapornikov in 

izginulih, leviËarske publikacije, organizacije uËiteljev in πtudentov, se pravi 

druæbeni boj, in celo vojaπko-politiËne organizacije niso tiho in vedo veliko, saj 

so veliko videle in sliπale in doæivele in se borile. 

Na sploπno vidimo, da v naπi dræavi, Mehiki obstaja veliko ljudi, ki se ne 

pustijo, se ne vdajo, ki se ne prodajo, se pravi veliko ljudi z dostojanstvom. To 

nam je v veliko zadovoljstvo in veselje, saj z vsemi temi ljudmi neoliberalisti 

ne bodo tako zlahka zmagali in morda bo moæno reπiti naπo domovino pred velikimi 

ropi in uniËevanjem, ki ga izvajajo. In upamo, da bi vsaj ta naπ “mi” 

vkljuËil vsa ta uporniπtva … 

5. O TEM, KAR HO»EMO NAREDITI. 

Dobro, sedaj vam bomo povedali, kar bi radi postorili v svetu in v Mehiki, 

saj ne moremo veË gledati, kar se dogaja na naπem planetu, in ostati tiho, kot 

da bi bili samo mi tukaj, kjer smo. 

Kar bi radi v svetu, je povedati vsem vam, ki se upirate in borite na svoje 

naËine v svojih dræavah, da niste sami, da vas mi zapatisti, Ëeprav smo zelo 

majhni, podpiramo in bomo odkrili naËin, da vam pomagamo v vaπih bitkah 

in poskuπamo govoriti z vami, da bi se nauËili, saj to, kar smo se zagotovo nauËili, 

je uËiti se. 

In æelimo povedati latinskoameriπkim ljudstvom, da nam je v ponos biti del 

vas, pa Ëeprav le majhen del. ©e zelo dobro se spominjamo luËi, ki je pred leti 

osvetljevala naπo celino, in ena od teh luËi se je imenovala Che Guevara, ena 

prej pa Bolivar, saj vËasih ljudje dvignejo ime, kot bi dvignili zastavo. 

In radi bi rekli kubanskemu prebivalstvu, ki je æe dolga leta na svoji poti 

upora, da niso sami; ne strinjamo se z blokado, ki vam jo postavljajo, in bomo 

æe iznaπli naËin, da vam kaj poπljemo, pa Ëeprav samo koruzo, za vaπ odpor. In 

radi bi rekli severnoameriπkemu prebivalstvu, da vemo, da so ena stvar zle vlade, 

ki jih imate, ki πirijo zlo, in druga, zelo drugaËna, AmeriËani, ki se borijo v

svoji dræavi in se solidarizirajo z boji drugih narodov. In radi bi rekli bratom in 

sestram MapuËem v »ilu, da opazujemo in se uËimo iz vaπih bitk. In Venezuel- 

Ëanom, da vidimo, kako dobro branijo svojo suverenost, se pravi pravico do odloËanja, 

kam bo πla njihova dræava. In staroselskim bratom in sestram v Ekvadorju 

in Boliviji reËemo, da vsej Latinski Ameriki dajejo dobro lekcijo 

zgodovine, ker se zdaj postavljajo nasproti neoliberalni globalizaciji. In piqueterosom 

in mladim v Argentini æelimo reËi, da jih imamo radi, in tistim v Urugvaju, 

ki si æelijo boljπo dræavo, da jih obËudujemo, tistim v Braziliji, ki so brez 

zemlje, da jih spoπtujemo. In vsem mladim Latinske Amerike, da je dobro, kar 

poËnejo, in da nam to vliva veliko upanja. 

In æelimo reËi bratom in sestram Socialne Evrope, se pravi tiste, ki je dostojanstvena 

in uporna, da niso sami; da nas zelo razveseljujejo velika gibanja proti 

neoliberalistiËnim vojnam. Da s pozornostjo spremljamo njihove oblike organizacije 

in boja, da se morda kaj nauËimo, da razmiπljamo, kako bi vas podprli 

v vaπih bojih, in da vam ne bomo poπiljali evrov, saj bi bili razvrednoteni zaradi 

zmede v Evropski uniji, ampak mogoËe pa vam bomo poslali rokodelske izdelke 

in kavo, da bi jih prodajali, kot pomoË v vaπem boju. In mogoËe vam bomo 

poslali pozol (predkolonialni fermentiran napitek iz koruze), ki da veliko 

moËi v uporu, ampak kdo ve, Ëe vam ga bomo zares poslali, saj je pozol veliko 

boljπi na naπ naËin, morda vam oslabi trebuπËke in se vaπe bitke oslabijo in vas 

porazijo neoliberalisti. 

In radi bi rekli bratom in sestram iz Afrike, Azije in Oceanije, da vemo, da 

se tudi vi borite, in bi radi izvedeli veË o vaπih idejah in praksah. 

Svetu bi radi rekli, da bi ga radi naredili tako velikega, da bi bilo prostora za 

vse tiste svetove, ki se upirajo temu, da bi jih neoliberalisti uniËili, in ker se 

enostavno ne morejo nehati boriti za ËloveËnost. 

Kar bi radi storili v Mehiki, je dogovoriti se s posamezniki in z organizacijami 

iz levice, ker mislimo, da je ideja, upreti se neoliberalni globalizaciji bolj na 

levici in ustvariti dræavo, kjer bi bila pravica za vse, demokracija in svoboda. 

Ne tako kot trenutno, ko obstaja pravica samo za bogate, svoboda samo za njihove 

velike posle in demokracija samo za pisanje predvolilne kampanje na zidove. 

In ker mislimo, da lahko samo iz levice pride naËrt boja, ki bi pomagal 

naπi domovini Mehiki, da ne umre. 

In s temi organizacijami iz levice bi naredili naËrt, da bi πli na vse konce Mehike, 

kjer bivajo skromni in preprosti ljudje, kot smo mi. 

In ne bomo vam ukazovali ali govorili, kaj bi morali narediti. 

Ne bomo vas niti prosili, da volite za kakπnega kandidata, saj æe vemo, da so 

vsi, ki so na voljo, neoliberalisti. 

Ne bomo vam niti rekli, da bodite, kot mi, niti, da dvignite oroæje. 


29


30 

Kar bomo storili, je to, da vas bomo vpraπali, kako æivite, kakπen je vaπ boj, 

kaj si mislite o stanju, v katerem je naπa dræava, in kaj bomo storili, da nas ne 

uniËijo. 

Kar bomo naredili, je to, da bomo upoπtevali razmiπljanja preprostih in 

skromnih ljudi, in morda bomo v njih naπli isto ljubezen, ki jo Ëutimo do naπe 

Domovine. 

In mogoËe mi, ki smo preprosti in skromni, pridemo do kakπnega sporazuma 

in se skupaj organiziramo po vsej dræavi in doseæemo dogovor glede naπih bitk, 

ki so trenutno osamljene, loËene druga od druge, in najdemo program, ki bi 

vseboval tisto, kar si æelimo vsi, in naËrt, kako bomo dosegli, da se ta program, 

ki se imenuje “program nacionalnega boja”, uresniËi. 

In tako, upoπtevajoË dogovor z veËino teh ljudi, ki jih bomo posluπali, bomo 

pripravili boj vseh: staroselcev, delavcev, kmetov, πtudentov, uËiteljev, zaposlenih, 

æensk, otrok, ostarelih, moπkih in vseh, ki bodo imeli dobro srce in 

voljo za boj, da se ne bi dokonËno uniËila in prodala naπa domovina Mehika, 

ki leæi med reko Bravo in reko Suchiate, ima na eni strani Pacifik, na drugi pa 

Atlantik. 

6. O TEM, KAKO BOMO TO STORILI. 

To je torej naπa preprosta beseda, ki je naslovljena na skromne in preproste 

ljudi iz Mehike in sveta, in to naπo sedanjo besedo imenujemo: 

©esta deklaracija iz Lakandonskega pragozda. 

In tukaj smo, da povemo z naπo preprosto besedo, da … 

EZLN obdræi obljubo premirja in ne bo izvedla napada na vladne sile niti na 

vojaπka gibanja. 

EZLN πe naprej dræi obljubo, da bo vztrajala na poti politiËnega boja z miroljubno 

iniciativo, ki jo sedaj izvajamo. Tako EZLN nadaljuje v prepriËanju, 

ne narediti nikakrπne skrivne povezave s politiËno-vojaπkimi organizacijami v 

naπi ali katerikoli drugi dræavi. 

EZLN potrjuje svojo obljubo braniti, podpirati in posluπati zapatistiËne staroselske 

skupnosti, ki jo sestavljajo, in so njeno vrhovno poveljstvo, in brez posredovanja 

v notranje demokratiËne procese, med njihove moænosti, prispevala 

bo k okrepitvi njegove avtonomije, bo dobra vlada in izboljπala bo njihove 

æivljenjske razmere. Se pravi, kar bomo storili v Mehiki in svetu, bomo storili 

brez oroæja, z druæbenim in miroljubnim gibanjem, ne da bi prenehali skrbeti in 

podpirati naπe skupnosti. 

Tako … 

V svetu …

1. ©e bolj se bomo povezovali s posamezniki in organizacijami, ki se borijo proti neoliberalizmu 

in za ËloveËnost, zaradi medsebojne podpore in spoπtovanja. 

2. Po naπih zmoænostih bomo poπiljali gmotno pomoË, kot je hrana in domaËa obrt, naπim 

bratom in sestram, ki se borijo po vsem svetu. 

Za zaËetek bomo prosili Svet dobre vlade iz La Realidada za kamion, ki se imenuje 

Chompiras, ki ima nosilnost 8 ton in ki ga bomo napolnili s koruzo in mogoËe z dvema 

200-litrskima sodoma bencina ali nafte, kar imajo raje, in bomo dostavili na kubansko 

ambasado v Mehiki, da poπljejo kubanskemu narodu kot pomoË zapatistov za 

njihov odpor proti severnoameriπki blokadi. Ali morda obstaja kakπen bliæji kraj, kot 

Ciudad de México, saj, kaj Ëe se pokvari Chompiras in slabo konËamo. (To se bo zgodilo, 

ko se priËne æetev, trenutno zeleni na poljih, in Ëe nas ne napadejo, ker naj bi jo 

poslali v teh mesecih, ki prihajajo, zdaj ne bi bilo niË drugega kot koruzni storæi in ne 

bi bilo dobro niti za tamales (tipiËna jed ‡ polnjeni koruzni listi), tako da je bolje novembra 

ali decembra. 

Dosegli bomo tudi sporazum z æenskimi rokodelskimi zadrugami, da poπljejo veliko 

πtevilo bordados (roËno tkane odeje) v Evrope, ki morda πe niso v Uniji, in morda bomo 

tudi poslali organsko kavo zapatistiËnih zadrug, da jo prodajo in dobijo nekaj denarja 

za svoje boje. »e se ne proda, si lahko vedno pripravijo kavico in malo poklepetajo 

o antineoliberalistiËnem boju, Ëe pa je bolj mrzlo, se lahko pokrijejo z bordados 

zapatistov, ki dolgo zdræijo, Ëe jih peremo na roko in s kamnom, in se ne izperejo. 

Bratom in sestram staroselcem iz Bolivije in Ekvadorja bomo poslali tudi malo koruze, 

ne gensko spremenjene koruze; ne vemo sicer, kam jo poslati, da bi prispela nepoπkodovana, 

smo pa pripravljeni dati to majhno pomoË. 

3. In vsem drugim, ki se po vsem svetu upirajo, pravimo, da je treba pripraviti druga 

medcelinska sreËanja, pa Ëeprav samo enega. Morda decembra letos ali januarja naslednje 

leto, treba je πe razmisliti. NoËemo πe toËno reËi kdaj, ker se moramo dogovoriti 

enakovredno v vsem, kje, kdaj, kako, s kom. Ampak ne z odrom, kjer jih govori 

samo nekaj, drugi pa posluπajo; brez odra in samo odprt plan, kjer vsi govorijo, vendar 

pa v nekem redu, saj drugaËe pride do popolne zmede in se ne razume besede, z 

dobro organizacijo pa bodo sliπali vsi in si bodo lahko zapisovali v zvezke, besedo upora 

drugih, da bi jo potem prebrali tovariπem in tovariπicam v svojem svetu. Razmiπljamo, 

da bo to na kraju, ki ima kakπen velik zapor, saj Ëe nas bodo hoteli zapreti, da ne 

bomo vsi nagrmadeni, zaprti sicer, ampak dobro organizirani, in tam v zaporu bomo 

nadaljevali z medcelinskim sreËanjem za ËloveËnost in proti neoliberalizmu. Kasneje 

bomo povedali, kako bomo priπli do sporazuma. Tako torej mislimo storiti tisto, kar 

æelimo storiti v svetu. Sedaj sledi … 

V Mehiki … 

1. Nadaljevali bomo z bojem za naπa indijanska ljudstva v Mehiki, ampak ne samo za 

njih in samo skupaj z njimi, paË pa za vse tiste izkoriπËane in brez imetja v Mehiki, za 


31


32 

vse njih in po vsej dræavi. In kadar govorimo o vseh izkoriπËanih Mehike, govorimo 

tudi o bratih in sestrah, ki so bili primorani iti v ZDA, da bi lahko preæiveli. 

2. ©li bomo in posluπali in govorili neposredno, brez posrednikov, s preprostimi in 

skromnimi ljudmi mehiπkega ljudstva, in glede na sliπano in nauËeno bomo πli gradit 

skupaj s temi ljudmi, kot smo mi, nenacionalni program boja, ampak program, ki bo 

jasno leviËarski, se pravi antikapitalistiËen ali antineoliberalen, za praviËnost, demokracijo 

in svobodo za mehiπko ljudstvo. 

3. Poizkusili bomo zgraditi ali na novo zgraditi obliko, kako drugaËe delati politiko, tako, 

ki bi ponovno imela duh za sluæenje drugim, brez gmotnih koristi, z ærtvovanjem, 

predanostjo, iskrenostjo, ki dræi besedo, in da bi bilo edino plaËilo zadovoljstvo ob izpolnjeni 

obljubi, ali kakor so vËasih poËeli leviËarski aktivisti, ki jih niso ustavili ne z 

udarci niti z zaporom ali smrtjo, πe manj z dolarskim bankovcem. 

4. Nameravamo tudi zaËeti boj z zahtevo po novi Ustavi, se pravi nove zakone, ki upoπtevajo 

zahteve mehiπkega ljudstva, kot so streha nad glavo, zemlja, delo, hrana, 

zdravstvo, izobrazba, kultura, neodvisnost, demokracija, praviËnost, svoboda in mir. 

Nova Ustava, ki bi prepoznala pravice in svoboπËine ljudstva in bi πibke branila pred 

moËnimi. 

ZA KONEC … 

EZLN bo, za nedoloËen Ëas, poslala delegacijo svojega vodstva, da vse to postori 

na nacionalnem obmoËju. Ta zapatistiËna delegacija, skupaj s posamezniki 

in organizacijami iz levice, ki se zdruæijo s to ©esto deklaracijo iz Lakandonskega 

pragozda, bo πla, kamor nas bodo povabili z nekim namenom. 

Dajemo vam tudi na znanje, da bo EZLN priËela s politiko povezovanja z organizacijami 

in gibanji, ki se definirajo, v teoriji in praksi, kot leviËarska, s strinjanjem 

s temi pogoji: 

“NE!” sprejemanju sporazumov zgoraj, ki bi bili vsiljeni tistim spodaj, paË pa 

sprejeti sporazume, da bi πli skupaj in posluπali in organizirali protestni shod. 

NE! ustanavljanju gibanj, ki bi se kasneje pogajala za hrbtom tistih, ki so jih 

ustanovili, ampak vedno upoπtevati mnenje tistih, ki sodelujejo, ne iskati darilc, 

poloæajev, koristi, javnih poloæajev, od moËi tistih, ki jo vzpodbujajo, paË 

pa iti dlje od volilnih koledarjev; NE od zgoraj reπevati problemov naπega Naroda, 

ampak graditi OD SPODAJ IN SPODAJ; alternativa neoliberalni destrukciji, 

leva alternativa za Mehiko. 

“DA” medsebojnemu spoπtovanju avtonomije in neodvisnosti organizacij, 

njihovim oblikam boja, oblikam organizacije, njihovim notranjim procesom 

odloËanja, njihovim legitimnim prezentacijam, ambicijam in zahtevam; in DA 

jasnemu kompromisu skupni in koordinirani obrambi nacionalne suverenosti,

z nekorumpirano opozicijo, ki ne bi poskuπala privatizirati elektriËne energije, 

plina, vode in naravnih virov. 

Z drugimi besedami, vabimo politiËne in druæbene organizacije levice, ki niso 

registrirane, in posameznike, ki se izrekajo kot leviËarski, niso pa Ëlani nobene 

registrirane politiËne stranke, da se sreËamo z vami v nekem Ëasu, kraju 

in obliki, ki vam jo predlagamo po vaπi izbiri, da organiziramo nacionalno kampanjo 

in obiπËemo vse moæne kote naπe domovine, da bi sliπali in uredili besedo 

naπega ljudstva. Se pravi, je kot neka kampanja, ampak zelo drugaËna, saj ni 

volilna. 

Bratje in sestre: 

To je naπa beseda, ki jo izrekamo: V svetu se bomo πe bolj pobratili z uporniπkimi 

boji proti neoliberalizmu in za ËloveËnost. 

In bomo, pa Ëeprav samo malo, podprli te boje. 

In z medsebojnim spoπtovanjem bomo izmenjali naπe izkuπnje, zgodbe, ideje 

in sanje. 

V Mehiki bomo hodili po vsej dræavi, po ruπevinah, ki jih je zapustila neoliberalistiËna 

vojna, in tistih odporih, ki ujeti cvetijo v teh ruπevinah. 

Iskali bomo in naπli nekoga, ki ljubi ta tla in to nebo vsaj toliko kot mi. 

Iskali bomo od La Realidada do Tijuane, kogarkoli, ki se æeli organizirati, boriti, 

zgraditi zadnje upanje, da ta Narod, ki vztraja vsaj od Ëasov, ko je neki orel 

priletel na nopal (kaktus), da bi pojedel kaËo, ne umre. 

Gremo po demokracijo, svobodo in pravico, za nas, ki smo bili zanikani. 

Gremo, z drugaËno politiko, po program levice in po novo ustavo. 

Vabimo staroselce, delavce, kmete, uËitelje, πtudente, gospodinje, sosede, 

male imetnike, male trgovce, upokojence, hendikepirane osebe, vernike in vernice, 

znanstvenike, umetnike, intelektualce, mlade, æenske, ostarele, homoseksualce 

in lezbijke, deklice in deËke, da po svoje sodelujejo z zapatisti v tej NA- 

CIONALNI KAMPANJI za ustanovitev druge oblike ustvarjanja politike, 

program nacionalnega boja in levice in za Novo Ustavo. 

To je torej naπa beseda o tem, kaj bomo storili in kako bomo to storili, vi pa 

boste videli, Ëe æelite vstopiti. 

In pravimo vam, moπki in æenske, tisti, ki imate dober namen v vaπem srcu, 

ki se strinjate z naπo besedo, ki smo jo podali, in ki se ne bojite, Ëe pa se æe bojite, 

da vsaj znate obvladovati svoj strah, da bi javno povedali, da se strinjate s 

to idejo, ki jo izjavljamo, potem bomo æe enkrat videli, kdo in kako, kje in kdaj 

se bo naredil ta nov korak naπega boja. 

Medtem ko razmiπljate, vam pravimo, da smo se danes, πestega meseca, v letu 

2005, moπki, æenske, otroci in ostareli ZapatistiËne vojske narodne osvoboditve 

(EZLN), odloËili in æe naroËili to ©esto deklaracijo iz Lakandonskega pra- 


33


34 

gozda, in tisti, ki znajo pisati, so jo æe podpisali, tisti, ki pa ne znajo, so naredili 

svoj znak, ampak je æe manj takih, ki ne znajo, saj je πolstvo æe napredovalo, 

tukaj na tem ozemlju v uporniπtvu za ËloveËnost in proti neoliberalizmu, se pravi 

na zapatistiËnem nebu in zemlji. 

In to je bila naπa preprosta beseda, namenjena plemenitim srcem preprostih 

in skromnih ljudi, ki se ne vdajo in se upirajo krivicam po vsem svetu. 

DEMOKRACIJA! 

SVOBODA! 

PRAVI»NOST! 

Iz gora mehiπkega jugovzhoda. 

Tajni staroselski revolucionarni komite ‡ generalno poveljstvo EZLN. 

(CCRI ‡ CG EZLN) 

Mehika, v mesecu πestem, se pravi junija, leta 2005. 

Prevedla Nina Brezovar

Hernán Ouviña 

Latinska Amerika: Upor z obrobja 

Ne govorite, da druæbeno gibanje izkljuËuje politiËno. PolitiËno gibanje, ki ne bi 

bilo hkrati tudi druæbeno, ne obstaja. 

Karl Marx 

NUJNO POJASNILO: KAJ JE V NOVIH DRUÆBENIH GIBANJIH (NDG) ZARES NOVEGA 

Postalo je æe vsakdanje govoriti o NDG vedno, kadar imamo opravka s kolektivnimi 

subjektivitetami, ki so se v zadnjih dvajsetih letih pojavile v veËjem 

delu latinskoameriπke regije, kot posledica naraπËanja socialne izkljuËenosti, 

krize predstavniπtva in erozije mehanizmov politiËne participacije. Kljub temu 

pa se moramo pomuditi pri demistifikaciji njihovega radikalno novega znaËaja. 


KRATEK PREGLED NOVIH 

DRUÆBENIH GIBANJ 

MEHIKA: “MASKIRALI SMO SE, 

DA BI POSTALI VIDNI.” 

ZapatistiËna vojska narodne 

osvoboditve (EZLN) se je prviË pojavila 

v javnosti prvega januarja 1994, na 

dan, ko je stopila v veljavo NAFTA. 

S krikom !Ya basta! so zavzeli San 

Cristóbal de las Casas, nato pa πe 

sedeæe drugih πestih obËin v Chiapasu. 

Po krvavih bojih ‡ njihov izkupiËek je 

skoraj 200 mrtvih in veË kot tisoË 

ranjenih, ‡ je bilo 12. januarja sklenjeno 

premirje, ki je vzdræalo vse do danes, 

a tedaj sta zvezna vojska in policija, 

skupaj s πtevilnimi skupinami 

paramilitarcev iz obmoËja, priËeli z 

vojno nizke intenzitete, ki vkljuËuje 

umore ter vsakodnevne preiskave in 

zastraπevanja staroselcev in kmetov, 

ki sodelujejo ali pa preprosto 

simpatizirajo z zapatistiËnim gibanjem. 

Ta prva vstaja, ki nikakor ni bila 

spontan dogodek, se je pripravljala veË 

kot deset let. Mesece pred tem je 

EZLN proslavila obletnico svoje 

ustanovitve 17. novembra 1983. Takrat 

se je majhna skupina revolucionarjev, 

Ëlanov Sil narodne osvoboditve, 

Hernán Ouviña: Latinska Amerika: Upor z obrobja 

35


36 

Kot sta se pravilno izrazila Riechman in Fernandez Buey (1994), “Zgodovina 

modernih druæb je sama po sebi pravzaprav zgodovina druæbenih gibanj”, zato 

bi se tako izraziti o skupinah ljudi, ki so nosilci inovatorskih teæenj, pomenilo, 

v najboljπem primeru, teoretsko in politiËno pretiravanje. 

Vendar bi bile, po drugi strani, ravno tako absurdne predpostavke, da so ta 

druæbeno-politiËna gibanja le zvesta kopija tistih, ki so bila premagana ali pa 

absorbirana na institucionalni ravni, v viharnih 70. in 80. letih. Kajti tragedija 

se ni ponovila kot farsa. Kateri so torej, v grobem, tisti dejavniki, ki napeljujejo 

k tovrstnemu poimenovanju? Preden poskuπamo odgovoriti na to vpraπanje, 

moramo nujno opozoriti na velikanski hendikep, ki je, kar zadeva analizo 

mnogoterosti vseh teh novih pojavov, lasten sodobni kritiËni teoriji: na njeno 

nezmoænost izumljanja in implementacije novih teoretskih paradigem, ki bi 

omogoËale refleksijo omenjenih dogodkov ter razlikovanje novega od tistega, 

kar sodi v tradicionalno izkuπnjo. 1 Morda se soooËamo, kot pravi Raquel Gutiérrez 

Aguilar (2002), s potrebo po nekih novih konsistentnih smernicah razumevanja 

dogajanja, ki bi prispevale k osvetlitvi delovanja ter zaËrtale sheme 

moænih horizontov. OËitno je, da postaja vedno nujnejπe ustvariti teorije, ki bi 

z razliËnih konceptualnih in interdisciplinarnih izhodiπË skuπale zaobseËi kompleksnost 

tega aktualnega pojava. 

1 Mario Tronti je pred veË desetletji, ko je govoril o inovacijskem znaËaju severnoameriπkih delavskih bojev 

v primerjavi z evropskimi, opozoril, da delavski boji danes potrebujejo novo “mersko enoto”. Tudi politiËna 

teorija mora danes razmiπljati o novih merskih enotah, ki bi omogoËile uËinkovito vrednotenje doseækov in 

omejitev inovativnih naËinov druæbene organizacije in bojev. 

utaborila v gorah Lakandonskega 

pragozda skupaj z nekaterimi staroselci 

in mestici. To jedro marksistiËnoleninistiËnih 

aktivistov je tedaj trËilo ob 

nekaj popolnoma inovacijskega. Kot je 

dejal Subcomandante Marcos (1998): 

“Naπa kvadratasta koncepcija sveta in 

revolucije se je temeljito pregnetla ob 

sooËenju s staroselsko realnostjo v 

Chiapasu. Iz tega pretresa je vzklilo 

nekaj novega, kar danes poznamo kot 

‘neozapatizem’. Tako je gibanje, poËasi 

in postopoma, iz maloπtevilne gverilske 

skupine preraslo v oboroæeno skupnost 

v uporu.” (Holloway, 1997) Tisto, kar je 

1. januarja sproæilo plaz, torej ni bila 

nekakπna teroristiËna celica, sestavljena 

iz profesionalnih revolucionarjev, ampak 

uporna skupnost, “oboroæena z resnico 

in ognjem”, pri Ëemer je poudarek na 

prvi besedi. To nam pojasnjuje, zakaj, 

Ëetudi v Mehiki æe dolgo obstaja veliko 

gverilskih skupin, 1 πe nobeni izmed njih 

ni uspelo doseËi takπnega druæbenega 

in politiËnega konsenza kot EZLN, in to 

ne le doma, tudi po svetu. 

1 Trenutno na podroËju πtirinajstih mehiπkih 

zveznih dræav delujejo πtevilne skupine 

oboroæenih upornikov. Med njimi velja omeniti 

EPR (Ljudsko revolucionarno vojsko), EVRP 

(Ljudsko revolucionarno villistiËno vojsko), 

FARP (Ljudske revolucionarne oboroæene sile) 

in ERP (Revolucionarno ljudsko vojsko).

Zaradi vsega tega moramo najprej poudariti dejstvo, da pojav teh izvirnih 

oblik upora deloma sovpada z novo druæbeno-ekonomsko strukturo, ki jo zaznamujeta 

postopna deindustrializacija ter izguba kolektivnih pravic (Gutiérrez 

Aguilar, 2002). »e je bila v preteklih desetletjih veËina bojev vezana na polje 

dela ‡ v veliki veËini na svet tovarne ‡ kot na prostor poenotenja in identifikacije, 

danes naËini druæbenega protesta transcendirajo problematiko dela ter 

se bolj osredotoËajo na prakse, ki imajo sidriπËe v konceptu teritorija. 2 BivaliπËa 

in prehrana, ekologija, javne sluæbe, Ëlovekove pravice in vrnitev k tradicionalnim 

vrednotam, vse to, Ëemur grozi subsumpcija v procesih kapitalistiËne 

globalizacije, ki smo ji priËa, predstavljajo nekatere izmed glavnih osi, ki navdihujejo 

NDG. 3 Prostor konfrontacije postaja sama druæba, kjer produkcija in reprodukcija 

teæita k medsebojnemu zlitju. 4 

Potrebno je tudi poudariti, da so etablirane politiËne stranke, ne glede na 

ideoloπki znaËaj, æe tako poglobile krizo dræave intervencionistiËnega tipa (pa 

2 Sergio Tischler (2002) je ta fenomen poimenoval “kriza leninistiËnega subjekta”. 

3 Poudariti moramo, da to ne pomeni, da prej niso obstajale takπne zahteve, so pa v danaπnjem Ëasu pridobile 

nesluteno mnoæiËnost in teæo. 

4 Evers, Muller-Plantenberg in Spessart (1982) so æe v zaËetku osemdesetih let preroπko opozorili na politiËne 

posledice ortodoksne interpretacije bojev v sferi produkcije: “Mnoge latinskoameriπke leviËarske organizacije 

tem oblikam druæbenega upora ne pripisujejo relevantnega pomena. Posledica tega je, da napredek 

teh organizacij ocenjuje prek njihove stopnje podrejenosti ‘pravim’ strukturam druæbenega boja ‡ sindikatom 

in stranka ‡ in prek njihove teænje po stapljanju s slednjimi.” (…) “Gibanja, ki jih ni mogoËe homogenizirati, 

priËno uporabljati kot prostor agitacije in rekrutacije, ali pa jih bojkotirajo in odkrito obtoæijo ‘odpadniπtva od 

pravega razrednega boja’.” Ta instrumentalistiËna praksa je zelo blizu odnosu, kakrπnega je veËina politiËnih 

strank v Argentini skuπala vzpostaviti z NDG (zlasti s piqueterosi in s skupnostnimi praksami). 

In res, najpomembnejπa znaËilnost 

teh skrivnostnih zamaskirancev je prav 

odmik od tradicionalnih oblik kreiranja 

politike. V nasprotju s strankami in 

klasiËnimi leviËarskimi gibanji si ne 

prizadevajo osvojiti oblast, niti se ne 

æelijo oklicati za avantgardo. Ravno tako 

si ne æelijo postati korporativna skupina, 

ki bi postavljala popolnoma partikularne 

zahteve. Njihov slavni slogan “za vse 

vse, za nas niËesar” samo potrjuje 

antidogmatski karakter zapatizma, 

ki se bo obdræal, tudi Ëe bodo 

staroselcem nekoË povrnjene njihove 

legitimne zgodovinske pravice, 

teptane v veË kot 500 letih 

zasuænjenosti. 2 Izvedba IntergalaktiËnega 

sreËanja, pod geslom “za ËloveËnost, 

proti neoliberalizmu”, je πe poglobila 

internacionalistiËni ton njihovega 

diskurza. Naj se torej ustavimo pri 

nekaterih izmed prej opisanih toËk. 

V prvi vrsti naj omenimo njihovo 

subverzivno koncepcijo revolucije. 

Namesto odgovora postane temeljna 

2 Razpetost med osredotoËenostjo gibanja na 

boj za pravice staroselcev in njegovim πirπim 

univerzalnim znaËajem je v zapatizmu prisotna 

æe od zaËetkov. Skupnosti Lakandonskega 

pragozda so najprej razmiπljale o tem, da bi 

prviË nastopili v javnosti 12. oktobra 1992, na 

500. obletnico zavojevanja kontinenta. Vendar 

so se, po temeljiti razpravi, odloËili za datum 

implementacije NAFTE v Mehiki. 


37


38 

naj bo ta v dobrodelniπki preobleki, kot v Evropi, ali pa v populistiËni, kot v 

Latinski Ameriki), da ne kaæejo veË nobene pripravljenosti na vlogo posrednika 

na relaciji med dræavo in druæbo. To se kaæe, kot ugotavlja Claus Offe 

(1996), v njihovi oËitni nekompetentnosti in nezadostni sposobnosti ponuditi 

odgovore za mnoæico problemov, ki zahtevajo nujno reπitev, tako z javnega kot 

skupnostnega vidika. 

In ravno ta preplet dejavnikov je povzroËil nastanek organizacij, ki preizpraπujejo 

meje institucionalne politike, organizacij, ki jih je teoretska literatura poimenovala 

NDG. Ne glede na specifike vsakega izmed njih, so vsa vzniknila 

kot odgovor druæbe na politiËno praznino. 5 Gibanja izraæajo, πe posebno v Latinski 

Ameriki, doloËeno streznitev v odnosu do politiËnih strank in πe posebej 

do dræave, kot edinega prostora, v katerega je mogoËe usmeriti zahteve in v katerem 

je mogoËe zadovoljivo reπevati konflikte. Po besedah Slavoja Æiæka 

(2000) se od tradicionalnih gibanj razlikujejo “po nekakπni samoomejitvi, ki pa 

je hkrati teænja po preseæku”: odklanjajo vstop v obiËajen boj za oblast, poudarjajo 

svoje zavraËanje delovanja toge strankarske strukture, katere cilj je postati 

bodoËa parlamentarna veËina, a hkrati dajejo jasno vedeti, da je njihov namen 

dosti bolj radikalen, saj se borijo za temeljno transformacijo naËinov 

delovanja in miπljenja. Ta celovit proces “spremembe paradigme æivljenja”, kot 

pravi Æiæek, “nujno spodkopava same temelje formalistiËne demokracije”. 

5 To seveda ne pomeni, da ne gre za politiËna gibanja, po njihovih zahtevah, da jih πirπa druæba prizna kot politiËne 

akterje ‡ Ëetudi njihov tip delovanja ne uæiva legitimnosti etabliranih druæbenih institucij ‡ in prizadevanj 

za cilje, katerih uresniËitev bi imela posledice za druæbo kot celoto, morda πe bolj kot za njih same. 

preobrazba druæbe vpraπanje, na 

katerega si odgovarjajo z neposredno 

æivljenjsko izkuπnjo skupnosti. O vseh 

pomembnih odloËitvah diskutirajo, 

preden doseæejo konsenz, pri tem 

upoπtevajo naËelo “ubogljivega 

vladanja”. Kot je priznal sam Marcos: 

“Edina vrlina nas kot teoretikov je bila 

skromnost, s katero smo si priznali, da 

naπa teoretska shema ne deluje, da je 

zelo omejena in da se moramo 

prilagoditi realnosti, ki nas obkroæa.” 

Revolucija mora biti torej, kot pravijo 

zapatisti, avtokreativen 

(samoustvarjalen?) proces, spoËet s 

samim doæivetjem izkuπnje, 

demokratiËen v svojem bistvu, ne le v 

smislu, da ima demokracijo za cilj, 

temveË z demokratiËnostjo same oblike 

boja. Zaradi tega je tudi nemogoËe 

vnaprej definirati njeno skrajno toËko. 

(Holloway, 1997) Njihova paradigma 

revolucije je tudi antiinstrumentalistiËna, 

kajti ne razumejo je kot sredstvo za 

dosego nekega cilja. Ne pomeni jim 

priprave nekega prihodnjega dogodka, 

temveË transformacijo praks in oblik 

povezovanja tukaj in zdaj. Pravzaprav je 

tudi deloma antidefinicionistiËen: ko 

hodi, spraπuje, ne odgovarja; bolj kot k 

nekemu doloËenemu horizontu v 

teleoloπki maniri stremi k nenehnemu

Po drugi strani moramo, ko se lotimo definicije inovacijskega znaËaja NDG, 

upoπtevati, da pri tem ne gre toliko za stvar kronologije kot vsebine in kvalitete. 

Torej jih bomo opredelili, Ëe sledimo analizi Michela Vakaloulisa (2002) 

kot spreminjajoËi se preplet upornih druæbenih odnosov, ki vznikajo v æariπËu 

sodobnega kapitalizma. Ti odnosi se razvijajo asimetriËno, v razliËnem ritmu, 

zahtevah, v raznoliki konstantnosti in projekcijah prihodnosti ter ideoloπki in 

politiËni teæi. Vsem jim je skupen izvor nastanka, konflikt, v direktni ali indirektni 

obliki, z materialnostjo obstojeËih odnosov moËi in dominacije. Vendar 

pa moramo pojasniti, da v skladu s takπno koncepcijo druæbeno gibanje ne zarisuje 

nekega linearnega procesa, ki bi ‡ s staliπËa deterministiËne vizije razrednega 

boja ‡ izraæal neizprosen znaËaj uporov proti mehanizmom kapitalistiËnega 

izkoriπËanja in dominacije. IstoËasno moramo omeniti dejstvo, ki pomeni 

razloËujoËo karakteristiko NDG, da so najpogosteje, ker jih ne vodijo zunanje 

politiËne elite, organizirana v veliko manj avtoritarnih oblikah. V tem pogledu, 

kot ugotavlja Luis Alberto Restrepo (1990), imamo opraviti celo z “zavestnim 

prelomom z vertikalnimi naËini odloËanja, znaËilnimi za tradicionalna gibanja”. 

To pa seveda niso edine substancialne razlike, zaradi katerih je bilo 

potrebno izumiti pojem NDG, da bi z njim poimenovali gibanja, kot so kmetje 

brez zemlje, zapatisti in piqueterosi. Kot bomo videli v nadaljevanju, v zadnjih 

letih vstopajo v igro nove druæbene skupine in originalne oblike bojev ter 

tudi politiËni motivi, ki so drugaËni od klasiËnih. 

potovanju. 3 ZapatistiËnemu konceptu 

revolucije sta torej imanentna odprtost 

in negotovost. 

»e redefiniramo Antonia Gramscija 

in njegov pojem revolucionarnega 

subjekta, je “civilna druæba resniËni 

agens radikalne spremembe”. Vanjo 

spadajo mnogoteri druæbeni in politiËni 

akterji, ki se vsakodnevno bojujejo “za 

3 Od tod tudi πtevilni sprevodi in mobilizacije, ki jih 

prakticirajo, med katerimi velja omeniti shod 

barve zemlje med 24. februarjem in 2. aprilom 

2001. Tudi gibanje brez zemlje je organiziralo 

brez πtevila shodov in manifestacij s podobnimi 

nameni. Æelijo se namreË: “Pogovarjati z druæbo 

in razloæiti ljudem smisel upora.” Tako æelijo 

prebiti izolacijo, v katero jih nenehno potiska 

vsakokratna oblast. (Stedile in Fernandez, 2002) 

ËloveËnost, proti neoliberalizmu” z 

vzpostavljanjem avtonomnih oblik 

organizacije. Boj za dostojanstvo (za 

nadzor nad naπimi lastnimi æivljenji) ni, v 

skladu z zapatizmom, privilegij nobene 

doloËene skupine. Kot pravijo v enem 

svojih razglasov: “Izbruh dostojanstva 

prihaja iz globine nas samih … Je 

domovina brez nacionalnosti, mavrica, 

ki je hkrati most, je πepet srca, ki ga ne 

zanima kri, ki iz njega izvira, je uporna 

nespoπtljivost, ki se posmehuje mejam, 

carinam in vojnam.” (EZLN, 1995) 

KljuËni toËki njihovega naËina 

organiziranosti sta samovlada in 

horizontalnost. “Vladati ubogljivo” ni le 


39


40 

NEKATERE RAZLIKE IN PODOBNOSTI MED NDG V LATINSKI AMERIKI IN TISTIMI 

V OSREDNJIH KAPITALISTI»NIH DRÆAVAH 

Prva stvar, ki jo moramo upoπtevati pri primerjavi med NDG v zahodnih kapitalistiËnih 

dræavah in tistimi s periferije, je dejstvo, da lahko v nasprotju z gibanji 

iz tako imenovanega prvega sveta (feministiËnega, ekoloπkega, alterglobalistiËnega, 

pacifistiËnega itd.), pri katerih gre skoraj v celoti za kolektivne 

akcije pripadnikov slojev, ki so v srediπËu druæbene konstitucije, latinskoameriπka 

gibanja definiramo kot upor z obrobja. Razlog za to gre iskati v prvi vrsti v 

razliËni druæbeni strukturi (ustroju): Ëe so mnogoteri kolektivi, ki rojijo po Evropi, 

Severni Ameriki in Kanadi, sestavljeni iz veËinoma mladih moπkih in 

æensk z dobrim ekonomskim statusom (nov srednji sloj, star ali tradicionalen 

srednji sloj, in le v manjπi meri sloji, ki so na trgu dela na obrobju) in visoko 

izobrazbo, ki pa so izgubili nekatere ugodnosti Dræave blaginje, so protagonisti 

veËine gibanj, subjekti sodobnih uporov v Latinski Ameriki, “izkljuËeni” ‡ pa 

najsi gre za brezposelne staroselce ali kmeËke delavce ‡ s skromno ali nikakrπno 

ravnjo izobrazbe. 

Razlikuje se tudi tip odnosov, ki se vzpostavljajo z dræavnimi strukturami. Medtem 

ko se je v Evropi precejπen del NDG transformiral v organizacije, katerih 

akcije teæijo k vzpostavitvi nekakπnega prostora za pogajanja ter druæbeno preobrazbo 

v jedru same dræave (paradigmatski primer predstavlja nemπko ekoloπko 

gibanje, s svojim sodelovanjem pri ustanovitvi Stranke Zelenih), zapatisti, 

kmetje brez zemlje, piqueterosi iz naπega podroËja sveta, s svojimi aktivnostmi ne 

goli slogan, ampak princip, ki globoko 

preæema vse institucije, rojene v 

Lakandonskem pragozdu. Tako 

imenovani avtonomni municipiji so 

najboljπi primer te prakse direktne 

demokracije in razπirjene politiËne 

participacije. Kot se je izrazil Marcos 

(1998), je njihovo osnovanje “naËin, na 

kakrπnega staroselske skupnosti 

izvrπujejo in udejanjajo dogovore iz San 

Andrésa”. Ti dogovori “priznavajo 

staroselskim ljudstvom sposobnost, da 

si organizirajo vlado po svojih navadah 

in πegah, na njim lasten naËin, in to s 

tem udejanjamo in to je tisto, kar daje 

smisel avtonomnim municipijem.” To se 

zdaj dogaja; Ëetudi se vlada dogovorov 

ne dræi, jih ljudje upoπtevajo in 

uresniËujejo. Kljub temu bi bilo zmotno 

misliti, da zapatizem zgolj ponovno 

oæivlja tradicionalne instance 

staroselske organiziranosti. Prej bi 

lahko rekli, da so njihove prakse 

nekakπen hibrid med oblikami, ki so 

lastne domorodnim ljudstvom, in 

inovacijskimi elementi. Tako so po eni 

strani ohranili tradicijo, po kateri so 

skupπËine najviπji organi odloËanja 

vsake skupnosti, po drugi strani so 

sprejeli naËin koordinacije akcij s 

posvetovanji. (Abad Domínguez, 2002)

naslavljajo vladajoËih. Skrajen primer v tem pogledu predstavlja EZLN (ZapatistiËna 

vojska narodne osvoboditve), pri kateri velja za celotno Ëlanstvo absolutni 

pogoj, da se odpovedo teænjam po kakrπnemkoli tipu politiËnih poloæajev. 

Osnovni princip zanje je krepitev “civilne druæbe” in njenih horizontalnih 

mreæ upora ter solidarnosti. Nekaj podobnega se dogaja z veËino gibanj piqueterosov 

v Argentini, ki ne verjamejo v volilne rituale niti v parlament kot prvenstvene 

instance odloËanja. To seveda ne pomeni, da se ne zavedajo, da so, 

Ëeprav delujejo drugaËe, igralci na politiËnem igriπËu. 6 KljuËnega pomena je 

nepodrejanje gibanja dræavnim pravilom igre. Odnos med kmeti brez zemlje in 

Delavsko stranko je v tem pogledu ilustrativen: »eprav vzdræujejo tesno povezavo 

z njimi, v nekaterih zveznih dræavah predlagajo celo skupne kandidate, jih 

to ne ovira, da ne bi pokazali s prstom na hegemonsko strujo DS in jo oznaËili 

za “generatorja krize” (Stedile, 1998), niti niso prenehali s svojimi akcijami pritiska 

prek zavzetja haciend (veleposestev) v okroæjih, ki jim vlada levica. 7 

6 To kaæejo, na primer, izjave predstavnikov gibanj brezposelnih delavcev iz Ëetrti Solano, Admiral Brown in 

Lanus (2001): “Mi ustvarjamo politiko tako, da se organiziramo znotraj Ëetrti, da se spopadamo z dræavnimi 

institucijami, ki podpirajo reæim lakote in smrti, da gradimo svoje æivljenje onkraj birokratskega aparata, 

politiËnih strank in tradicionalistiËnih sindikatov, ko se borimo izkljuËno za interese delavcev in ljudstva. 

S to politiko bomo nadaljevali, vse dokler ne doseæemo druæbenih sprememb, ki bodo zagotavljale dostojno 

æivljenje ter praviËno in svobodno prihodnost za vse.” 

7 Ta razmerja, ki so inherentna bojem v kapitalistiËni druæbi in proti njej, je Claudio Albertani (2003) strnil 

takole: “Nacionalne dræave so πe vedno tu. So naπe sovraænice in naπ sogovornik. Ostati moramo na preæi: 

nenehno pritiskati nanje, jih izsiljevati, stiskati v kot. Sem in tja se bo potrebno pogajati, in to bomo storili 

kot avtonomen subjekt.” 

ARGENTINA: “HUDIRJA, 

PIQUETEROSI!” 

V naπi dræavi obstaja cela vrsta 

druæbenih gibanj v uporu. »e so bile v 

osemdesetih letih glavni skupni 

imenovalec Ëlovekove pravice, sta bili v 

devetdesetih brezposelnost in druæbeni 

razkroj srednjega sloja najpomembnejπa 

generatorja nastanka organizacij 

nasprotnikov neoliberalnih politik, ki so 

jih sistematiËno izvrπevali celotno tako 

imenovano “menemistiËno desetletje”. 4 

4 S tem ne æelimo reËi, da organizacije, ki se 

ukvarjajo s Ëlovekovimi pravicami, ne igrajo veË 

pomembne vloge v druæbenih in politiËnih bojih. 

Najzgovornejπi dokaz, da ni tako, je mladostniπka 

skupina H.I.J.O.S (kratice njihovega imena 

Tako so, v prvih letih vladavine 

iusticialistiËne stranke , v ozraËju 

vrtoglavega naraπËanja kazalcev 

nezaposlenosti, vznikale πtevilne 

skupine in koordinacije ki so 

organizirale brezposelne delavce. 

Neposredni povod za to vrenje je bil 

izbruh socialnega nezadovoljstva 

decembra 1993, znan pod imenom 

Santiagazo, sledila pa mu je vrsta 

v prevodu pomenijo Sinovi za identifikacijo in 

pravico, proti pozabi in molku), ki so s tako 

imenovanimi “escraches populares” ‡ gre za 

nekakπne javne sramotitve in zaznamovanja ‡ 

izumili nov naËin druæbene obsodbe, kot odgovor 

na nekaznovanje tisoËev tiranov, ki so muËili 

ljudi v obdobju vojaπke diktature. 


41


42 

Nadalje, predpogoj za konstitucijo organizmov kontraoblasti je ustvarjanje in 

prakticiranje novih druæbenih odnosov, ki niso izvzeti iz vsakdanjosti: poljedelske 

kooperative brazilskih kmetov, projekti produkcijskega dela, ki jih preizkuπajo 

piqueterosi, in skupnostna zemlja, ki jo obdelujejo v Avtonomnih municipiih 

v Chiapasu, vse to so primeri delovanja, ko se politiËno in ekonomsko zlivata 

v celoto, ne da bi se obravnavala kot dve loËeni komponenti. 8 Vsa tri gibanja 

tako sejejo, kot spoËetje (geneza), semena druæbe prihodnosti, za katero se bojujejo, 

tako da preizkuπajo “sedaj in tukaj” integralno preobrazbo æivljenja. Tako 

razπirjajo sfero “politiËnega” in poganjajo Ëedalje globlje korenine v samem 

drobovju civilne druæbe. V nasprotju z njimi pa mnoge skupine, ki tvorijo “alterglobalistiËno 

gibanje”, teæijo k subsumpciji svojega delovanja na trenutke, v 

katerih se glavni funkcionarji mednarodnih finanËnih ustanov zberejo v evropskih 

mestih; tako dajejo prednost medijskemu in virtualnemu segmentov protestov 

pred teritorializacijo in ekspanzijami novih druæbenih vezi. 9 

Pa vendar so se, onkraj teh in πtevilnih drugih razlik, ki obstajajo med obema 

vrstama gibanj, med njimi vzpostavljali raznoteri prostori sodelovanja ter izmenjave 

izkuπenj upora in organiziranja, med katerimi lahko omenimo Svetov- 

8 Na to so se nanaπali v gibanju kmeta brez zemlje, ko so veËkrat dejali, da “demokracija pomeni imeti polne 

æelodce”, zatrjujoË istoËasno, da “praviËnosti ni brez agrarne reforme”. 

9 Med redke izjeme sodijo “sans papiers” (gibanje ilegalnih migrantov) in gibanja prekariata (moπkih in 

æensk, katerih æivljenjski in delovni pogoji so preæeti z negotovostjo zaradi vsiljene fleksibilizacije vira dohodka). 

Oboji ‡ z vsemi paradoksi, ki sodijo zraven ‡ skuπajo, izhajajoË iz neposredne izkuπnje vsakdanjosti, 

konstituirati novo, nepokorno in nekapitalistiËno druæbeno realnost, ki je izven omenjene logike 

spektakla. Na drugi strani imamo socialne centre, prostore s podobnim samoorganizacijskim znaËajem. 

spontanih puntov. To burno dogajanje 

je bilo povezano s procesi redukcije 

dræavnih izdatkov, s katerimi so priËele 

lokalne oblasti pod pritiskom politike 

strukturnega varËevanja dræave, ki jo je 

spodbujala vlada Carlosa Menema. 

Kot pripoveduje Marina Farinetti 

(1999), se je po letu 1994, pod 

vplivom poveËanja davkov v ZDA, zlasti 

pa devalvacije v Mehiki, priËela kazati 

πibkost gospodarske strategije, ki je 

nacionalni vladi omogoËala izpeljavo 

redukcije (v veliki meri odvisne od tokov 

tujega kapitala in poveËevanja 

domaËega povpraπevanja). Vlade 

provinc, oslabljene s finanËno krizo, 

zmanjπanjem davËnih prilivov in 

naraπËajoËimi pritiski zvezne vlade, 

naj izvede redukcijo, niso imele druge 

izbire kot lotiti se reform, s katerimi so 

do tedaj odlaπale. Tu je πlo predvsem 

za privatizacijo dræavnih podjetij in 

prenos javnih sistemov, ki so bili prej 

pod okriljem dræave, v lokalno 

pristojnost. Manever z redukcijo je 

pripeljal lokalno administracijo v hude 

teæave. V mnogih primerih jim je celo 

zmanjkalo sredstev za plaËe svojih 

usluæbencev. 

V letu 1997 blokada cest postane 

sploπno uveljavljen naËin protesta. 

S tem se je sproæil plaz tovrstnih

ni socialni forum in KmeËko pot na ruralnem podroËju. Tudi manj πiroko zastavljen 

(Ëeprav zaradi tega niË manj radikalen) dogodek, Internacionalno sreËanje 

avtonomne misli, ki se zadnja leta odvija na jugu Gran Buenos Airesa, ponuja teren 

za dialog in refleksijo tistim gibanjem, ki se, ne da bi izgubili univerzalen 

znaËaj, nagibajo k bolj eksperimentalnemu tipu konstrukcije. Ta sreËanja so se 

izkazala kot izjemno plodna in koristna za ustvarjanje internacionalne perspektive, 

ki lahko, ob spoπtovanju mnogoterosti interesov, prispeva k prepletanju in 

oplajanju protihegemonskih diskurzov ter praks vseh delov druæbe, ki jih je prizadelo 

vsiljevanje neoliberalnih politik v svetovnem merilu. 

LATINSKA AMERIKA V UPORU: KARTOGRAFIJA TREH GIBANJ 

Ena, dve, tri, πtiri, pet tisoË, 

boj Argentine je boj Mehike in Brazilije. 

Geslo, ki so ga prepevali na manifestaciji proti ALCA 

Svetovni socialni forum 2002, Porto Alegre 

V Mehiki, Braziliji in Argentini obstajajo dandanes moËna druæbena in politiËna 

gibanja, ki jih kljub posebnostim vsakega izmed njih povezuje cela vrsta 

sploπnih znaËilnosti, ki nam omogoËajo poskus primerjalne analize. 10 Glav- 

10 Vse tri dræave so, ne po nakljuËju, preæivele podobne finanËne krize (Mehika leta 1994, Brazilija 1999 in 

Argentina 2001). V vseh treh primerih je πlo za v ekonomskem smislu ekonomsko podobne generatorje: 

preveliko zadolæenost, precenjenost domaËe valute in eskalacijo borznih πpekulacij. (Sader, 2002) 

“piquetejev” 5 v krajih Cutral Co in Plaza 

Huincul (kasneje pa tudi v Tartagalu), ki 

so se odvili v maju in juniju. 6 SooËena s 

takπno situacijo je vlada priËela z 

implementacijo naËrtov socialnih 

projektov, ki naj bi zaustavili konflikt. 

Neposredno po teh dogodkih so se 

v juænem predelu Gran Buenos Airesa 

5 Kot nam pojasnjuje Perazzi (2003), je ta beseda 

v argentinski πpanπËini uveljavljena in 

oznaËuje klasiËno obliko sindikalnega pritiska, 

ki temelji na zapori dostopa do tovarn in poslediËno 

paralizaciji proizvodnje, za doseganje 

pogajalske moËi, ki bi omogoËila uresniËitev 

zahtev protestnikov. 

6 V teh krajih je æe leta 1996 priπlo do veËtedenske 

spontane zapore dræavnih in lokalnih 

cest, v katerih je sodelovalo veË kot 20.000 

pojavile razliËne skupine, ki so se 

opredeljevale kot “piqueterosi” in so 

posnemale akcije, ki so jih izvajali 

brezposelni v drugih argentinskih 

provincah. V drugi polovici leta je priπlo 

v πirπi okolici mesta do skupno 23 

oseb (pribliæno polovica celotnega prebivalstva). 

Povod za protest je bila zahteva po zasaditvi 

neke prehranjevalne kulture po poljih v regiji, s 

Ëimer bi pridobili nova delovna mesta. (Perazzi, 

2003) Dogodek omenjamo zaradi primerjave 

organizacijskih oblik in vrste zahtev teh akcij s tistimi, 

ki jih danes izraæajo piqueterosi, saj agenda 

slednjih moËno presega zahteve po ustvarjanju 

delovnih mest. To lahko vidimo v programu, ki so 

ga izglasovali na tretji nacionalni skupπËini 

zaposlenih in brezposelnih delavcev 28. in 29. 

septembra 2002 predstavniki razliËnih gibanj, ki 

sestavljajo piqueterose. 


43


44 

ne osi, okoli katerih bo tekla primerjava, so: 1. Druæbena sestava; 2. Organizacija; 

3. Uporabljani diskurz; 4. Oblike boja. 

Kar se tiËe prve toËke, lahko ugotovimo, da je skupna karakteristika vseh 

teh upornih subjektivitet naraπËajoËa marginalnost njihovih nosilcev. Obuboæani 

kmetje in kmeËki delavci v kmetih brez zemlje, staroselci, ki sta jim vsiljeni 

njim popolnoma tuja kultura in dinamika dela, v Chiapasu, kot tudi brezposelni, 

revni in pavperiziran srednji sloj v perifernih obmoËjih Argentine, pri 

vseh gre za podobne druæbene skupine, ki veËinoma delijo skupno usodo “izkljuËenih”, 

11 v primerjalno gledano, najbolj industrializiranih druæbah v regiji. 

Tu torej nimamo opraviti s preprostim antagonizmom med delom in kapitalom, 

vsaj ne v klasiËnem in omejenem smislu, Ëeprav ravno tako ne moremo 

reËi, kot Alain Touraine (1984), da so se razredni konflikti izËrpali. To, Ëemur 

smo priËa, tako mislimo, je naraπËajoËa kompleksnost omenjenih napetosti, v 

strukturni heterogenosti druæbenih odnosov, ki Latinsko Ameriko razlikujejo 

od Evrope in dajejo specifiËen ton tukajπnjemu dogajanju. Zato se lahko strinjamo 

z Arturom Fernándezom (1991), da je, Ëetudi konceptov razreda in druæbenega 

gibanja ni mogoËe poistovetiti niti zliti med seboj, nujno narediti “natanËno 

in odgovarjajoËo analizo razrednega znaËaja kateregakoli druæbenega 

gibanja”, da bi tako “poglobili in osvetlili njegovo razumevanje in preuËevanje, 

πe posebej v obmoËjih, kot je latinskoameriπko”. 

11 To ne pomeni, da gre pri teh druæbenih subjektivitetah za ljudi, ki bi se znaπli zunaj kapitalistiËne dinamike. 

©e kako so vkljuËeni v raznotere mreæe kontrole in reprodukcije æivljenja, in ravno to je tisto, kar jih dela 

izkljuËene v odnosu do sredstev in mehanizmov, ki omogoËajo neodvisnost od kapitala in dræave. 

blokad cest in vpadnic v prestolnico. A 

pravi razmah je ta fenomen doæivel πele 

v obdobju vlade Fernanda De la Rúe. 

Kot pojasnjuje Julio Burdman (2001), 

“je Ministrstvo za socialni razvoj pod 

vodstvom Fernández Meijideja, da bi 

stopili na prste klientelistiËnim 

strukturam v provinci Buenos Aires ter 

tudi zaustavili naraπËanje majhnih 

skupin piqueterosov, uvedlo 

spremembe naËina dodeljevanja in 

razporeditve socialnih projektov ‡ ti so 

bili veËinoma v pristojnosti obËin ‡ zato 

je predlagalo, da bi se jih dodeljevalo le 

πe NVO-jem, ki bi bili odgovorni za 

njihovo izvedbo. A namesto, da bi to 

zavrlo dejavnosti piqueterosov, jih je le 

πe spodbudilo in institucionaliziralo.” 

Tako so gibanja rasla in se utrjevala, 

s prakso direktnih akcij, ki se 

organizirajo po teritorialnem naËelu. 

Poleg MTD (Gibanja brezposelnih 

delavcev), CCC (Bojevite razredne 

struje), FTV (Zveze za zemljo in 

bivaliπËe) so tu πe druge organizacije, v 

veËini primerov oæjega znaËaja, kot so 

MTL (Teritorialno gibanje za 

osvoboditev), MTR (Gibanje Terese 

Rodriguez), PO (Delavski blok), Gibanje 

Ëetrti na nogah, MIJD (Neodvisno 

gibanje upokojencev in delavcev), MST 

(Gibanje brez dela) in CTD (Koordinacija

»e nadaljujemo z drugo toËko, prakticiranje direktne demokracije in visoka 

stopnja horizontalnosti spadata med osrednje osi gibanj, in sicer tako, da so cilji, 

ki jih artikulirajo, skriti v samih sredstvih konstitucije, s Ëimer so popolnoma zavrgli 

instrumentalistiËen kriterij, ki je desetletja prevladoval pri klasiËni levici. 

ZapatistiËni naËin organizacije je, na primer, popolnoma obrnil tradicionalno logiko 

leninistiËnih partij: tukaj je “baza” tista, ki se nahaja v vrhu odloËanja, podrejen 

pa ji je Tajni revolucionarni staroselski komite (Comité Clandestino Revolucionario 

Indígena), najviπja instanca hierarhije v EZLN, katerega Ëlane 

imenujejo same skupnosti. Takπna struktura zagotavlja, nenazadnje, da tisti, ki 

vladajo, vladajo ubogljivo, kot pravijo sami. Nedavna ustanovitev Svetov dobre 

vlade 12 le poglablja ta demokratiËni proces. Tudi gibanje piqueterosov naËrtuje 

svojo pot s skupπËinsko prakso, ne glede na ideoloπke razlike med razliËnimi skupinami. 

13 Vrhovni organ, kjer se sprejemajo odloËitve, je sestavljen iz delegatov 

skupin delavcev, produkcijskih obratov in Ëetrtnih kolektivov. Gibanje kmetov 

brez zemlje se organizira na podlagi komisij, ki demokratiËno zarisujejo “kolektivno” 

politiËno usmeritev, izogibajo pa se funkcij predsednika, tajnika in blagajni- 

12 Ustanovljeni so bili avgusta 2003 in so organi samouprave, ki usklajujejo dejavnost avtonomnih upornih 

municipiev, nastalih decembra 1994, da bi zlomili vojaπko obleganje vlade Salinas de Gortarija. Po besedah 

EZLN (2003) vsak Svet “predstavlja organizacijska prizadevanja skupnosti, ne le da bi se laæje sooËali 

z izzivi avtonomije, ampak tudi, da bi zgradili bolj neposreden most med njimi samimi in svetom.” 

13 Gibanje Terese Rodriguez, na primer, pravi v Sinji knjigi (neke vrste ustanovitvenem manifestu): Duπa naπega 

gibanja so “kabilde” (skupπËine). Pripadniki vladamo in odloËamo prek samih sebe. Nikomur ne delegiramo 

svoje vlade niti svoje sposobnosti odloËanja. Sestanemo se v “kabildah” in sklenemo, s konsenzom 

ali veËino, kaj bomo storili in Ëesa ne bomo. Nato izberemo tovariπe, ki jih imamo za najbolj sposobne 

za izvrπevanje ‡ in le izvrπevanje ‡ naπih odloËitev”. 

brezposelnih delavcev). Pri vseh gre za 

kolektivna prizadevanja za ponovno 

konstituiranje druæbenih vezi, pretrganih 

z vojaπko diktaturo, ki je sledila dræavnemu 

udaru leta 1976. Zelo raznolike 

so tudi prakse, prek katerih se 

vzpostavlja gibanje piqueterosov: od 

najbolj ustvarjalnih oblik neformalnega 

dela, ljudskih hranilnic in raznoraznih 

pasti, ki jih nastavljajo oblastem, do 

izumljanja izvirnih oblik sobivanja v Ëasu 

blokade cest. 

Poudariti je treba, da skupπËine 

piqueterosov niso samo organ 

politiËnega odloËanja, temveË so tudi 

prostor organizacije samega æivljenja, 

pri tem jim kot vodilo sluæita solidarnost 

in tovariπtvo. Tako zasedbe in blokade 

piqueterosov, kot pravi Pablo Perazzi 

(2002), postopoma “izgubljajo svoj 

izkljuËni znaËaj sredstva za direktno 

akcijo (ki ima, kot taka, nujno omejen 

rok trajanja) in vedno bolj postajajo 

relativno trdna oblika organiziranosti, 

ki presega navezavo na konkretne 

zahteve”, in s prebojem temaËne 

realnosti Ëetrti na javni zemljevid dajejo 

vidnost marginaliziranim 

druæbenopolitiËnim idejam. 

Prve akcije piqueterosov so se 

odvile kakih tisoË kilometrov izven 

glavnih urbanih srediπË. Hkrati z 


45


46 

ka. To seveda ne pomeni, da v vseh treh primerih ne obstajajo reprezentativni 

nosilci skupinske odgovornosti. Prinaπa pa neko participativno dinamiko, katere 

del je nenehna diskusija med vsemi Ëlani gibanja, v razliËnih prostovoljnih strukturah, 

sestavljenih iz artikulacijske mreæe, ki temelji na konsenzu. 

Druga posebna znaËilnost teh skupin je, da so njihovi vodje in kljuËne figure 

zelo trdno in æivljenjsko povezani s skupnostmi, v katerih se odvijajo boji in 

izkuπnje avtonomije. V njih prebivajo in si delijo æivljenjske razmere z drugimi, 

kot dobro poudarja Guillermo Cieza (2002). Zaradi tega je pri njih druæbena distanca 

med vodji in Ëlani ali subjekti relativno majhna, v nasprotju s tradicionalnimi 

strukturami (sindikati, politiËnimi strankami, itd.), pri katerih organizacijska 

struktura piramidalnega tipa pogosto pripelje do skrajne odtujenosti 

med bazo in vrhom. 

Na tretjem mestu velja izpostaviti diskurz, ki ga uporabljajo gibanja in ki se 

je v najveËji moæni meri oddaljil od tistega iz 70. let, Ëeprav so vsa posvojila nekatere 

slogane, ki izvirajo iz tistega Ëasa, ter jih reinterpretirala v funkciji konkretnih 

praks upora. Poleg guevarovskega humanizma je pri vseh treh gibanjih 

oËiten (Ëetudi ne v vseh v enaki meri) vpliv teologije osvoboditve: duhovniki 

in drugi krπËanski aktivisti iz ljudstva so s svojo podporo dali odloËilen prispevek 

k oblikovanju prvih skupin brezposelnih delavcev 14 v Argentini. Cerkvene 

skupnosti “progresistiËne cerkve” so od samih zaËetkov podpirale boj brazilske- 

14 Omeniti velja Alberta Spagnola, nekdanjega æupnika in ustanovnega Ëlana gibanja brezposelnih delavcev Solana, 

in Luisa D’ Elia, krπËanskega demokrata in najuglednejπega predstavnika Zveze za zemljo in bivaliπËe. 

naraπËanjem mobilizacijske sposobnosti 

in s πiritvijo razliËnih organizacij 

brezposelnih delavcev je parlament 

poveËal dinamiko svojih aktivnosti, s 

katerimi naj bi pogasil nastali poæar. 

(Perazzi, 2002) Tako je novembra 2000 

priπlo do koordinirane blokade veËjih 

razseænosti na razliËnih toËkah πirπe 

okolice Buenos Airesa. Od tedaj je 

πtevilo tovrstnih akcij strmo naraπËalo, 

tako da je leta 2002 priπlo æe do 1100 

cestnih blokad v celotni dræavi, leta 

2003 pa so jih samo v provinci Buenos 

Aires zabeleæili blizu 250. 

Vendar bi bilo napaËno reducirati 

pomen teh gibanj zgolj na zaustavljanje 

in zapore prometa. Velik del dejavnosti, 

na katerih gradijo svoj obstoj, se 

namreË odvija izven samih blokad: v 

Ëetrtih in prostorih, ki jih sami upravljajo. 

Enako kot zapatisti in gibanje kmetov 

brez zemlje skuπajo v takπnih okoljih 

vzpostaviti instance 

samoorganiziranega delovanja, 

neodvisne od trga in dræave. To je tudi 

namen πtevilnih “produkcijskih obratov”: 

tovarne olja, æelezarne, opekarne, 

gradbenih kolektivov, proizvodnje 

Ëistilnih sredstev, oblaËil, ljudskih kuhinj, 

obedovalnic in drugih dejavnosti, 

organiziranih v obliki kooperative.

ga gibanja kmetov brez zemlje in prek Pastoralne skupnosti zemlje razglaπale 

“misionarski duh” tovariπtva in solidarnosti na deæeli. V San Cristóbalu de las 

Casas je aktivnost πkofa Samuela Ruiza in njegove πkofije ogromno pripomogla 

h konsolidaciji zapatizma. 

Te tradicije upora se prepletajo z dvema znaËilnostima, ki nakazujeta radikalno 

inovacijo: Zahteva po avtonomiji v odnosu do dræave in odsotnost samooklicanja 

za avantgardo. 15 Prav tako je vsem trem upornim realnostim, zaËuda, lastno 

nenehno zaklinjanje besede dostojanstvo. 16 Za vse je osrednjega pomena 

“negativiteta” ali zavraËanje dræavnih ter korporativnih politik izkljuËevanja. 17 

Krik Dost je!, s katerim se je 1. januarja 1994 EZLN predstavila svetu, ter blokada 

cest in poti, s katero so skupine piqueterosov zaustavljale pretok kapitala, 18 

15 Joao Pedro Stedile (1998), voditelj gibanja brez zemlje, je jasno izrazil svoje zavraËanje koncepta avantgarde. 

Enako mislijo zapatisti, ko pravijo, da teæijo k “antiavandgardistiËnim” revolucionarnim spremembam. 

Tudi velik del gibanj piqueterosov (Ëetudi med njimi obstajajo razlike) izraæa kritiËnost do tradicionalne 

marksistiËne koncepcije avantgarde. To πe zlasti velja za gibanje brezposelnih delavcev in Zvezo 

brezposelnih delavcev Genere Mosconi. 

16 Geslo vseh piqueterosov je “delo, dostojanstvo in druæbene spremembe. Zapatisti svoje gibanje definirajo 

kot vstajo dostojanstva. Gibanje brez zemlje pa kot eno osrednjih toËk svojega programa agrarne reforme 

iz leta 1995 opredeljuje “konstitucijo dostojanstva z demokratizacijo lastniπtva zemlje in proizvodnih 

sredstev”. 

17 Alain Touraine (1984) opredeljuje “opozicijo” (proti komu se borijo) kot enega treh temeljnih principov obstoja 

druæbenih gibanj. Druga dva sta identitetni princip (koga zastopajo) in princip totalitete (v imenu katerih 

vrednot se upirajo). Raul Zibechi (2002) je to koncepcijo poimenoval celo “sposobnost veta” NDG, 

katere cilj je demontaæa mehanizmov reprodukcije sistema. 

18 Na tem mestu lahko pritrdimo hipotezi Friedricha Jamesona (1998), da gre pri fazi realne subsumpcije kapitala 

za “prehod od produkcije k cirkulaciji”. V tem kontekstu je praksi blokade dodeljeno Ëedalje bolj srediπËno 

mesto v antagonistiËni dinamiki razrednega boja. 

BRAZILIJA: “ZEMLJA IN 

SVOBODA!” 

Kot pripovedujeta pater Sérgio 

Gorgen in Joao Pedro Stedile, bi teæko 

doloËili nek konkreten datum zaËetka 

gibanja brez zemlje. Njihov neposredni 

izvor bi lahko iskali v razliËnih dogodkih, 

ki so se zvrstili v letu 1978. Tedaj so se 

namreË subjekti πtevilnih bojev poljedelcev 

brez zemlje priËeli zdruæevati in 

organizirati, da bi si skupaj izborili kos 

zemlje, kar je pripeljalo do mnogih 

zasedb posestev v razliËnih regijah. 

A tu je πlo πe vedno za posamezne, 

nepovezane akcije, vse do leta 1981, 

ko je priπlo do prvih sreËanj vodij teh 

lokalnih uporov, ki jih je spodbudila 

pastoralna komisija za zemljo. Rezultat 

tega povezovanja posameznih bojev je 

bilo prvo nacionalno sreËanje kmetov 

brez zemlje, januarja 1984 v Cascavelu 

v zvezni dræavi Paraná. 

Med dejavniki, ki so sproæili 

nastanek gibanja brez zemlje, velja na 

prvem mestu omeniti ekonomske. V 

sedemdesetih letih je namreË priπlo do 

velike koncentracije lastniπtva zemlje ter 

do pospeπene mehanizacije in 

industrializacije v kmetijstvu. Delavce so 

tako na mnogih podroËjih nadomestili 

stroji in nemalokrat so jih izgnali z 

zemlje. Te in druge spremembe so πe 


47


48 

so zgovorni primeri za to. Med najpomembnejπa podroËja delovanja pri vseh 

sodijo zaπËita okolja in naravnih virov ter problematika spola. Pa vendar, Ëeprav 

je vsako izmed naπtetih NDG vzklilo iz globokega nestrinjanja z obstojeËim 

redom, se njihov potencial nikakor ne izËrpa zgolj s protestom. Vzporedno 

predlagajo razliËne reπitve sedanjih razmer. 19 Zadostuje, da preberemo PolitiËne, 

ekonomske in kulturne zahteve, ki jih je zapatizem ponudil v diskusijo na 

Prvem nacionalnem in internacionalnem posvetu za mir in demokracijo, kot 

tudi Programe Nacionalne skupπËine zaposlenih in brezposelnih delavcev, ki so 

jih izglasovala razliËna gibanja piqueterosov, ali pa πtevilne dokumente za agrarno 

reformo, ki so jih zasnovali brazilski kmetje brez zemlje. 

Kar se tiËe metodologij upora in konfrontacije, lahko opazimo konstantno 

uporabo mnoæiËne mobilizacije na osnovi direktnih akcij, ki omogoËajo spopad 

s poskusi demontaæe instanc, vrednot in kultur, ki so zakoreninjene v skupnostih. 

V tem smislu je bilo kljuËno nasprotovanje NAFTI (Severnoameriπkemu 

sporazumu o prosti trgovini) ‡ nastanek zapatizma je bil odgovor na njegovo 

uveljavitev v Mehiki ‡ in, v πirπem pomenu, bodoËi implementaciji ALCA 

(Sporazumu o prosti trgovini v Amerikah) na kontinentu, ki sta celo generirala 

mnoge izmed praks upora, sprejete v razliËnih druæbenih gibanjih. 

Naj omenimo, kot komplementaren proces, vzpostavitev teritorijev z naraπËajoËo 

avtonomijo ‡ ali prostorov, ki so “javni, ne dræavni” ‡ za vzpostavljanje 

19 »e parafraziramo Antonia Negrija (2003), lahko reËemo da “æivo delo ne le zavraËa abstrakcijo znotraj procesa 

kapitalistiËnega vrednotenja in ustvarjanja dodane vrednosti, temveË tudi ponuja alternativno shemo 

vrednotenja, kot samovrednotenja dela”. 

zaostrile problem zmanjπevanja delovne 

sile na veleposestvih. Hkrati so tudi 

migracije v amazonska podroËja in v 

mesta postala za kmete, izkljuËene iz 

procesa obdelovanja zemlje, vedno bolj 

oteæene. Tudi katoliπka cerkev je, s 

prizadevanji podeæelskih pastoral, 

odigrala kljuËno vlogo pri ozaveπËanju 

kmetov o njihovi pravici do zemlje. Vse 

to je povzroËilo proces preobrazbe 

podeæelskih sindikatov, ki so postali 

bojevitejπi in so priËeli podpirati in 

spodbujati borbo kmetov za lastno 

posest. Nenazadnje pa so tudi procesi 

demokratiËnega odpiranja in poraz 

vojaπkega reæima, do Ëesar je priπlo 

med vladavino Figueireda, pozitivno 

vplivali na moænosti zdruæevanja 

kmetov brez zemlje v gibanje in 

sindikat, saj so izgubili strah pred 

politiËno represijo. 

Glede na druæbenoekonomski izvor, 

gibanje brazilskih podeæelskih delavcev 

brez zemlje sestavljajo najemniki, 

zakupniki, dninarji in mali kmetje. V tej 

πiroki paleti slojev prevladujejo dninarji, 

miπljeni so torej kmeËki delavci v πirπem 

pomenu besede. 

»e se ustavimo pri ciljih gibanja, 

lahko ugotovimo, da se njihov boj vrti, v 

grobem, okoli treh toËk: zemlje, agrarne 

reforme in praviËnejπe druæbe. Pri prvi

materialnega okolja, ki bi bilo neodvisno od tradicionalnih oblik druæbenih odnosov 

in ki bi omogoËalo ponovno uveljavitev kulturne in v nekaterih primerih 

celo jezikovne in etniËne enotnosti, ne da bi pri tem zanemarili spoπtovanje 

razliËnosti. »e je v gibanju kmetje brez zemlje æe iz imena razvidna 

osredotoËenost na zahteve po zemlji, igra ta eno izmed kljuËnih vlog tudi pri 

zapatizmu, saj je ena glavnih toËk konflikta v Chiapasu obleganje in privatizacija 

skupnostnih zemljiπË staroselcev, ki se odvija æe od spremembe 27. Ëlena 

nacionalne ustave leta 1992. »eprav v manjπi meri, tudi gibanje piqueterosov 

dobrπen del svojih aktivnosti temelji na ustvarjanju samoupravnega prostora 

kolektivne produkcije. Zahteva brezposelnih delavcev po ponovni oæivitvi 

nekdanjih industrijskih srediπË, ki so nekoË dajala ritem æivljenju celotnih vasi, 

πe posebej v nekaterih regijah na obrobju dræave, v koordinaciji s sosedskimi 

skupπËinami, ki demokratiËno sprejemajo zaposlovalne naËrte, priËa o podobni 

dinamiki. Zavzetje zemljiπË, tovarn in opuπËenih objektov, ki jim vrnejo 

uporabnost, za uresniËevanje “raztræenega” dela, tvori del tega procesa. 20 Poudariti 

moramo, da vsa tri gibanja, Ëetudi ne uporabljajo tradicionalnih kanalov za 

udejanjanje svojih zahtev, po teh kanalih vseeno mnogokrat poseæejo. Zato 

20 Tudi v tem se poloæaj piqueterosov razlikuje od zapatistov in kmetov brez zemlje: medtem ko gibanje brez 

zemlje zdruæuje okoli 4000 taborov in veË kot milijon hektarjev pod nadzorom skupnosti, zapatisti pa nadzirajo 

veË kot polovico Chiapasa, brezposelni delavci iz predmestij πe niso uspeli pridobiti avtonomnega 

prostora s πirπo funkcijo, kjer bi kolektivno prakticirali nove oblike kreacije lastnega æivljenja. Pri tem ne 

πtejemo projektov, ki ponujajo iluzijo srednjeroËne ali dolgoroËne moænosti samovzdræevanja onkraj kapitalistiËnih 

druæbenih odnosov. Verjamemo, da je bolj kot “otoke” potrebno ustvarjati “arhipelage”, s perspektivo 

nacionalnega, regionalnega in celo planetarnega πirjenja. 

toËki gre za reπevanje problematike 

ekonomskih potreb in preæivetja vseh 

druæin brez zemlje. Kmetu brez zemlje ta 

pomeni priloænost za delo, ne za 

bogatenje ali okoriπËanje, nima je 

namena prodati, ne vrednoti je kot 

premoæenje. Najvaænejπi motiv gibanja 

je torej doseËi reπitev eksistenËnih 

problemov tisoËev podeæelskih druæin. 

Drugi cilj, agrarna reforma, 

predpostavlja πirok sveæenj ukrepov, ki 

bi jih morala izvesti vlada, Ëe bi hotela 

spremeniti lastniπko strukturo dræave in 

zagotoviti zemljo vsem poljedelcem, ki 

jo æelijo obdelovati. Te bi bilo potrebno 

pospremiti z nekaterimi dopolnilnimi 

mehanizmi kmetijske politike, kot so 

posojila, prilagoditev cen, tehniËna 

pomoË in zavarovanja, ki so nujni za 

omogoËanje uspeπnosti in rentabilnosti 

malih kmetov. Tretji cilj je boj za 

praviËnejπo druæbo, brez izkoriπËevalcev 

in izkoriπËanih. Ta cilj ima nedvoumen 

politiËni karakter, saj je povezan z 

organizacijo druæbe in znotraj tega 

politiËne oblasti. Boj za agrarno reformo 

je hkrati boj za revolucionarne 

spremembe v dræavi kot celoti. 

(Stedile, 1998) 

V tem smislu moramo poudariti, da 

se gibanje brez zemlje opredeljuje kot 

mnoæiËno gibanje, ki ima za svojo 


49


50 

lahko reËemo, da je kljub manj institucionaliziranim naËinom njihovih protestov 

nedvomno opazen napredek od precej neartikuliranih akcij k bolj sistematiËnim 

oblikam manifestacij, 21 podkrepljenih z nekonvencionalnimi sredstvi in 

praksami, ki stopnjujejo civilno nepokorπËino. 

Ne glede na vse povedano pa bi bilo zmotno idealizirati takπno vrsto aktivizma, 

ne da bi upoπtevali dejstvo, da je mnogo zahtev, ki jih izraæajo ta gibanja, 

vezano na zagotavljanje minimuma za dostojno preæivetje. V tem smislu se 

lahko vpraπamo, Ëe niso nove oblike upora ‡ zapatizem, gibanje brez zemlje in 

piqueterosi so najpomembnejπi, Ëeprav πe zdaleË ne veË edini predstavniki 22 ‡, 

ki so precej usmerjene k zadovoljitvi osnovnih potreb, bolj stvarne in defenzivne 

od tistih, ki so bile znaËilne za klasiËne strukture (torej evropsko delavsko 

gibanje). 

Na koncu se velja pomuditi pri refleksiji povezave NDG s politiËnimi strankami, 

ki so najbolj sorodne njihovim interesom. V primeru gibanja brez zemlje 

ugotovimo, da je njihov odnos z Delavsko stranko zelo dvoumen: na eni strani 

vzdræujejo z njimi nekakπno bratstvo, nekateri Ëlani Brez zemlje, kot smo æe 

omenili, so celo poslanci, izvoljeni na listi Delavske stranke. Kljub temu jih ne 

21 Najlepπi primer za to so cestne blokade v Argentini: iz spontanih in kaotiËnih akcij so prerasle v dobro na- 

Ërtovan mehanizem pritiska na dræavo. Pripravljajo jih znotraj razliËnih teles za koordinacijo, kot so Nacionalna 

skupπËina zaposlenih in brezposelnih, Nacionalni blok piqueterosov, Koordinacija brezposelnih delavcev 

Anibal Veron in v zadnjem Ëasu Ljudska fronta Daria Santillanana. 

22 Med paradigmatske primere spadajo gibanje pachakutik v Boliviji in Nacionalna koordinacija staroselcev 

v Ekvadorju, ki pa jim zaradi kompleksnosti in pomanjkanja prostora v tem Ëlanku ne bomo posvetili veËje 

pozornosti. 

najpomembnejπo “bazo” kmete brez 

zemlje, kar mu daje istoËasno 

sindikalen (saj svoj upor navezuje na 

reπitev ekonomskih problemov druæin), 

ljudski (v njem sodelujejo predstavniki 

razliËnih zatiranih slojev, ki zahtevajo 

svoje pravice, πe posebej do bivaliπËa) 

in politiËen znaËaj (ne v strankarskem 

smislu, paË pa v smislu teænje prispevati 

k radikalnim druæbenim spremembam). 7 

7 Med glavnimi zahtevami gibanja so: a) 

razlastitev veleposestev; b) razlastitev zemljiπË 

v lasti multinacionalk; c) doloËitev maksimalne 

dovoljene velikosti zemljiπkega posestva; d) 

kmetijska politika, osredotoËena na potrebe 

malih proizvajalcev; e) avtonomija staroselskih 

podroËij; f) namakanje polj na obmoËju 

»e govorimo o njihovih 

metodologijah upora, vidimo, da so del 

prizadevanj za agrarno reformo tudi 

direktne akcije, povezane z zemljo. 

Gibanje je v zadnjih 15 letih razvilo 

razliËne naËine konfrontacije s politiËno 

in ekonomsko moËjo veleposestnikov in 

pritiska na zvezno in regionalne vlade, ki 

je usmerjen k razdelitvi zemlje med 

kmete. Tako so dosegli pogovore s 

politiËnimi oblastmi, kasneje pa tudi 

pogajanja s predstavniki vlade. Na teh 

pogajanjih lahko opazimo dvoje 

severovzhoda; g) enotno pobiranje kmetijskozemljiπkega 

davka (tako imenovani ITR). VeË o 

tem v Gorgen in Stedile (1984).

moremo imeti za “podeæelsko frakcijo” stranke, saj se kljuËne odloËitve gibanja 

sprejemajo izven njenega kroga. 23 Ne glede na tovrstne naveze, in Ëeprav so se 

z zadnjimi dræavnimi in regionalnimi volitvami strankarske strukture levice 

okrepile, zmaga Lule ni pripeljala do nekega konkretnega napredka glede pozitivnega 

odnosa dræave do problematike posesti zemlje, kar izvira iz konfliktnega 

znaËaja vpraπanja agrarne reforme v Braziliji. 24 

V Argentini je, nasprotno, kriza predstavniπtva po 19. in 20. decembru 2001 

pripeljala do popolnega razpada strankarskega sistema in do straπanske erozije 

stopnje kredibilnosti tradicionalnih organizacij med prebivalstvom. Kot eden 

redkih zdruæujoËih sloganov se je tako pojavil Que se vayan todos! (naj gredo 

vsi, naj se vsi speljejo) ‡ takπno stanje je trajalo vsaj do marca 2003, ko je ta 

trend zaËel upadati. Gibanja piqueterosov, Ëeprav so nekatera del πirπih politiËnih 

struktur, πe niso uspela ustvariti nekega dovolj trdnega prostora transverzalne 

koordinacije, s katerim bi lahko uveljavili svoje kljuËne zahteve kot del javne 

agende. 25 Na kratek rok tudi ni priËakovati vladnih iniciativ, usmerjenih k 

23 NajmoËnejπi adut gibanja brez zemlje so ravno “ekstraparlamentarne oblike konfrontacije: zasedba neobdelanih 

povrπin, blokada cest, zasedba Instituta za agrarno reformo. OdloËitve v zvezi s taktiko, strategijami 

in ideoloπkimi vpraπanji se sprejemajo znotraj gibanja in niso odvisne od Delavske stranke ali njenih 

predstavnikov v parlamentu. Ravno nasprotno, gibanje je bilo tisto, ki je prek tovrstnih akcij doseglo, da 

so parlamentarci sprejeli kompromis o agrarni problematiki. 

24 Konec marca in aprila 2004 je okoli 15.000 druæin, organiziranih v gibanju, priËelo z ofenzivo zasedbe 

zemlje kot mehanizmom pritiska. Tedaj so zasedli veË kot 50 zemljiπË v 14 brazilskih zveznih dræavah. 

25 Tako imenovana “miza za dialog”, iniciativa cerkve in vlade Eduarda Duhaldeja, s katero so priËeli leta 

2002 in v kateri sodelujeta Bojevita razredna struja in Federacija zemlja in bivaliπËe, ni niË drugega kot 

farsa, s katero skuπajo oblasti institucionalizirati ‡ ter hkrati razcepiti ‡ najzmernejπi del piqueterosov. 

posebnosti: prva je ta, da se poljedelci 

vedno pogajajo v velikih skupinah, 

druga pa, da si zapisujejo, toËko za 

toËko, obljube oblastnikov (Llusia, 

1997). 

»e vlada ne æeli posluπati njihovih 

zahtev, poljedelci uporabijo ostrejπe 

oblike politiËnega pritiska, da bi jo tako 

prisilili k dialogu. Najradikalnejπa izmed 

tovrstnih akcij je zasedba zemlje. Ko so 

izËrpane vse moænosti za pogajanja, 

kmetje, zdruæeni v gibanje brez zemlje, 

zasedejo neko veleposestvo, v privatni 

ali dræavni lasti, in tam vztrajajo, dokler 

se ne najde reπitev za njihove druæine. 

Zasedbe izvajajo velike skupine ljudi iz 

razliËnih (nekateri tudi iz zelo 

oddaljenih) obËin, ki se ob zori zberejo 

na vnaprej doloËenem posestvu. Ko ga 

zasedejo, priËno z zaËrtanjem prostora 

svojega “tabora” in s postavljanjem 

barak, ometanih s plastiko, ter sanitarij. 

Z zasedbo ustvarijo konfliktno 

situacijo, kar prisili vlado in druæbo, da 

prisluhne problemu kmetov brez zemlje. 

Neposredno zatem predstavniki 

gibanja, zbrani v komisiji za pogajanja 

med zasedbo, vzpostavijo stik z 

odgovornimi oblastmi in skuπajo najti 

reπitve ter zemljo za nastanitev druæin 

upornikov. Navadno ne zahtevajo 

zemlje, ki so jo zasedli, zahtevajo pa, da 


51


52 

odpravljanju temeljnih problemov, ki so pripeljali do sedanje strukturne brezposelnosti, 

zaradi Ëesar ni neutemeljeno priËakovati poskuse dræavne represije 

veËjih razseænosti nad najbolj radikalnimi skupinami, istoËasno s teænjami po 

pripojitvi (z obljubami nagrad in materialnih ugodnosti) grupacij, ki so bolj dovzetne 

za kompromis. 

V Mehiki se je ‡ z zlomom dolgoletne hegemonije Partido Revolucionario 

Institucional ‡ zaËel πe vedno zelo negotov proces demokratizacije, Ëeprav Partido 

de la Revolución Democrática ne obeta pomembnejπih perspektiv za globlje 

spremembe. Pa vendar, ne glede na opisane razlike in posebnosti, smo v vseh 

treh dræavah priËa procesu slabljenja institucionalne sposobnosti meπËanskega 

sistema predstavniπtva za uËinkovito sooËanje z druæbenimi protesti, ki nastajajo 

kot neizogibna posledica neoliberalnih politik, katerih implementacija je 

bila “blagoslovljena” z Washingtonskim konsenzom. (Yunez, 2002) Tradicionalne 

stranke, v zaËetku nosilci zaupanja in priËakovanj, ki so jih mnoæice polagale 

v demokracijo, saj naj bi bile ravno one zagotovilo zanjo, so kot prve ob- 

Ëutile posledice naraπËajoËega nezaupanja ljudi v stebre politiËnega sistema. 

Torej, kot je videti, to ni osrednja toËka, na kateri bi lahko gradili podobo 

sorodnosti treh gibanj. »e je na zaËetku zmaga PT (brazilske Delavske stranke) 

‡ Ëetudi omejena z raznimi politiËnimi mahinacijami in zavezniπtvi z desnosredinskmi 

silami ‡ obetala boljπo prihodnost juga celine, πe zlasti v kontekstu oblikovanja 

bloka nasprotnikov uveljavitve ALCA, so se danes, po izkljuËitvi πtevilnih 

poslancev najradikalnejπega krila stranke, ker niso hoteli glasovati za 

zanje poiπËejo zemljiπËa v isti zvezni 

dræavi, kjer je priπlo do akcije. 

Oblika organiziranosti gibanja 

brez zemlje je v veliki meri odvisna od 

njegovih praks direktnih akcij. Notranja 

organizacija stalnih taborov, v katerih 

prebiva od 500 do 800 oseb, je 

grajena okoli “osnovnih jeder”, sestavljenih 

iz 10 do 30 druæin. Razdeljeni so 

po teritorialnem principu, skoraj vedno 

glede na obËino, iz katere so priπli v 

tabor. V teh jedrih se organizirajo vse 

dejavnosti in razporejajo naloge po 

najpomembnejπih podroËjih, kot so 

prehrana, higienska in zdravstvena 

oskrba, izobraæevanje, religiozne 

dejavnosti, rekreacija itd. Za vsako 

podroËje izberejo odgovorno osebo. 

Te nato sestavijo ekipe za oskrbo 

tabora, ki se redno sestajajo zaradi 

evalvacij in naËrtovanja aktivnosti. Imajo 

tudi strukturo za vrhovno koordinacijo 

tabora, ki skrbi za usklajevanje dela 

posameznih ekip, usmerjanje politiËnih 

akcij skupnosti in komunikacijo s πirπo 

druæbo. Vodi tudi pogajanja z oblastmi. 

Ta struktura vkljuËuje vrhovno 

skupπËino tabora (najviπji organ 

odloËanja, ki se redno sestaja), vodje 

posameznih jeder, ki se ravno tako 

redno sestajajo, razporejajo naloge ter 

obveπËajo svoje skupine o poteku

sporazum o javnem sektorju, razblinili medli upi o moænosti leviËarske vlade v 

najbolj naseljeni dræavi Latinske Amerike. Pri argentinskih druæbenih gibanjih 

za zdaj ni opaziti trdne volje za konstituiranje kritiËnega skupnega prostora, ki 

bi prepreËil sektaπtvo in omogoËil krepitev neusklajenih zahtev razliËnih organizacij, 

ki predstavljajo interese ljudstva (sindikalnih struktur, piqueterosov, 

πtudentov, Ëetrti, pa tudi kmetov). Kakorkoli æe, jasno je, da je edini moæni na- 

Ëin rekonstrukcije lokalnega gibanja rekonstrukcija iz internacionalne perspektive. 

V tem smislu Svetovni socialni forum (ne glede na omejenost) in druge 

πe bolj bojevite instance, kot denimo KmeËka pot, brez dvoma funkcionirajo 

kot nekakπni “arhipelagi” stapljanja in mostovi za komunikacijo znotraj mnogotere 

mavrice sodobnih bojev, ki dokazuje, da je upor ‡ bolj kot kadarkoli doslej 

‡ ravno tako globalen kot kapital. 

Prevedla Nina PetriË 

LITERATURA 

ALBERTANI, CLAUDIO (2003): “Las trampas de Imperio. Antonio Negri y la desconcertante trayectoria del obrerismo italiano”, 

Bajo el Volcán, México: Benemérita Universidad Autónoma de Puebla, πt. 6. 

CIEZA, GUILLERMO (2002): “Ideas para el debate sobre los nuevos movimientos sociales autónomos”, Reconstrucción del 

Movimiento Popular, Buenos Aires: Foro Social Mundial. 

EVERS, TILMAN, MULLER ‡ PLANTENBERG, CLARITA in SPESSART, STEFANIE (1982): “Movimientos barriales y Estado. Luchas 

en la esfera de la reproducción en América Latina”, Revista Mexicana de Sociología, πt. 2. 

pogajanj, in koordinacijo tabora, ki jo 

izvolijo vsi Ëlani. (Gorgen in Stedile, 

1984) NaËela, po katerih se ravnajo 

pri organizaciji, so demokracija, 

sodelovanje vseh prebivalcev pri 

odloËanju, razporeditev nalog in 

kolektivno vodstvo. Tabori se vzdræujejo 

z delom svojih Ëlanov, s prispevki 

pripadnikov gibanja, ki æe imajo zemljo, 

s pomoËjo solidarnih posameznikov in 

skupin, ter s sredstvi, ki jim jih je uspelo 

“izpuliti” od vlade. 

Tako lahko sklenemo s pritrjevanjem 

Stedilu (1998), da “so nam izkuπnje 

gibanja brez zemlje pokazale nov tip 

aktivizma: politiËna agenda (agrarna 

reforma) se kaæe v konkretnem 

izboljπanju æivljenjskih razmer 

posameznikov in druæin (zasedba zemlje 

in apropriacija zemljiπË). Utopija 

(socializem) se gradi iz æivljenjskih praks 

kolektivov (tabori in kooperative). In 

nenazadnje, etiËno delovanje (akcije in 

shodi) se sreËuje in prepleta z estetiko 

‡ s simboli (kot je npr. zastava), glasbo 

in obrednimi sreËanji.” 

Prevedla Nina PetriË 


53


54 

EZLN (1995): Documentos y comunicados, México: Era. 

EZLN (2003): Chiapas: la treceava estela, México: Frente Zapatista de Liberación Nacional,. 

FERNANDEZ, ARTURO (1991): Movimientos Sociales en América Latina, Buenos Aires: Aique Grupo Editor. 

GORGEN, SÉRGIO FREI in STEDILE, JOAO PEDRO (1984): La lucha por la tierra en el Brasil, Madrid: Voces. 

GUTIÉRREZ AGUILAR, RAQUEL (2002): Argentina: de la irresponsabilidad civil a la soberanía social, México: Mimeo. 

HABEL, JANETTE (2002): “Estados Unidos ‡ América Latina: la reorganización de un modo de dominación”, Cuadernos del Sur, πt. 33. 

HOLLOWAY, JOHN (1997): “La revuelta de la dignidad”, Cuadernos del Sur, πt. 25. 

JAMESON, FRIEDRICH (1998): La posmodernidad o la lógica cultural del capitalismo tardío, Madrid: Trotta. 

MOURIAX, RENÉ in BEROUD, SOPHIE (2000): “Para una definición del concepto de ‘movimiento social”, Observatorio Social de 

América Latina, πt. 3. 

MOVIMIENTO DE TRABAJADORES DESOCUPADOS / C.T.D. ANIBAL VERÓN (2001): Trabajo, dignidad y cambio social, 

Buenos Aires. 

MOVIMIENTO TERESA RODRIGUEZ (2001): Libro Celeste, Buenos Aires. 

NEGRI, ANTONIO in HARDT, MICHAEL (2003): El trabajo de Dionisos, Madrid: Akal. 

OFFE, CLAUS (1996): Partidos políticos y nuevos movimientos sociales, Madrid: Sistema. 

PERAZZI, PABLO (2002): “Radiografía de los MTD’s. Un enfoque antropológico”, Cuadernos del Sur, πt. 34. 

RESTREPO, LUIS ALBERTO (1990): “Los movimientos sociales, la democracia y el socialismo”, v VV.AA. Sociedad civil y cultura democrática, 

Montevideo: Nordan. 

RIECHMAN, JORGE in FERNÁNDEZ BUEY, PACO (1994): Redes que dan libertad. Introducción a los nuevos movimientos sociales, 

Barcelona: Paidós. 

SADER, EMIR (2002): “Argentina: una crisis de nuevo tipo”, Cuadernos del Sur, πt. 33. 

STEDILE, JOAO PEDRO (1998): Los Sin Tierra contra el corporativismo, Cuadernos del Sur, πt. 27. 

STEDILE, JOAO PEDRO in FERNANDES, BERNARDO MANCANO (2000): Brava Gente. La trayectoria del MST y de la lucha por la 

tierra en el Brasil, Buenos Aires: Asociación Madres de Plaza de Mayo ‡ Revista América Libre. 

TISCHLER, SERGIO (2002): “La crisis del sujeto leninista y la circunstancia zapatista”, Revista Chiapas, πt. 8. 

TOURAINE, ALAIN (1984): Actores sociales y sistemas políticos en América Latina, Santiago de Chile: PREALC. 

TRONTI, MARIO (2002): Obreros y Capital, Barcelona: Akal. 

VAKALOULIS, MICHEL (2000): “Antagonismo social y acción colectiva”, Observatorio Social de América Latina, πt. 2. 

YUNEZ, MARCELO (2002): “Regímenes en crisis y movimientos sociales”, Socialismo o Barbarie, πt. 12. 

ZIBECHI, RAÚL (2002): “Poder y representación: ese estado que llevamos dentro”, Revista Chiapas, πt. 13. 

ÆIÆEK, SLAVOJ (2000): Mirando al sesgo. Una introducción a Jacques Lacan a través de la cultura popular, Buenos Aires: Paidós.

Dina Khorasanee 

Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini 

1. UVOD 

Medtem ko vsakodnevne oblike upora v Argentini niso nove, pa sta svoboda 

1 in pomanjkanje koordinacije, ki sta spremljali vstajo 19. in 20. decembra 

2001, brez primere, pokazali pa sta tudi, kako lahko odsotnost vodenja, usklajevanja, 

obljub in centralizirane organizacije odprejo vrata moËnim in singularnim 

oblikam mobilizacije in radikalnim neposrednim demokratiËnim praksam. 

To besedilo skuπa razumeti te porajajoËe se oblike druæbenosti ali participativne 

‘etike’ v Argentini. Skuπa pokazati, da imajo pri izpodbijanju kapitalizma in 

institucij, ki jih ta vpeljuje v druæbo, vrednote in prakse protioblasti, samouveljavitve, 

kolektivnosti ter mnogoterosti osrednjo vlogo pri uspehu in preæivetju 

radikalnih demokratiËnih postajanj. 2 Radikalno direktno demokracijo, ki jo 

bomo v tem besedilu skuπali temeljito raziskati, oznaËujemo in opisujemo z 

omenjenimi izrazi. 

Da bi razumeli te pojme iz njihovega situacijskega temelja, uporabljam primer 

MTD Solano 3 . Gre za Gibanje nezaposlenih delavcev, ki se zoper nasilje 

kapitalizma in dræave bori z ustvarjanjem novega druæbenega protagonizma, ki 

preliva teorijo v prakso v neprestano obnavljajoËi spirali upora in ustvarjalnosti. 

Na njihove uspehe, izzive in omejitve v razvijanju radikalne demokratiËne 

misli in prakse gledam iz perspektive udeleæenega opazovalca, ali kot to imenujemo 

drugaËe, iz perspektive ‘akademskega aktivista’. V tem besedilu skuπam z 

razlago niza kritiËnih vpraπanj o preteklih demokratiËnih gotovostih in sedanjih 

izkustvenih dvomih prispevati nove hipoteze k demokratiËnemu diskurzu 

oblasti, politike in radikalne druæbene spremembe. 

1 “V jeziku filozofije obstajajo izrazi, s katerimi bomo tu vpeljali razlikovanje. Miselno dejanje, ki se ga kot takega 

zavedamo, bomo poimenovali svoboda. Dejanje brez zavesti delovanja pa Ëista spontanost.” Glej Johann 

Fichte, The Vocation of Man (Cambridge, Hackett Publishing Company, 1987), str. 41. 

2 Pri tem me v veliki meri navdihuje delo Colectivo Situaciones avtonomnega raziskovalnega kolektiva iz Buenos 

Airesa, Argentina. 

3 Gibanje nezaposlenih delavcev iz revne Ëetrti Solano v Buenos Airesu (op. ur.). 

Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini 

55


56 

S samouveljavitvijo, kolektivnostjo in mnogoterostjo izkustev je MTD Solano 

izpeljal skupno ‘etiko’ upora: sedanjih hierarhiËnih oblastnih struktur, ki so 

znaËilne za dræavo, ne skuπajo zamenjati z novimi oblastnimi zavezniπtvi, ampak 

skupaj, na mnogovrstne naËine, oznaËujejo meje ‘oblasti’ ter uveljavljajo sile 

stvarnega in ustvarjalnega upora. Po eni strani je MTD Solano zmes brez ‘centra’, 

izrastek mnogoterosti brez kakrπnegakoli ‘metafiziËnega’ elementa, okoli katerega 

bi se organizirali, 4 ter odkritje izkustev, ki se borijo proti paradigmam 

oblasti. Po drugi strani pa na podlagi alternativnih oblik hipotez in praks, ki se 

osredotoËajo na ustvarjanje skupnostnih vezi ‘afinitete’, konstruirajo avtonomne 

avenije in oblike sodelovanja, organizacije ter produkcije. V temelju te druæbene 

konstrukcije je kritiËno razumevanje jaza ‡ samokontemplacija. 5 In Ëe nadaljujemo 

s trditvami skupine Escrache: Ëe je diktatura v Argentina odprla pot 

neoliberalizmu, potem je do tega priπlo, ker se je represija postopoma prevedla v 

razdrobitev druæbe. MTD Solano torej, zaËenπi pri sebi, skuπa proizvesti druæbene 

vezi kot kontratendenco sicer prevladujoËemu sistematiËnemu uniËevanju. 6 

Porast druæbene participacije torej ni zgrajen le okoli negacije ‘institucionalizacije’, 

‘politiËnih strank’, ‘hierarhije’ itd. Nasprotno, MTD Solano z oddaljevanjem 

od tradicionalnih marksistiËnih pojmovanj razrednih formacij proizvaja 

nove oblike druæbenega protagonizma, ki radikalizacijo vidi kot nepretrgan 

boj, organiziran okoli dejanj ‘avtonomije’, ‘dostojanstva’, ‘pravice’ in ‘druæbene 

spremembe’ ter mnoæenja izkustev in identitet, ki stremijo k temu. Videli bomo, 

kako ‡ s krepitvijo teh perspektiv ‡ ter seveda ob bistvenih izzivih in omejitvah 

obravnavajo sedanja in prihodnja vpraπanja preæivetja. 

Ta nova radikalizacija pomeni nujno prevrednotenje πtevilnih konceptov: 

od oblasti do proti-oblasti, od reprezentacije do samouveljavitve, od razprπitve 

do mnogoterosti, od individualnega do kolektivnega ter na koncu od revolucionarja 

do druæbenega upornika. Raziskala bom, kako razliËni akterji obravnavajo 

te koncepte, katere stare paradigme pojasnjujejo ter kakπne posledice prinaπajo 

te nove perspektive diskurzu in praksam radikalne neposredne 

demokracije. Upam, da bodo izkuπnje MTD Solana na novo osvetlile razvijajoËo 

demokratiËno se debato o vpraπanjih, kot so: kako so aktivisti MTD Solana 

reapropriirali svoja æivljenja? NatanËneje, kako so ustvarili nov naËin æivljenja, 

s katerim so zadovoljili osnovne potrebe preæivetja, in pri tem v iskanju 

‘upora kot ustvarjanja’ sproducirali πe afektivne skupnostne vezi? 

4 Colectivo Situaciones “Cuarta Declaracion (sobre la insurreccion argentina de los dias 19 y 20.” Buenos 

Aires: De Mano en Mano, 25. december 2001. 

5 Inquietud de si. VeË o tem pojmu samokritike glej v Michel Foucault, Hermeneutica del Sujeto (Mexico: 

Fondo de Cultura Economica, 2002). 

6 Escrache, v Colectivo Situaciones, “Nuestros propositos, pistas y proyectos,” Situaciones 1 (oktober, 

2000), brez πtevilk strani.

2. METODOLOGIJA: ‘AKADEMSKI AKTIVIST’ 

Ta πtudija æeli biti kritika in raziskava iz perspektive akademskega aktivista. 

Gre za domnevo, da akademik ni nikoli objektiven ‡ Ëetudi je to cilj, h kateremu 

bi moral vsak akademik stremeti ‡ ter da opazovalec ni nikoli zgolj opazovalec. 

Raziskovanje akademskega aktivista postane ‘notranje’ boju, privzame 

kreativno, afirmativno in dinamiËno vlogo, podobno boju samemu. 7 Torej ta 

πtudija ne trdi le, da se porajajo nove oblike druæbene participacije, ampak da 

se s tem porajajo tudi novi naËini raziskovanja. Namesto, da bi le ponavljali 

pretekle metodologije, skuπa ta raziskava odpreti vrata novim oblikam in metodam 

raziskovanj, ki k singularnim izkustvom in konkretnim situacijam pristopajo 

s ciljem pomnoæitve teh ‘radikalnih’ izkustev. Vendar πtudija ob priznavanju 

inherentne pristranosti ostaja kritiËna in refleksivna. 

Besedila, sledeË tej logiki, ne bi smeli razumeti kot konstrukcije ‘avtorja’ kot 

‘avtoritete’, ampak prej kot dialog med bralcem in raziskovalcem. Na ta naËin 

lahko odgovori za ‘avtorja’ postanejo vpraπanja za bralca. Z drugimi besedami, 

‘avtor’ je minimalnega pomena in v nobenem primeru se nima za ‘avtoriteto’ 

raziskovanih izkustev, ampak zgolj za vir, element, del πtevilnih singularnih izkuπenj, 

ki sestavljajo to novo, v Argentini in drugod po Latinski Ameriki, πele 

nastajajoËo druæbeno participacijo. 8 

Sam ‘akademski aktivist’ je ‘teoretiËna praksa’, katere cilj je v situaciji proizvesti 

poti k alternativni druæbenosti. Kot pravijo zapatisti, “ne poskuπamo 

spremeniti sveta, prej ga skuπamo na novo narediti”. Ga prenarediti, mogoËe 

celo brez vedenja, kako. Torej moramo nadaljevanje razumeti kot hipoteze, ne 

kot konËne sklepe. Ravno iz tega razloga ‡ zaradi ‘ne vedenja’ ‡ raziskava ne 

poskuπa s specifiËnimi izrazi “vedeti, kakπen bi svet moral biti”, ampak skuπa 

pokazati, kako lahko v njem ‡ in ne v izoliranosti od njega ‡ æivimo ter proizvajamo 

izkustva, ki dopuπËajo, da je vsaka oseba deleæna dostojanstva, virov in 

druæbene praviËnosti. Kako lahko torej to πtudijo oznaËimo? 

Najprej, πtudija skuπa proizvesti praktiËne in teoretiËne hipoteze o poteh upiranja 

in oblikah ustvarjanja. Nove, kapitalizmu alternativne izkuπnje skuπa povezati, 

ne da bi jih poenotila. ©tudija torej ne skuπa uporabiti izkuπenj preteklosti 

in sedanjosti kot potrditve svojih hipotez. V proizvodnji snovi praktiËnega 

znanja proti-oblasti uvaja raznoliËne moænosti, predvsem oblike upora v ustvarjanju 

afektivnih skupnostnih vezi. DrugiË, naπ cilj ni, da bi politizirali ali intelektualizirali 

izkustva. Logika ‘mnogoterosti’, na katero se v besedilu sklicujemo, 

nasprotuje takemu pristopu. Ne æelimo pouËevati ali πiriti pomembnih besedil; 

7 Colectivo Situaciones, Hipótesis 891(Buenos Aires: De Mano en Mano, 2002), str. 13. 

8 Colectivo Situaciones, Hipótesis 891, str. 17‡18. 


57


58 

prej v praksi iπËemo nove moænosti za alternative, ki bi pri oblikovanju ‘druæbenega 

upornika’ temeljile na samouveljavitvi, mnogoterosti in kolektivu. 9 

3. OZADJE 10 

Kriza, ki je navdihnila MTD Solano, korenini v veË kot 30-letnem obdobju 

marginalizacije, diktatutre in z vseobsegajoËimi neoliberalnimi politikami 

okuæene demokracije, kakrπne so v devetdesetih letih prejπnjega stoletja narekovali 

Carlos Menem in MDS. 11 Od let 1989 do 1999 je Menem popeljal dræavo 

skozi privatizacijske in stabilizacijske politike ter programe, kakrπnih dotlej 

πe ni bilo. Stabilnost so zaznamovale menjalne politike, ki so peso vezale na 

fiksni teËaj z dolarjem, kar je dramatiËno zmanjπalo inflacijo, ki Argentini vse 

od osemdesetih let ni prizanaπala. V imenu stabilnosti je dræava privatizirala 

veË kot 93 dræavnih podjetij, zniæala sindikalne prispevke ter decentralizirala 

ureditev javnega zdravstva, socialnih sluæb in politik zavarovanja. 12 Celostno 

gledano so ekonomsko stabilnost za peπËico dosegli na πkodo demokracije za 

vse. Kot v Fault Lines of Democracy pravi Atilio Borón: 

“Kaæe, da monetarna stabilizacija, odpiranje gospodarstva, uravnoteæeni 

proraËuni, deregulacija, privatizacije, krËenje dræave in prosto vladanje trgov v 

Latinski Ameriki od poznih devetdesetih let ne zagotavljajo samostojno vzdræevane 

rasti, praviËnejπe delitve prihodkov in oskrbe z bistvenimi neublagovljenimi 

vrednotami, kot so praviËnost, nepristranost in dobrobit.” 13 

PoslediËno je za veËino argentinskega prebivalstva gospodarski napredek 

pomenil nezaposlenost, marginalizacijo in represijo. V tem obdobju se je æariπËe 

pozornosti od plaË [v povpreËju je znaπala 450 pesov/dolarjev meseËno], 

sprejemljivih delovnih standardov ter beneficij premestilo na ohranjanje sluæb 

za vsako ceno. Nezaposlenost se je od leta 1991 do 2002 s 6 odstotkov poveËala 

na 29 [na obmoËjih s tovarniπkim delavstvom na 33 odstotkov], od 37 milijonov 

prebivalcev Argentine jih je 21 milijonov æivelo pod mejo revπËine, veË 

9 Vse to so sestavine ‘proti-oblasti’, izraz sam pa bomo pojasnili v nadaljevanju besedila. 

10 TeoretiËni del razdelka je prilagoditev enega mojih predhodnih besedil z naslovom “Proti-oblast in radikalna 

direktna demokracija v Argentini”, 2004. 

11 »eprav razprava o peronizmu v Argentini presega to analizo, pa zadostuje, da reËemo, da imajo izkljuËevalne 

politike Carlosa Menema zgodovinski temelj v inkluzivni retoriki in izkljuËevalnih praksah, ki so dolo- 

Ëale velik del populistiËne peronistiËne politike v Argentini zadnjih πestdeset let. Seveda je nepotrebno 

poudarjati, da so neoliberalne politike predsednika Carlosa Menema nedvomna karikatura izkljuËevalnih 

reform predhodnih demokratiËnih vlad. 

12 Ana Dinerstein, “Beyond the Insurrection. Argentina and New Internationalism,” The Commoner, πt. 5 (jesen 

2002), 1‡18, str. 4. 

13 Bresser Preira, Maravall, in Przeworski, 1993, str. 203‡205; Przeworski 1992; Dahl 1992, v Atilio Borón, 

“A Reflection on the Capitalist ‘Fault Lines’ in Latin America,” Fault Lines of Democracy in Post-Transition 

Latin America (Miami: North-South Centre Press, 1998), str. 49.

kot 5 milijonov pa v skrajni revπËini. 14 Ker pa je argentinska socialna varnost 

bolj funkcija dela kot dræavljanstva, je nezaposlenost pomenila ne le izgubo 

sluæbe, ampak tudi izgubo dostopa do socialnih programov. Kot rezultat sta se z 

nezaposlenostjo ekonomska in druæbena marginalizacija odvrteli v druæbeno izkljuËenost. 

Ko si enkrat zunaj ‘sistema’, se je skoraj nemogoËe zopet vkljuËiti v 

formalne mreæe produkcije. Ljudje so od bivanja na obrobju padli povsem ‘zunaj’ 

sistema. Kmalu je gospodarski korporacijski vzpon splahnel, tuje naloæbe 

pa so ob naraπËanju obrestnih mer postopoma upadale. Leta 2002 je zunanji 

dolg Argentine dosegel 132 milijard dolarjev. 15 A tega niso plaËale tovarne, 

ampak njihovi delavci. 

‘Civilna druæba’ v takπnih okoliπËinah ni veË delovala, kakor bi jo Antonio 

Gramsci mogoËe okarakteriziral, z ‘laæno zavestjo’, vcepljeno od hegemone dræave 

in njenih kapitalistiËnih interesov. 16 Z drugimi besedami, druæba je zaËela 

dvomiti v to, kar Gramsci poimenuje: vladavino ‘organskega’ intelektualca. 

Kot pojasnjuje, je ‘organski’ intelektualec: 

“Zaradi potrebe po oblikovanju najugodnejπih razmer za πiritev svojega razreda, 

vkljuËno z njenim kompleksnim organizmom sluæb, vse tja do dræavnega 

organizma, organizator druæbe na sploπno … Videti je, da so ‘organski’ intelektualci 

[nekaj], kar vsak novi razred ustvari ob sebi …” 17 

Borón je pri povezovanju organskega intelektualca s sodobnimi znaËilnostmi 

Latinske Amerike πel πe dlje; gre za vertikalna oblastna razmerja, ki jih gojijo 

vsezajemajoËe neoliberalne reforme. Borón piπe: 

“Med vladajoËimi elitami in, Ëe parafraziramo Antonia Gramscija, njenimi 

‘organskimi’ intelektualci sprejeta kot nesporna dogma, se moralna in ideoloπka 

hegemonija neoliberalizma πiri v sorodne reformistiËne skupine in politiËne 

sile ter prevzema celo stranke in organizacije, ki se bojda identificirajo s socializmom 

ali naprednimi idejami drugih vrst.” 18 

Z drugimi besedami, neoliberalizem ‡ in njegove sodobne kapitalistiËne 

strukture ‡ ni le fenomen, ki ga privzema politiËna, ekonomska in socialna desnica. 

Pravzaprav presega skupine in sisteme, ki se izrecno istovetijo s kapitalizmom, 

in vkljuËuje druæbo v celoti. 

14 Carlos Cabetta, “Y la Sociedad Dio un Grito,” Ediciones Le Monde Diplomatique, Primer editorial (januar 

2002) str. 1‡4, v 2.; Dinerstein, “A Silent Revolution: The Unemployed Workers’ Movement in Argentina 

and the new Internationalism,” Labour, Capital and Society, 34. zvezek, πt. 2 (november 2001), str. 

168; Medicos del Mundo, “Crisis en Argentina,” Reportaje sobre Argentina (april 2002), str. 1. 

15 Pagina/12, “La deuda externa es algo major, pero pesa mas sobre el producto”, 28. junij 2002. 

16 Za celotno razpravo o ‘civilni druæbi’ glej Antonio Gramsci, Prison Notebooks (New York: International 

Publishers, 2003), str. 12, 261, 271 in 404. 

17 Gramsci, Prison Notebooks (New York: International Publishers, 1971), str. 5‡6. 

18 Borón , “A Reflection on the Capitalist ‘Fault Lines’ in Latin America”, str. 48. 


59


60 

Upor v Argentini je kot rezultat tega zaËel prevzemati nove oblike. Ena od 

njegovih πtevilnih manifestacij je gibanje piqueterov, MTD Solano pa je v tem 

gibanju gibanj. Na zaËetku, leta 1996, se je MTD Solano zaËel s πestimi moπkimi 

in æenskami, ki so v zadnji sobi lokalne cerkve soseske Quilmes na obrobju 

Buenos Airesa razpravljali o svoji nezaposlenosti. Kasneje so v sodelovanju z 

drugimi gibanji nezaposlenih delavcev iz sosednjih sosesk organizirali MTD Teresa 

Rodriguez. MoË gibanja se je poveËala, ko so uspeli upravljati z lastnimi 

projekti Planes Tabajar. Te projekte kot alternativo socialni podpori minimalno 

financira vlada. Kmalu so razvili lastno politiËno ureditev in delavnice za 

razvijanje sposobnosti, med drugimi podvzetji pekarno, usnjarno in ljudski izobraæevalni 

program. 

Z letom 2002 je gibanje zdruæevalo 600 druæin v iskanju novega naËina æivljenja. 

Kmalu je tisoËe moæ, æensk, otrok, ne- in podzaposlenih odπlo na ulice, 

postavljalo cestne zapore [piquetes], ki so dobesedno ustavile tokove kapitala. 

Bistveno je razumeti, da piquetes ne pomenijo le naËina blokiranja trgovskih 

poti, ampak tudi naËin izpostavljanja ter sreËevanja izkljuËenih in marginaliziranih. 

19 In medtem ko je bilo med njihovimi neposrednimi zahtevami tudi izplaËilo 

zapadle socialne pomoËi v viπini 150 pesov meseËno (50 ameriπkih dolarjev), 

je njihovo kljubovanje predstavljalo obnovitev direktne demokracije 

in zavrnitev kapitalistiËne normalnosti. V tem obdobju ostre policijske represije 

je postalo nujno, da se organizirajo na nacionalni ravni. To je bil vzgib za 

sodelovanje MTD Solana na Prvem nacionalnem kongresu piqueterov. Kmalu 

so gibanja koordinirala zapore cest in zavzetja stavb. A MTD Solano se je od 

drugih gibanj razlikoval v nizu pogledov, zlasti pri poudarjanju horizontalnosti 

in avtonomije. 

Kmalu se je MTD Solano odloËil prekiniti s sodelovanjem. Na zboru so se 

aktivisti gibanja odloËili, da njihova moË in najpomembnejπi cilj nista tekmovanje 

z drugimi gibanji, ampak z idejo proti-oblasti navdihnjena izgradnja svojih 

sosesk. Ne z izolacijo, ampak tako, da so se poglobili v svojo konkretno realnost, 

so zaËeli radikalizirati svoje cilje. Na podoben naËin so ohranili razmerja 

z vladnimi naËrti. »etudi so tudi v bodoËe pri svojih projektih sprejemali vladno 

pomoË, se neposredno ne zanaπajo na to financiranje, dolgoroËni cilj pa je 

bil in ostaja celostna avtonomija od dræave. 20 Tu je boj proti kapitalizmu zaËel 

dobivati nove pomembne oblike. Kot to najbolje artikulira eden od aktivistov 

MTD Solana: 

“Boj proti kapitalizmu poteka na vseh frontah. Tako v uliËnih konfrontacijah 

kot tudi v naπih vsakodnevnih æivljenjih, kjer se ustvarjajo nove alternati- 

19 Dinerstein, The Commoner, str. 4. 

20 Colectivo Situaciones, 19 in 20 (Buenos Aires: Mano en Mano, 2002), str. 107‡8.

ve produkcije, gospodarstva, pa tudi nova vrsta oseb. (…) Vedno pravimo, da 

najhujπi sovraænik, najhujπi kapitalist, ni zunaj, ampak znotraj nas. Zato se moramo, 

Ëe se æelimo bojevati s kapitalizmom, bojevati z naπimi lastnimi kapitalistiËnimi 

nagnjenji.” 21 

MTD Solano je bil kmalu znan po najbolj radikalnih in avtonomnih politiËnih, 

druæbenih in gospodarskih praksah. “SËasoma so priπli bojni kriki in ideja 

dela, dostojanstva in druæbene spremembe; razumevanje, da boj ni zgolj direktna 

akcija na ulicah, ampak vsakodnevni boj; gre za grajenje iz konkretne prakse, 

nov projekt æivljenja.” 22 Osrednja aktivnost gibanja je izgrajevanje radikalnih 

skupnostnih vezi afinitete z razliËnimi kolektivnimi dejavnostmi in na podlagi 

konsenza skupnosti. To vkljuËuje tedenska zborovanja, na katerih obravnavajo 

zadeve, s katerimi se sreËuje sedem sosesk, kot tudi tedenska sreËevanja podroËnih 

skupin, kjer formalno razpravljajo o aktivnostih teh skupin, od zdravstva, 

politiËnih strategij do organskega vrtnarstva. Gibanje vkljuËuje tudi refleksivne 

delavnice, kot so æenska skupina, in filozofske delavnice, kjer premiπljajo na kritiËni 

in praktiËni ravni. Pomembno je razumeti, da so vsa ta podroËja odprta za 

preizpraπevanje, razvijanje in mnoæenje. Ena izmed temeljnih sestavin vseh aktivnosti 

je zavraËanje kapitalistiËnega sistema v vseh njegovih manifestacijah. 

Upamo, da bomo s tem besedilom v filozofskem in praktiËnem izrazju pokazali, 

kako to dosegajo. Kontinuirano izpraπevanje in kritiËno razmiπljanje o svojem 

delovanju je torej tisto, na kar se MTD Solano opira. Medtem ko je to æivljenjskega 

pomena za radikalno spremembo, pa obenem vodi k nekaj nevarnostim, 

ki jih vkljuËuje tudi v nadaljevanju predstavljena hipoteza. 

Za MTD Solano upor ni prevzemanje oblasti, ampak: 

“Okrevati kot Ëloveπka bitja. Gre za holistiËen projekt, ki se ubada z æivljenjem 

in s sreËo, a ne kot nekaj, za kar upamo, da bomo dosegli nekega dne, ko 

se vsi naπi projekti konËajo, temveË nekaj, kar se priËenja sedaj … Avtonomija, 

horizontalnost, neposredna demokracija so za nas torej nekakπno kolektivno 

ogledalo, pred katerim vsakodnevno spreminjamo svojo iznajdljivost in 

uËinkovitost, da bi postali boljπa Ëloveπka bitja.” 23 

V nadaljevanju bomo raziskali teorijo in prakso neËesa, kar je videti kot temeljita 

transformacija porajajoËe nove levice v Argentini. Nato skuπam priklicati 

nekaj nerazreπenih vpraπanj in dvomov, ki izhajajo iz teh praks upora kot 

ustvarjanja. 

21 Valdemar Jara, intervju opravil Augusto Alcalde, zapisala Dina Khorasanee (Cordoba: april 2004). 

22 Neka Jara, intervju opravil Augusto Alcalde, zapisala Dina Khorasanee (Cordoba: april 2004). 

23 Ibid. 


61


62 

4. REDEFINIRANJE DRUÆBENE PARTICIPACIJE: AFINITETA MED NOVIMI DRUÆBENIMI 

AKTERJI V ARGENTINI 

a. MoË proti-oblasti 

V tem delu se, z æeljo poglobiti bralËevo vrednotenje nadaljevanja besedila, 

osredotoËamo na pojma proti-oblasti in oblasti. Vendar to besedilo prvenstveno 

gradimo na pojmu proti-oblasti. Preiskujemo, kako drugi razumejo ta koncept, 

in to primerjamo s pojmom proti-oblasti, kot ga predstavljamo in preverjamo 

v tem besedilu. Argumentacija pa pelje k vse bolj istovetnim pozicijam. 

Najprej predlagam, da je ena izmed poti za doseganje radikalne demokratiËne 

politike razumevanje upora iz ideje ‘proti-oblasti’ kot nasprotja ‘oblasti’. Protioblast 

razumemo kot dejanje proizvajanja situacijskega znanja, ki uveljavlja alternativno 

druæbenost, drugaËno od kapitalizma; 24 negiranje vsakrπne oblike 

oblasti in uveljavljanje alternativne zavesti, temeljeËe na horizontalnih in razprπenih 

‡ kar ne gre meπati z razkropljenimi in razdrobljenimi ‡ afektivnih 

druæbenih vezeh. Na tej toËki zaznavamo porajanje novih oblik radikalizacije. 

»e je prej mobilizacija z leve temeljila na pojmu ‘revolucije’, potem moramo 

po naπem gledanju pomen revolucije nujno “spremeniti, tako glede njenega 

prakticiranja kot glede razmiπljanja o njej”. 25 To vkljuËuje ‘singularni’ pogled 

na svet, po katerem znanje ni veË razumljeno kot ‘globalno’, ampak ‘situacijsko’. 

Zaradi tega boji niso veË tako odvisni od predpisanih tehnik in modelov 

[dogem in retorike], ampak od moænosti proizvajanja lastnega situiranega znanja. 

S koncem zgodovinskega determinizma in priËetkom ‘negotovosti’ 26 je v 

krizo zapadlo tudi prvenstvo oblike uma, ki realno reducira na ‘analitiËno predvidljivo’. 

27 Torej je ‘negotovost’ iz perspektive proti-oblasti, kot jo razumemo v 

tem besedilu, razumljena v eksistencialni in imanentni obliki. 

Za oblast pa je znaËilno nasprotno. Lahko reËemo, da je stoletje politiËnih 

bojev in misli gradilo na hipotezi, da je oblast [demokratiËna dræava in kapital] 

kljuË do osvoboditve. »e tako gledamo na politiËno participacijo in demokracijo, 

potem postane politiËna stranka temeljni operater moderne oblasti, saj 

omogoËa zlitje revolucionarne teorije in razreda, ki mu je usojeno, da jo izpelje 

(na primer marksizem in proletariat), obenem pa je tudi posrednik med druæbenimi 

silami in dræavo (baza in nadstavba). A obenem to razmerje oblasti spodnese 

‘znanje’ s situacijskega temelja in od multitude ‡ pri tem je multituda æiveËa 

alternativa kapitalizmu, sestavljena iz brezπtevilnih notranjih razlik, ki se 

24 Pojmu proti-oblasti, kot ga razumejo Colectivo Situaciones, glej Contrapoder (Buenos Aires, Mano en Mano, 

2001). 

25 Ibid., str. 20. 

26 Gramsci, Prison Notebooks, str. 336. 

27 Colectivo Situaciones, Contrapoder (Buenos Aires: Mano en Mano, 2001), str. 23.

jih nikoli ne da zreducirati na enotnost ali eno identiteto [o multitudi razpravljamo 

v nadaljevanju]. 28 Kot taka je politika “iluzija krepitve ‘Ëloveπke’ kontrole 

nad procesi, ki jih vodijo pogubni bogovi ekonomske globalizacije”. 29 Tu lahko 

jasno razumemo Spinozov sklep o oblasti, ko jo oznaËi kot prostor 

fundamentalne æalosti in slabotnosti, ki nad tistimi, ki jim vlada, trosi kolektivno 

æalost. 30 Deleuze nam je tako razumevanje oblasti pribliæal z nizom pisem 

Foucaultu. Deleuze piπe: 

“In ko besedilo za besedilom prebiramo Spinozo, nam v tej skupni toËki pritrjuje. 

Je skoraj kot uganka: kaj imajo pri Spinozi skupnega tiran, suæenj in duhovnik, 

ki uveljavlja duhovno oblast? To skupno bo Spinozo pripravilo, da re- 

Ëe: ampak oni so impotentni; kot da so primorani, po svoje, uæaloπËati æivljenje! 

(…) Tudi Nietzsche bo govoril nekaj podobnega: napraviti morajo, da æalost 

vlada … Narediti morajo, da æalost vlada, saj je oblast, ki jo imajo, lahko utemeljena 

le na æalosti. In Spinoza oriπe zelo Ëuden portret tirana, saj razloæi, da 

je tiran nekdo, ki nadvse potrebuje æalost svojih subjektov, saj ni terorja, ki v 

svoji osnovi ne bi imel neke kolektivne æalosti …” 31 

Tu se povrnemo k vpraπanju, kaj je danes v Argentini razumljeno kot ‘politiËno’. 

Politika je zaËela æiveti kot loËena dejavnost, ki se ukvarja z administracijo 

dræavne oblasti. Celo lokalna demokracija se legitimira s svojo navezavo na 

‘komandno verigo’, 32 ki se konËa ob petah nacionalne dræave in njenih kapitalskih 

interesov. Kot pravi Frances Hagopian: “Seveda se celostna raziskava politiËnega 

predstavniπtva ne more omejevati na politiËne stranke. Dræavljane lahko 

predstavljajo tudi druge organizacije in mreæe, Ëe te grupe nekako angaæirajo 

formalne institucije politiËne druæbe [tj. nacionalne dræave].” 33 Na tej toËki lahko 

Dahlovemu pojmu poliarhije pristopimo in ga kritiziramo iz πtirih osrednjih 

smeri. 34 Najprej, Dahlova teorija ni oblikovana tako, da ustreza enotam, manjπim 

od mestnih dræavic, oziroma enotam, ki se razlikujejo od starodavne grπke 

lokalne demokracije. Dahl zavraËa moænost, da bi poliarhija obstajala brez temelja 

v nacionalni dræavi. A vseeno lahko dandanes v Latinski Ameriki zasledimo 

πtevilne grupacije, ki se ne identificirajo s temi predpisanimi teritorialnimi za- 

28 Michael Hardt in Antonio Negri, Multitude: War and Democracy in the Age of Empire (New York: Penguin 

Books, 2004), str. xiv. 

29 Glej C. B. MacPherson, The Political Theory of Possessive Individualism (Oxford: Clarendon Press, 

1962), v Hardt in Negri, Multitude, str. 203; Colectivo Situaciones, “Nuestros Propositos: Politica y Pensamiento,” 

Situaciones 4 (december, 2001), brez πtevilk strani. 

30 Benedict Spinoza, “Tractatus Theologico-Politicus”, Political Works (Oxford: The Clarendon Press, 1958), 

str. 135; Gilles Deleuze, “The Problem of terminology, the problem of invention of words,” Spinoza: Cours 

Vincennes: Power (puissance), classical natural right, 9/12/80, str. 9, [www.webdeleuze.com] 

31 Deleuze, Spinoza, str. 9, [www.webdeleuze.com] 

32 Deleuze in Guattari, v Richard Day, str. 32. 

33 Frances Hagopian, “Democracy and Political Representation in Latin America in the 1990s: Pause, 

Reorganization, or Decline?” v Fault Lines of Democracy in Post-Transition Latin America, str. 101‡2. 

34 Glej celotno Dahlovo razpravo v drugem poglavju, str. 4‡30. 


63


64 

mejitvami, ampak gradijo pojem skupnostnih vezi iz multitude izkuπenj. Tak primer 

je MTD Solano. Njegovi aktivisti Ërpajo iz niza razliËnih politiËnih, ekonomskih 

in druæbenih izkustev, a so se z ustvarjanjem afektivnih skupnostnih 

vezi kot temelja in moËi njihovega upora zdruæili pri odkrivanju moænosti izgradnje 

kapitalizmu in dræavi alternativnih druæbenih ter ekonomskih odnosov. 

DrugiË, Dahl govori v jeziku institucij in predstavniπtva ter jih vidi kot nujne 

oblike organizacije. A kot smo pokazal v tem besedilu in bomo πe kazali v 

nadaljevanju, ti pojmi prikliËejo, seveda do razliËnih stopenj, izkljuËevanje in 

nemoË multitude. Eric Hershberg, medtem ko piπe o demokraciji v Latinski 

Ameriki, opozarja na to: 

“Termin poliarhije se nanaπa na znaËilnosti politiËnih reæimov, in ne civilne 

druæbe, s katerimi reæimi vzajemno delujejo, in moæno je, da bodo formalno 

kompetitivne politiËne institucije v kontekstu avtoritarnih druæbenih odnosov 

popaËene.” 35 

TretjiË, videti je, da Dahlova obramba nacionalne dræave temelji na dejstvu, 

da ta preprosto obstaja. Temu reËem ‘pragmatoloπka’ oblika argumentacije. 

Njegove trditve temeljijo na velikosti nacionalnih dræav brez upoπtevanja vsebine. 

Kaj Ëe bi nacionalne dræave ohranile velikost, a spremenile obliko in vsebino? 

Njegovim zastavitvam manjka substance, marginalizirajo pa pomembne 

podrobnosti, ki so lastne delovanju. In konËno, demokracija, kakor si jo zamiπlja 

Dahl, je strukturalistiËna in prevladujoËe proceduralna ter ne upoπteva notranje 

delitve oblasti ali polarizacije v nacionalni dræavi. 36 V primeru Argentine 

sta skrajna ekonomska ranljivost ter druæbena izkljuËenost ljudem onemogoËala 

politiËno odloËanje in organizacijo v dræavnih strukturah, kar je zmanjπevalo 

moænosti demokratiËnega dræavljanstva. 37 S takπnim uokvirjanjem politike se 

vse, kar se zgodi na lokalni ravni, podreja dræavi in njenim administrativnim 

telesom. Na tem mestu so aktivisti MTD Solana zagledali potrebo po alternativnih 

politiËnih, ekonomskih in druæbenih prostorih. 

»e oblast razumemo, kot jo v tem besedilu, “kako bi potem poimenovali na- 

Ëine, na katere moπki in æenske raziskujejo svoje ustvarjalne sposobnosti, nepokornost 

in uveljavljanje novih oblik æivljenja?” 38 Kako bi poimenovali vse, kar 

se odvija na temeljni ravni konkretnih bojev za pravico, svobodo 39 in sreËo, ki 

se ne zbirajo zaradi zavzetja oblasti? Bi bil to lahko boj ‘civilne druæbe’? Bi to 

35 Eric Hershberg, “Democracy and Its Discontents: Constraints on Political Citizenship in Latin America”, v 

Democracy and Its Limits. Lessons from Asia, Latin America, and the Middle East, Howard Handelman in 

Mark Tessle, ur. (Notre Dame: University of Notre Dame: 2001), str. 293. 

36 Robert Dahl, Dilemmas of Pluralist Democracy (New Haven: Yale University Press, 1982). 

37 Hershberg, “Democracy and Its Discontents: Constraints on Political Citizenship in Latin America”, str. 

292. 

38 Colectivo Situaciones, Contrapoder, str. 26. 

39 Ibid.

lahko poimenovali ‘depolitizacija’? MTD Solano to poimenuje proti-oblast. Na 

tej toËki lahko aktivist zaËne misliti bistveno “’drugaËe’.” 40 

V pojmu proti-oblasti do doloËene mere odmeva Mouffino razumevanje radikalne 

neposredne demokracije ter razlike. A za razliko od Mouffove trdimo, 

da gre pri radikalni neposredni demokraciji za eliminacijo oblasti. Kljub predpostavki, 

da bodo oblastni odnosi v praksi πe naprej obstajali, moramo z razmiπljanjem 

v okviru proti-oblasti zmanjπevati njihovo gospostvo. Razlika je v njunih 

ciljih. S sprejetjem obstoja oblasti tvegamo apatijo in pristajanje na 

hierarhijo, pri tem pa ne sprevidimo potrebe po nasprotovanju notranjim 

oblastnim razlikam, ki prepreËujejo enakovredne stopnje nesoglasij. To ne pomeni 

negiranja odnosov “med druæbenimi akterji”, 41 ampak zavraËanje tistih 

odnosov, ki privilegirajo enega akterja nasproti drugemu, ter raziskovanje moænosti 

za nove druæbene vezi na ravni Ëvrste in razpredene baze. S tem ko v pojem 

radikalne spremembe ne vgradimo eliminacije oblasti, tvegamo, da bodo 

skupine in posamezniki, celo v radikalni levici, nadaljevali s prevladovanjem v 

diskurzu spora. Gledano iz vidika proti-oblasti to neizogibno omogoËa nadaljnje 

πirjenje kapitalizma s hierarhijo, dogmo in retoriko. 

Vendar nevarnost in kritika, ki smo ju tu namenili Mouffini koncepciji radikalne 

demokracije, naπ pojem proti-oblasti in njeno prakticiranje v MTD Solano, 

vsi izhajajo iz moËi in zavezanosti delovanju. Proti-oblast skuπa nasloviti 

to nevarnost tako, da v koncept vgradi idejo, da je uspeh doseæen le, ko je v kolektivu 

Ëutiti naklonjenost, nepretrgano nasprotovanje pravilom ter enakovredno 

sodelovanje s samouveljavljanjem. Z drugimi besedami, proti-oblasti ne 

uspe, ko preneha izpraπevati predhodno zamiπljene esence in odnose dominacije, 

kar je v svojem jedru nenehen boj. To pa povsem sloni na zavezanosti pripadnikov 

gibanja in kolektivne multitude. 

Tu pridemo do formulacije proti-oblasti, kakor jo zastavita Antonio Negri in 

Michael Hardt. Proti-oblast vidita kot tri dejavnike: (1) upor proti starim oblastem, 

(2) vstaja in (3) konstitutivni potencial nove oblasti. Vendar dejavnost proti-oblasti 

za njiju ne cilja na zamenjavo obstojeËe oblasti. Na mesto ‘oblasti’ pridejo 

nove in posebne oblike decentralizirane multitude. Kot trdimo v tem 

besedilu, je multituda za Hardta in Negrija horizontalna razvrstitev, ki proizvaja 

nove moænosti ustvarjanja æivljenja, organizacije in produkcije, kot stvaritev sedanje, 

in ne prihodnje teænje po oblasti: ne ponavlja predhodno zamiπljenih 

esenc. 42 Proti-oblast z mnogovrstnimi oblikami praks in refleksije ustvarja resniË- 

40 Ibid. 

41 Chantal Mouffe, “Democracy, Power, and the ‘Political’”, v Seyla Benhabib, ur., Democracy and Difference 

(Princeton: Princeton University Press, 1996), str. 248. 

42 Antonio Negri, “Contrapoder”, v Colectivo Situaciones, ur., Contrapoder (Buenos Aires: Mano en Mano, 

2001), str. 83. 


65


66 

nost, ki je ovrednotena po svoji sposobnost situiranja, ter pri tem ‡ v razliËnih 

oblikah ‡ mnoæi svoj upor proti sedanjim in prihodnjim poskusom podrejanja. 

Negri in Hardt se od tukajπnjega razumevanja pojma proti-oblasti razlikujeta 

v odnosu do ‘globalnega’. IπËeta skupno v gibanjih proti kapitalizmu kot tisto 

bistveno, kar krepi mreæe znanja in skupne dejavnosti. 43 To obenem pomeni 

izgradnjo skupnega jezika, pri tem je zmagovalec alternativa, hegeljanski pojem 

‘boj proti smrti’. 44 Z drugimi besedami, zdruæujemo se, da bi preæiveli. »eprav se 

izogibata, da bi bil njun pojem multitude alternativa hegeljanski dialektiki, pa 

tovrstno alternativo vseeno prikliËeta s pojmom ‘skupnega’. 

V tem besedilu proti-oblast razumemo nasprotno. Z drugimi besedami, zdruæujemo 

se lahko le, Ëe kontekstualno zberemo dovolj moËi, da preæivimo. »e je 

ekonomska in politiËna moË skupine zgrajena okoli dnevnega gojenja afektivnih 

skupnostnih vezi, s kompleksno mreæo dejavnosti in grajenja prijateljstev, 

kot je pri MTD Solanu, potem ob premiku s kontekstualnega temelja oslabijo 

svoj ustvarjalni cilj. To seveda ne pomeni izolacije. Pomeni pa grajenje razprπenih 

mreæ, katerih cilj je medsebojna izmenjava izkustev in znanja, in ne vsiljeno 

ustvarjenje skupnega zavoljo preæivetja, medtem ko loËenost πe naprej vztraja. 

»e so razprπene mreæe zgrajene z iskreno voljo po ustvarjanju naklonjenosti 

med skupnostmi, potem bo to neizbeæno poveËalo potencial preæivetja. Iz perspektive 

proti-oblasti, kakrπno tu zagovarjamo, je kontraproduktivno in protislovno, 

da bi se zaradi nekaj skupnih znaËilnosti, razen volje do boja proti veËjemu 

‘drugemu’, s katerim imamo πe manj skupnega, zbliæali z drugimi 

skupinami. MoË je prej utemeljena na prijateljstvih in odprtem diskurzu, ki se v 

nasprotju z drugimi skupinami mnoæi z resonanco situacijskega znanja, in ne kot 

iskanje skupnega. Zaradi tega se MTD Solano ne ukvarja z masifikacijo, ampak 

z graditvijo razprπenih vezi z drugimi skupinami, ne da bi se zbliæali kot gibanje. 

Na tem mestu je pomembno raziskati intelektualno teæaven, a intuitivno 

enostaven pojem sozvoËja. Jose Arguelles nam v klasiËnem delu The Mayan 

Factor pribliæa razumevanje resonance z oæivitvijo utripajoËih pogledov, znaËilnih 

za svet Majev: 

“A kaj je pravzaprav resonanca? Resonanca je kvaliteta odzvanjanja. Odmevati 

pomeni odbijati. Odboj pa pomeni dati in vzeti, definicijo komunikacije, 

ki je vedno simultana [avtorjevi poudarki] ter med najmanj dvema stranema … 

Kot ponovitev zvoka je resonanca informacija. Bistvo informacije torej ni njena 

vsebina, ampak njena resonanca. Zaradi tega je Ëutenje ali zaznavanje stvari 

tako pomembno.” 45 

43 Negri in Hardt, Multitude, str. xv. 

44 Alexander Koyeve, La Dialectica del Amo y del Esclavo en Hegel (Buenos Aires: La Pleyade, 1987), str. 

13‡28. 

45 Jose Arguelles, The Mayan Factor (Santa Fe: Bear & Company, 1987), str. 54.

MTD Solano skuπa mnoæiti prostore vsebinskega horizontalnega upora brez 

doseganja soglasja med izkustvi. Pri tem poËetju odpirajo moænosti ustvarjanja 

[ustvarjalnosti] in misli, ne da bi te moænosti v iskanju skupnega, homogenosti 

in individualnega konsenza zaprli. To bi Mouffejeva imenovala pomembnost 

razlike, narediti oblast in izkljuËevanje vidno, da bi se lahko spodbijala. 46 “Zato 

tip pluralizma, ki ga zagovarjam, podeljuje razlikam pozitiven status ter zavraËa 

enotnost in homogenost, saj se vedno razkrijeta kot fiktivna in utemeljena 

na aktih izkljuËevanja.” 47 

V tem pogledu so pouËne razliËne afektivne vezi, ki jih MTD Solano gradi 

z drugimi skupinami. V zadnjih nekaj letih mnoæijo odnose z organizacijami zunaj 

dræave, kot so na primer mehiπki zapatisti, brazilski MST in MTD, bolivijski 

Mujeres Creando, avtonomne mreæe iz ZDA in Evrope itn. V vseh primerih 

se odnosi ohranjajo s prijateljstvi, ki temeljijo na iskreni volji do izmenjave 

izkuπenj na sreËanjih, forumih, diskurzu ter razliËnih organiziranih obiskih, ne 

na ukalupljanju. Torej se ne sreËujejo v iskanju skupnega, ampak jih neizogibno 

skupno zbliæuje, v tem primeru: proti-oblast. Pri tem izkuπnje MTD Solana 

in drugih skupin odzvanjajo po razliËnih delih sveta, navdihujejo skupnosti in 

skupine k raziskovanju lastnih ustvarjalnih zmoænosti upiranj, preæivetja in oblikovanja 

afektivnih skupnostnih vezi. Cilj MTD Solana ni oskrba drugih skupin 

z mehanskim prevodom izkuπenj, prej gre za ponazoritev mogoËih alternativ 

v upiranju kapitalizmu. 

Da bi pojasnili to razumevanje, moramo premisliti izkuπnje gibanja zapatistov, 

saj so tudi oni navdihovali prakse MTD Solana. Za njih je pomembno tisto, 

kar se dogaja na ravni njihove staroselske skupnosti, od koder, zaËenπi pri temelju 

druæbe, demokratizirajo. 48 Iz te samouveljavljajoËe se narave [to bomo 

natanËneje predstavljali v naslednjem razdelku] so razvili upor proti strukturam 

oblastne politike. Za zapatiste, pa tudi za MTD Solano, oblast ni doloËena s tem, 

kako se manifestira, temveË je ona tista, ki doloËa. Iz tega izhaja, da gradnja izkuπenj 

na osnovah oblasti ustvarja vertikalna razmerja. Torej utegne skupina navznoter 

ustvariti oblastne strukture, ki se jim navzven upira. ReËemo lahko, da 

je oblast tisto, kar sta um in zavest telesu: misel, ki oæivi ter organizira svoje fiziËne 

dele in podaljπke; kar daje pomen, odgovornosti in funkcije. 49 Oblast je torej 

mesto, ki usmerja; je sedeæ zborovodje ‡ ‘vedeæa’. 50 Je tisti in tisto, kar ustvarja 

razliko med ‘resnico’ in ‘voljo do resnice’. 51 Kot je spoznal Nietzsche: 

46 Mouffe, Democracy and Difference, str. 255. 

47 Ibid., str. 246. 

48 Colectivo Situaciones, 19 in 20, str. 149. 

49 Michel Foucault, El Orden Del Discurso, str. 69‡71. 

50 Colectivo Situaciones, 19 in 20, str. 79‡81. 

51 Michel Foucault, El Orden Del Discurso, str. 20; Gilles Deleuze, Proust and Signs (Minnesota: University 

of Minnesota Press, 2000), str. 15. 


67


68 

“A to je starodavna, veËna zgodba: kar se je zgodilo stoikom, se dogaja πe 

dandanes, takoj ko si kakπna filozofija zaËne verjeti. Vedno po lastni podobi 

ustvari svet; ne more storiti drugaËe. Filozofija je ta tiranski gon sam, najbolj 

duhovna volja do moËi, do ustvarjanja sveta, do causa prima.” 52 

John Holloway nam, pod vtisom zapatistiËnih izkustev, nadalje pomaga z 

dvanajstimi hipotezami o ‘anti-oblasti’, kakor jo poimenuje. Celostno jih povzame 

kot pozitivni ‘ne’. Kot pri proti-oblasti, kakor jo razumemo v tem besedilu, 

se anti-oblast zaËne z ‘ne-jem’. 53 To je za MTD Solano prvi korak k uporu. 

V prvem trenutku upora predlaga zavrnitev sveta, kakor je trenutno zgrajen: 

kot redukcija Ëloveπkih æivljenj pod avtoriteto postavljenih kapitalistiËnih paradigm. 

To pomeni izpraπevanje sveta v njegovi celotnosti. 

Kapitalizem, kakor je zgrajen, temelji na uveljavitvi posredniπtva, individualnosti 

in avtoritete. Kapitalizem se gradi na materialnih razmerjih, ki so jih oblikovali 

in prepustili ekonomski odnosi produkcije. Torej je moænost radikalne 

spremembe druæbe odvisna od sposobnosti multitude, da se kontinuirano upira 

preoblikovanju v vse tovrstne oblike nadvlade. Tu vidimo negotovost kot kljuË 

do vzdræevanja nujne ustvarjalne zmoænosti. Tako za anti- kot za proti-oblast: 

“Gotovost je lahko le na strani gospostva. Gotovost lahko najdevamo v poenotenju 

Ëasa, v sprijemanju ‘delovanja’ v ‘bivanje’. Nasprotno, samodoloËanje 

je inherentno negotovo. Osvoboditev je smrt stare ‘gotovosti’. Zaradi enakega 

razloga revolucije ne moremo razumeti kot odgovor, ampak zgolj kot vpraπanje, 

kot raziskovanje v uresniËevanju dostojanstva. Hodimo vpraπujoËe.” 54 

Trdim, da morata biti eventualni razkroj hierarhije ‡ neprestana bitka ‡ ter 

nastanek nepokornega upora vsakiË znova na novo zamiπljena in priklicana, da 

bi uspela uniËiti strukture oblasti, spodkopati kapitalistiËno normalnost in spremeniti 

njene najbistvenejπe mehanizme: delegacijo oblasti administrativnim 

centrom politike. Protiofenziva proti-oblasti se kaæe kot mnogoterost, zmes in 

sreËa, s kritiËno mislijo, uporom in ustvarjanjem afektivnih skupnostnih vezi. 

Zahteva iskanje toËke, do katere je treba svet s konstruiranjem novih osvobajajoËih 

izkustev, konkretnih in afektivnih vodoravnih druæbenih vezi, nepretrganega 

izpraπevanja ‘jaza’ kot dela sveta, in ‡ upam si reËi ‡ vesolja, prenarediti, 

reproducirati in revolucionirati. 

Vse, kar je na reprezentativni ravni, nasprotuje praksam proti-oblasti: oblast 

je nenazadnje druæbeno privilegiran prostor. Po dveh desetletjih brez resnega 

nasprotovanja neoliberalni prevladi danaπnji boji kaæejo v vse smeri, nezame- 

52 Friedrich Nietzsche, “Beyond Good and Evil (Part I),” Basic Writings of Nietzsche (New York: Random House, 

1968), str. 206. Celotno besedilo pripomore k razumevanju nove druæbenosti v Argentini. 


54 John Holloway, v Colectivo Situaciones, ur., Contrapoder, str. 73‡81.

jeni s strukturami nacionalne dræave. Ker je ‘civilna druæba’ vse bolj pod pritiski 

hegemonega bloka, sestavljena iz ‘dopustnih’ politiËnih subjektivitet, so 

ostali izkljuËeni pred njimi zbegani ter praznih rok. ZaËetek novega druæbenega 

protagonizma nujno pomeni globok premislek o hegemonih racionalizacijah 

in politiËnem obnaπanju, ki ju motivirata pozicija oblasti ‡ tu gre za dræavo ‡ 

in danes prevladujoËi globalni kapitalizem. Torej je videti, da: 

“Medtem ko πtevilni πirom po svetu proslavljajo konËno zmagoslavje kapitalizma, 

se obskurni ter anonimni demokratiËni grobarji, kot kaæe, æe zbirajo za 

pogreb, ki je pomembnejπi od tistega ob zatonu aristokratskega reda pred dvema 

stoletjema.” 55 

Prakse MTD Solana temeljijo na osnovnih naËelih proti-oblasti, na sploπno 

pa se izraæajo kontekstualno v teænji po avtonomiji in horizontalnosti. V gibanju 

ni vodij ali predstavnikov; nihËe, ki bi se imel za ‘obraz’ gibanja in predstavljalca 

sploπne volje MTD Solana. Gledano od zunaj, je MTD Solano neodvisen od 

katerekoli ideologije, skupine, sindikata, politiËne stranke ali posameznika; MTD 

Solano ni preprosti ‘del’ veËje celote. Prej se zanaπa na predanost in samostojnost 

aktivistov, da bodo s participacijo pri razliËnih dejavnostih ohranili, okrepili in 

pomnoæili razvijajoËa se naËela gibanja. Pomembno je tudi vedeti, da MTD Solano 

prejema vse veË podpore od drugih organizacij in gibanj, ki se zanimajo za 

kritiËno misel in prakse na ravni prijateljstev, izmenjave in kooperacije. 

IzhajajoË iz naËela proti-oblasti gibanje organizira svoje zbore tako, da imajo 

vsi aktivisti moænost sodelovati. Sploπni zbor, v katerem sodeluje vseh sedem 

sosesk, izvajajo v soseski z imenom Roca Negra. NatanËneje, ti zbori, forumi in 

sreËanja se odvijajo v veliki zapuπËeni tovarni, ki jo je gibanju odstopila skupina 

za Ëlovekove pravice. Lokacijo so izbrali iz pragmatiËnih razlogov, zavoljo 

njene velikosti in relativne bliæine drugih sosesk. To je obenem tudi stalni prostor 

sonaravne kmetije in najveËjega sonaravnega vrta. Zborovanja se dogajajo 

v velikem hangarju, kjer jim lahko prisostvuje veË kot 400 oseb. Poleg se nahaja 

πe ena stavba, ki lahko sprejme veË kot 4000 ljudi, obe stavbi pa mejita na 

polje v velikosti pribliæno pol jutra. Predsedovanje zboru rotira med soseskami, 

a vse soseske in podroËne skupine skupaj odloËajo o agendi. 

OdloËitve sprejemajo, kakor bi dejali sami, s ‘konsenzom skupnosti’. Ne obstaja 

strategija prepriËevanja ali manipulacije, konsenz temelji na tem, kar skupaj 

odloËijo. Zaradi tega procesi odloËanja nimajo doloËenega Ëasa; lahko trajajo 

tedne ali celo mesece. OdloËanje je z drugimi besedami odvisno od Ëasa, ki 

ga potrebuje vsaka oseba, da pride do kolektivne odloËitve. OdloËitve so bile 

mnogokrat sprejete na predhodnih sreËanjih in jih treba le izvrπiti. Gre na pri- 

55 Borón, Fault Lines of Democracy in Post-Transition Latin America, str. 60. 


69


70 

mer za distribucijo paketov hrane, ki jih vlada meseËno deli, nekateri pa so æe 

prevzeli odgovornost za to nalogo. Del sreËanj je namenjen tudi sploπnemu informiranju 

o dejavnostih vseh sosesk in podroËnih skupin v preteklem tednu, 

kar, Ëe ne pride do kakega spora, ne zahteva veliko Ëasa. 

Po drugi strani pa obstajajo zadeve, kot so na primer delitev sredstev, ali 

konflikti, ki se pojavljajo na razliËnih podroËjih in v razliËnih soseskah, katerih 

reπevanje zahteva veliko veË Ëasa. Te zadeve reπujejo razliËno. Eden od na- 

Ëinov je, da o zadevi razpravljajo skupaj na skupnem zboru, in Ëe problem zadeva 

le eno sosesko ali skupino, potem z razpravo nadaljujejo na tej ravni. Ko 

gre za financiranje, zunanje organizacije pa sredstva namenjajo specifiËnim 

podroËjem, potem skupine, ki skrbijo za to podroËje, same odloËajo o namembnosti 

teh sredstev. Druga sredstva se zlivajo v sploπni fond, pri tem pa vse skupine 

odloËajo o tem, katero podroËje jih najbolj potrebuje. Ko pripravljajo nov 

projekt, na primer osnovno πolo ali nakup zemljiπË, lahko sredstva namenijo tudi 

za te namene, v tovrstnih primerih so diskusije pogosto dolgotrajne, celotno 

odloËanje pa lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev. 

Ta model soglasja se je v devetih letih obstoja MTD Solana okrepil, a neprestano 

izziva dvome, vpraπanja in oporekanja. V vsakem procesu skupnostnega 

soglasja se najde kdo, ki æeli nadvladati diskurz spodbijanja in sprejemanja odlo- 

Ëitev. A obenem drugi Ëlani gibanja “ne dopuπËajo, da bi æeljo po prestiæu zamenjala 

volja do moËi”. 56 SamopooblaπËanje samopredstavljanja ustvarja naravni 

vakuum na mestu predstavljanih. Z drugimi besedami, morebiti obstajajo poskusi 

voditeljstva, a privræencev ni. Nekateri ‘voditelji’ so v uresniËevanju lastnih 

strategij upora, skladnih s svojimi cilji, celo zapustili gibanje. 

Vidimo lahko, da sta za preæivetje takega modela potrebni dve bistveni zna- 

Ëilnosti: dejavna in kritiËna participacija Ëlanov ter spoπtovanje ‘hitrosti’ ter 

‘tempiranja’ vsakega Ëlana. To so nekateri izmed najveËjih izzivov, in Ëeprav 

razmislek o ‘Ëasu’ presega okvire tega besedila, zadostuje, da poudarimo, da gre 

za enega najpomembnejπih elementov pri ohranjanju in krepitvi samoreprezentiranja, 

mnogoterosti ter afektivnih skupnostnih vezi MTD Solana. MTD 

Solano skuπa poglobiti sposobnost vsakega, da razvije svoj lasten Ëas [tempo], 

da se ne zanaπa na odloËevalsko sposobnost drugih ali pa sili s prehitevanjem 

pri odloËanju, preden sam pride do kolektivnega konsenza. Pritisk Ëasa je æe znotraj 

gibanja vsakodnevni izziv, sedaj ko je MTD Solano postal znan med drugimi 

gibanji in organizacijami po svetu, pa so ti pritiski πe veËji. Ravno zaradi tega 

se gibanje vse bolj trudi rezervirati dejavnosti za aktivne Ëlane gibanja ter 

ustvariti dodatne prostore za πirπo skupnost. S tem MTD Solano ohranja svo- 

56 Pierre Clastres, Society Against the State (Zone Books: New York, 1989), str. 210.

odo, avtonomijo in integriteto kot gibanje, ne da bi bilo pri tem neprestano 

opazovano, spraπevano in zasliπevano. Vseeno pa ostaja tveganje, da se tega 

modela, ko gibanje πiri projekte in interakcije z organizacijami, ki ne temeljijo 

na izgradnji skupnosti, ne bo dalo ohraniti. 

Proizvodnja je eno izmed podroËij, na katerih je MTD Solano dosegel velik 

uspeh. »eprav ostaja v relativno majhnem obsegu, pa so jo od nastanka izredno 

razπirili ter diverzificirali. Proizvodi so obiËajno namenjeni notranji rabi in 

potroπnji, a nekatere delavnice uspevajo proizvesti tako za aktiviste gibanja kot 

tudi za prodajo πirπi skupnosti. Blago, ki ga proizvajajo za notranjo porabo, 

vkljuËuje zelenjavo z organskih vrtov, svinjsko, piπËanËje, zajËje meso z organskih 

kmetij, ribe iz organske ribogojnice, kruh ter peciva iz pekarn v soseskah, 

zeliπËna zdravila iz zdravstvenega centra, klobuke in πale iz predilnic ter usnjarske 

izdelke iz usnjarn. Za prodajo πirπi skupnosti pa jim uspeva v nekaj pekarnah 

proizvesti kruh in pecivo ter pasove, torbe, obeske za kljuËe, sandale in 

Ëevlje v nekaterih usnjarnah. 

Medtem ko je neposredni materialni cilj produkcijskih delavnic ekonomsko 

preæivetje, pa je enako pomemben naËin in ideoloπki temelj produkcije. Tu sem 

zaznala πtiri temeljne gradnike. Najprej, produkcija naj izhaja iz potreb skupnosti. 

DrugiË, avtonomna produkcija ni zgolj naËin oskrbe skupnosti, kjer vladi 

in trgu ni uspelo, ampak proizvodnja bolj kvalitetnih dobrin od tistih na kapitalistiËnem 

trgu. Tako na primer MTD poskrbi za hrano in zeliπËa, ki 

zadostujejo potrebam po mineralih, vitaminih in beljakovinah, pri tem pa hrano 

gojijo brez kemiËnih gnojil ali genetsko spremenjenih semen. To predpostavlja, 

da se razliËne skupine specializirajo za organsko proizvodnjo, prehrano 

in naravno medicino. Tretji gradnik je pristop k proizvodnji kot procesu uËenja 

in razprave. S takπno kolektivno proizvodnjo razvijajo nove sposobnosti in 

oblikujejo nove skupnostne vezi. V tem procesu se lahko vsak udeleæenec 

vkljuËi v uËenje brez doloËenega cilja. Ljudje se zdruæujejo, da bi se uËili eden 

od drugega, s sebi lastnimi interpretacijami, vpraπanji in razumevanji. 

Dejstvo, da ima vsak aktivist predhodne izkuπnje, ki jih lahko vkljuËi v razliËna 

podroËja, je πe en inovativen element tovrstne produkcije. Seveda lahko 

vsakdo sodeluje pri vseh aktivnostih, ki ga zanimajo. Predhodno znanje ni zahteva 

ali zaæelen pogoj. Za ‘odloËitve’ na terenu ‘neodloËnosti’ poskrbijo sokratsko 

razmiπljanje ter afektivne skupnostne vezi, ki obenem poganjajo proizvodne 

delavnice. Tu pa se dobro vidi vrednost filozofskih in refleksivnih 

delavnic ter njihovo veËno in nepretrgano poseganje na vsa polja gibanja; tu 

se izkaæe neloËljivost teorije in prakse. 

»etudi teorija in praksa proti-oblasti, kot smo pokazali doslej, ponujata niz 

moænosti, obenem postavljata πtevilna vpraπanja in izzive. Vpraπanje ostaja, ali 


71


72 

se bo ta produkcija lahko ohranila na dolgi rok. »e MTD Solano ne bo uspeval 

ustvarjati preseæek, tvega produkcijsko stagnacijo ali potrebo po vkljuËitvi 

v kapitalistiËno ekonomijo. Ni zagotovila, da bo dinamiki skupine z malo ali 

brez materialnih koristi uspelo ohraniti ali pomnoæiti horizontalnost. Obstaja 

tudi tveganje, da bodo notranji konflikti pripeljali do fragmentacije. Edini notranji 

mehanizem, ki lahko to prepreËi, so tedenska zborovanja, na katerih razreπujejo 

tovrstne spore. Prihaja pa tudi do novih konfliktov, ki se zoperstavljajo 

dinamiki skupine. To ostaja odprt izziv. 

Poudarki v nadaljevanju so vidiki proti-oblasti, ki lahko pomagajo pri razumevanju 

drugih moænosti, ki jih prinaπajo radikalne oblike neposredne demokracije, 

izkuπene v MTD Solanu. MogoËe bodo odgovorili na nekatera zastavljena 

vpraπanja in porodili nekatera nova. 

b. Reprezentacija samouveljavitve 

V tem besedilu sta ideji reprezentacije in samouveljavitve bliænje povezani 

z idejo ‘izraæanja’. To je, kdaj je izraæanje razumljeno kot avtentiËno? Izhaja iz 

oseb samih (samouveljavitve) ali iz predpostavke, da lahko svojo voljo izraæajo 

v skupnem prizoriπËu (reprezentacija)? Samouveljavitveno ‘izraæanje’ deluje na 

‘sreËanjih’, v ‘kompozicijah’, ‘prerekanjih’, ‘odmevanju’ in ‘razprπenih mreæah’. 

Z drugimi besedami, samouveljavitev deluje od multitude za multitudo, v konstituiranju 

‘avtonomnih’ prostorov razvitja eksistence; v nepretrganem procesu 

reevalviranja, izhajajoË iz multitude izkuπenj, ki proizvajajo pomene in izraze 

brez institucionaliziranega tipa usklajevanja, nam omogoËa preizpraπevanje 

sveta. 57 

Reprezentacija deluje drugaËe. Obstaja v instituiranih subjektivitetah, ki same 

instituirajo, in za njih. Kot pravi Mouffova: “To implicira, da moramo oblast 

konceptualizirati ne kot zunanjo relacijo med dvema preddoloËenima identitetama, 

ampak kot tisto, kar konstituira same identitete. ToËki sreËanja med 

objektivnostjo in oblastjo smo rekli ‘hegemonija’.” 58 Telo predstavljanega kot 

tako ni konstituirano na mejah odnosov reprezentacije; prej, kot pravi Laclau, 

predstavnik z odnosom reprezentacije zapre ‡ Ëeprav ne povsem ‡ razlike predstavljanega 

telesa. 59 Kot pravi Deleuze, izraæanje implicira ter eksplicira tisto, 

kar izraæa. 60 Torej so osrednje kategorije reprezentacije: ‘delegacija’, ‘eksplicitne 

mreæe’, ‘komunikacija’, ‘dogovor’ in tako naprej, 61 ki skuπajo v telesu in instituciji 

predstavljanja zdruæiti raznolikost in mnogoterost. 


58 Mouffe, Democracy and Difference, str. 247. 

59 Ernesto Laclau, v Colectivo Situaciones, ur., 19 in 20, str. 146. 

60 Gilles Deleuze, Expressionism in Philosophy: Spinoza (New York: Zone Books, 1992), str. 16. 

61 Ibid.

Za pojem proti-oblasti, kakrπnega razvijamo v tem besedilu, so to kategorije 

loËevanja in kapitalizma, ki ustvarjajo pojme individualizma, osamljenosti ter 

hierarhije. So del druæb, v katerih gospodarijo podoba, fragment ter posameznik. 

Podobo sestavlja videz ‘enotnosti’, v kateri πe naprej ostaja loËevanje. 62 Tu 

v loËevanju vidimo dva pomena. Prvi pomen smo opredelili prej kot ireduktibilne 

razlike multitude. Drugi pomen je loËevanje vseh predstavniπkih teles, ki 

delijo druæbo v institucionalizirane subjektivitete, pri tem pa ustvarjajo fragmentirane 

zdruæbe posameznikov, ki se zdruæujejo v dovoljene grupacije, ki 

dandanes vse sodijo pod ime ‘civilne druæbe’ ali ‘strankarske politike’. Predstavniπke 

zdruæbe pogosto sluæijo tudi kot protisila, utemeljena na obstoju zunanjega 

‘drugega’. Povedano drugaËe, ‘drugi’ je razlog bivanja. Pri tem obstaja nevarnost, 

da bodo te zdruæbe razpuπËene takoj, ko ‘drugi’ preneha obstajati. »e bi 

bil MTD Solana na primer le prostor protesta zoper nezaposlenost, bi v trenutku 

zaposlitve tako gibanje prenehalo obstajati. To se je dalo videti v zavezniπtvih, 

ki so nastala za Ëasa avtoritarne oblasti v Argentini, v obdobju demokratizacije 

pa so se razdrobila in razkropila. Videli smo, kako so bili politiËni akterji 

pokopani pod relativistiËne grupacije oblikujoËe se ‘civilne druæbe’. 

Verjetno je uËinkovitost reprezentacije ravno v njeni redukciji: od potenciala 

multitude do zmoænosti voditeljev, da nastopajo kot njeni ‘legitimni govorci’. Za- 

Ëetna mnogoterost postane priloænostni akter, njeno legitimnost pa na koncu 

najdemo v odnosu s centrom: predstavnikom. Za ponazoritev lahko vzamemo 

MTD Solano: ko gibanje prevzame podobo voditelja, on ali ona pa zaËne delovati 

v imenu ‘sploπne volje MTD Solana’ ‡ kakor jo on ali ona razume ‡, gibanje 

ne bo veË obstajalo kot gibanje radikalne misli in akcije. Do tega pride neodvisno 

od konkretnega predstavnika. Izvajanje predstavljanja zniæa 

aktivnostni potencial predstavljanega. Predstavnik ima namreË vizijo oblasti, v 

tej viziji pa boj ni veË radikalen. Predstavnik ne razmiπlja veË s kolektivom, 

ampak razmiπlja za kolektiv. 63 »e bi priπlo do tega, potem bi zborovanja gibanja 

postala mesto premiπljevanja vloge izvoljenega predstavnika, ne veË medij odprtega 

diskurza. Reprezentacija uvede komunikacijsko atmosfero, ki totalizira 

svet loËevanja, da bi zastopala enotnost med loËenimi, namesto da bi sprejela 

in krepila te razlike. Razpravljanje o dejavnosti predstavljanja je stalnica MTD 

Solana. V premiπljevalnih delavnicah so o reprezentaciji razpravljali v okviru 

delitve inteligence ter njenega uËinka na oslabitev: 

“Kako je moæno, da so isti ljudje, ki so se odloËili, da oblikujejo in iz niË ustvarijo 

MTD, kmalu ob spremembah konteksta videti nemoËni? (…) NemoË pri- 

62 Ibid., str. 96. 

63 Ibid., str. 97. 


73


74 

haja iz delegiranja. Kar naenkrat nismo veË odloËali, ampak je to poËel drug. Tu 

vidimo delitev inteligence: tisti, ki so inteligentni, vedo, tisti, ‘ki ne vedo’, niso 

‘tako’ inteligentni. In od tod naprej bodo potem ‘najbolj’ inteligentni, tisti, ki 

vedo, reπevali vse probleme. (…) Zatorej ne zadostuje, Ëe vsakiË znova zatrdimo, 

da smo enaki, ampak moramo tu in zdaj najti konkretne naËine, da naËelo enake 

inteligence spravimo v prakso. In inteligenca, ki je enaka, je avtonomna inteligenca; 

dela za lasten razvoj. To pomeni: kot fundamentalno zavezo proizvaja 

lastne razmere za razvoj in vztraja pri uporabi inteligence skozi Ëas.” 64 

Samouveljavitev kot taka deluje podobno kot jezik s “fleksibilnim spletom 

pomenov, ki se v skladu s sprejetimi pravili kombinirajo na neπteto moænih na- 

Ëinov. SpecifiËni izraz je torej ne samo kombinacija lingvistiËnih elementov, 

ampak proizvodnja resniËnih pomenov.” 65 A tukajπnja hipoteza je, drugaËe kot 

Negri in Hardt v nadaljevanju razumeta izraæanje, da moË ekspresije ni v sposobnosti 

upomenjanja celote, ampak se njen silen pomen nahaja v njeni resonanci 

in situacijskem znanju. Tako samouveljavljajoËe izraæanje eksplicira 

skupne probleme, ki jih vsak posamiËno po svoje premiπlja, ne da bi tudi ‘celoti’ 

dajal smisel. Logika samuveljavljajoËega izraæanja je torej moænost misliti eksistencialno, 

da univerzalno æivi v vsaki situaciji, je najdevanje ‘centra’ na ‘periferiji’, 

ne ‘periferije’ v ‘centru’. To nam spet prikliËe Spinozovo izpeljavo. 

Pravi: “Narava hkrati vsebuje in vkljuËuje vse, obenem pa je eksplicirana ter 

implicirana v vsaki reËi. Atributi vkljuËujejo in ponazarjajo substanco, ki povratno 

zaobsega vse atribute.” 66 »e na to gledamo situacijsko, lahko doseæemo 

konkretno proizvodnjo odprtega diskurza, s katerim se lahko [samouveljavljajoËe] 

naslavljamo na ves svet ‡ kot resonanca ‡, ne da bi govorili v imenu drugih 

[reprezentacija]. Proizvodnja sveta torej ni veË projekt subjekta ter operatorja, 

ki, znanstveno poznavajoË njene zakone, usmerjata zgodovino. 

Nasprotno, za MTD Solano moË, ustvarjanje in ustvarjalnost najdemo globoko 

v radikalnih dejanjih negotovosti. 67 

Novi protagonizem je, kot kaæe, MTD Solanu ustoliËil racionalnost, ki izhaja 

iz multitude ter konca vseh centralizirajoËih in hegemonizirajoËih sil, zunanjega 

vladanja in bodoËih obljub, modelov ter dogem, ki skuπajo organizirati 

sedanjost. Tu lahko spremljamo porajanje kolektivne samoreprezentacije. 

MTD se pri legitimiziranju svojega dela ne zanaπa na nikogar zunaj teh, ki sodelujejo 

na zborovanjih in delavnicah. Bolj se ukvarjajo s samokritiko, izpraπevanjem 

ter kontemplacijo Ëlanov gibanja ter odprtim diskurzom do drugih gi- 

64 MTD Solano, El taller del maestro ignorante (Buenos Aires, En Mano en Mano, 2005). 

65 Hardt in Negri, Multitude, str. 339. 

66 Deleuze, Expressionism in Philosophy: Spinoza, str. 17. 

67 Valdemar, intervju, 2004.

anj, ki delijo πiroke cilje direktne demokratiËne prakse v bazi. Kot pravi eden 

od aktivistov MTD Solana: 

“Naπe debate so odprte za vse […] Vedno skuπamo zaznati probleme, ki nas 

tarejo, biti samokritiËni. […] VËasih smo celo tako samokritiËni, da ne vidimo 

veË pozitivnih reËi, ki jih poËnemo. Smo skupina, ki naredi veliko napak, ampak 

se jih nepretrgano trudimo popraviti.” 68 

Piquetes [cestne zapore] so pokazale, kar zborovanja dandanes potrjujejo: da 

se v boju za praviËnost porajajo kritiËne oblike intervencije, ki ne renovirajo politiËnih 

strank ali vladajoËe elite. To niso boji za proti-oblast in samouveljavitev, 

ampak je njihova eksistenca zgrajena na dejanju proti-oblasti s samouveljavitvijo 

ter njunem aktivnem in kontinuiranem poglabljanju ter ponotranjanju. 69 

Na tem mestu moramo odgovoriti na vpraπanje, kaj bi se zgodilo, Ëe bi Dræava 

poskrbela za materialne potrebe gibanja. Samouveljavitev je dejanje samopooblastitve, 

ki subjektu, kot delu kolektiva, daje voljo in zmoænost odkrivanja 

lastne kreativne sposobnosti. Ljudje so od tega, da so jim povedali, kaj in 

kako naj poËnejo, postali zborovodje lastnih æivljenj. To se kaæe na πtevilnih 

praktiËnih ravneh, od tega, ko moπki premiπljujejo o svojem poËetju doma, do 

kolektivnih zavzetij zemlje, sodelovanja v premiπljevalnih skupinah ter inovativnih 

praksah v proizvajalnih delavnicah. 

Aktivisti MTD Solana so reapropriirali svoje eksistence v vseh vidikih æivljenja. 

Brez predstavnika ali ‘patrona’ so se ugledali, in se πe naprej vidijo, kot 

aktivni agenti, ki se lahko upirajo zatiranju in v iskanju ËloveËnosti ter dostojanstva 

odkrivajo svoj obstoj. S tem so se ustvarile moËne vezi naklonjenosti v 

radikalnih demokratiËnih skupnostih ter med njimi. Zaradi tega ni pomembno, 

ali bo nekega dne dræava materialno poskrbela, za kar trenutno skrbi MTD Solano 

sam. Dræava ali kapitalizem ne moreta reproducirati kvalitete æivljenja, ki 

jo ustvarja samouveljavitev. »e je kapitalizem razumljen kot dogme, retorika in 

hierarhija v vseh oblikah, potem bo, Ëe ljudje prenehajo misliti ter ustvarjati, 

nujno obstajal. Zato je v osnovno hipotezo gibanja vgrajeno, da je uspeh odvisen 

od neprestanega in kritiËnega premiπljanja predhodno danih paradigm. To 

pomeni tudi obravnavanje gospostva ter nadzora. S kritiËnim razmiπljanjem 

ljudje zaËnejo izpraπevati, kar so prej preprosto domnevali, pri tem pa gradijo 

nove oblike naseljevanja sveta tako, da ga vedno znova prenavljajo. Z drugimi 

besedami, s samouveljavitvijo poskuπamo postati avtonomen subjekt v kolektivu, 

ki ne pristaja na katerokoli razmerje podrejanja. Med vstajo so razglasili, da: 

“Ljudska samoobramba temelji na nujni zmagi nad odtujitvijo ter strahom 

pred drugim ‡ ki omogoËata manipulacijo z mesta oblasti ter izgubo celotne sa- 

68 Ibid. 



75


76 

mostojnosti ‡, da bi sestavili silo, sposobno povezati in okrepiti, ki lahko podeli 

moË in razπiri sile in individualne æelje do kolektivnih razseænosti.” 70 

Samouveljavitev je eden od osrednjih elementov, na katerem MTD Solano 

gradi novo druæbenost: predana zavrnitev zunanje legitimnosti ter kolektivna 

sposobnost krepitve boja za dostojanstvo ter druæbeno praviËnost z afektivnimi 

skupnostnimi vezmi; predpostavlja upor brez srediπËa, brez voditelja ter obljub 

o prihodnosti, s kolektivnim raziskovalnim premiπljanjem in preizpraπevanjem 

(ne ‘vedenjem’) o poteh, ki sestavljajo novi druæbeni protagonizem. S tem v zvezi so 

pouËne refleksivne delavnice. Gre za zaupne prostore, v katerih MTD Solano 

brez doloËenih ciljev ali okvirjev premiπljuje razliËne prakse in ideje. So okolje, 

ki povzema osvobajajoËo misel, kjer so vse ideje ter perspektive dobrodoπle 

in o njih razpravljajo, Ëeravno, to je potrebno priznati, se to ne dogaja vedno. 

Pa vendar je izhodiπËe akumulirano zlitje idej, ob katerem aktivisti MTD 

Solana kolektivno vidijo korist, da bi o tem v bolj formalnem in organiziranem 

okviru razpravljali. V ta proces je dejavno vkljuËen πe en kolektiv z imenom 

Colectivo Situaciones. Gre za skupino aktivistiËnih raziskovalcev, ki so v letih 

sodelovanja razvili moËne afektivne vezi z MTD Solanom. Izvajajo niz projektov 

in delavnic po Argentini, Latinski Ameriki ter Evropi, 71 prav tako predavajo 

na univerzi v Buenos Airesu. Svoje delo opredeljujejo takole: 

“Situaciones skuπa biti dobesedno projekt ‘znotraj’ boja, fenomenologija 

(genealogija), in ne ‘objektivni’ opis. Saj je lahko misel samo na ta naËin afirmativna, 

si lasti kreativno funkcijo ter preneha biti le reprodukcija æe obstoje- 

Ëega. In ker je zgolj s to zvestobo imanenci akt miπljenja resniËni ter dinamiËni 

prispevek, absolutno nasprotje programu ali oËrtu, ki uokvirja ter zasiti vso 

dejavnost.” 72 

Jasno je, da je projekt Colectivo Situaciones istoveten projektu MTD Solana, 

vendar vztrajata kot loËeni skupini. S podobnostmi ter razlikami so na refleksivnih 

delavnicah zaobjeli, predebatirali ter razvili nekaj izrednih idej, s katerimi 

so obogatili dejavnosti gibanja, ter z njimi, kar je enako pomembno, razvili 

afektivne odnose tako znotraj skupin kot med njima. 

SodelujoËi na tedenskih delavnicah razpravljajo o skupnih podvzetjih, pri 

tem pa ne pozabljajo, da se te razprave nadaljujejo tedne in mesece, v teh obdobjih 

pa tudi spreminjajo. Iz povzetkov nekaterih delavnic so nastale knjige 

ter broπure za sploπno javnost, nekateri pa so ostali interni. A kakrπenkoli je 

materialni rezultat delavnic, konceptualno je osrednji cilj delavnic osvoboditev 

od vsega vedenja ter potopitev v moænosti, ki jih ponujajo ‘ignoranca’, ‘miπ- 

70 Colectivo Situaciones, Cuarta Declaracion (Buenos Aires: Mano en Mano, 2001), brez πtevilk strani. 

71 Æe dve leti zapored so se sreËali z aktivistkami in aktivisti v Sloveniji (op. ur.). 

72 Colectivo Situaciones, na zadnji platnici vseh njihovih publikacij. Glej bibliografijo.

ljenje’ in ‘ne vedenje’. V eni zadnjih delavnic so za izhodiπËe uporabili Spinozovo 

Etiko ter Nevednega uËitelja: Pet predavanj o intelektualni emancipaciji 

Jacquesa Rancièra. Da ponazorim tip raziskave in diskusije samorefleksije, se 

bom osredotoËila na Nevednega uËitelja. 

Zdi se, da knjiga Jacquesa Roncièra Nevedni uËitelj odpira nekaj najtemeljnejπih 

vpraπanj, ki zanimajo gibanje v sodobnosti; prvenstveno ideje nevednosti, 

samopooblaπËanja ter enakosti. Knjiga temelji na izkuπnjah Josepha Jacotota, 

francoskega uËitelja iz 19. stoletja, ki zaËne dvomiti v vlogo izobraæevanja in 

njegovo sklicevanje na intelektualno enakost. Knjiga skuπa ponazoriti, kako je 

‘razlaga’ ‡ kot eden od temeljev pouËevanja ‡ v osnovi pojem, ki sluæi loËevanju 

sveta na dvoje: tistih, ki vedo, od tistih, ki ne. Naredi razliko med tistimi, 

ki ‘razlagajo’, in tistimi, ki se ‘uËe’. Pripoved skuπa v dozdevno nevtralni ideji 

razlaganja prenosa pokazati njen inherenten cilj podreditve: ‘razumevanja’, ki 

ga nekdo ‡ uËitelj ‡ z razlaganjem prenaπa na nekoga, ki nima tega ‘razumevanja’ 

‡ πtudenta. To spoznanje doloËa razmerje, ki ga ima ‘πtudent’ do znanja, ter 

pomembneje, ustvari razliko med tistimi, ki imajo sposobnost in avtoriteto za 

interpretiranje ter prenos ‘znanja’, ter tistimi, ki potrebujejo razlago. ‘Vedeæ’ dodatno 

doloËa stopnjo akumuliranega znanja ‘uËenca’. 

To razmerje se sËasoma ponotranji, ljudje pa sprevidijo svojo druæbeno vlogo 

v svetu, kjer moænosti vladanja temeljijo na ‡ na zaËetku intelektualni ‡ 

podloænosti razlagalcu. Seveda Ëe nekdo lahko sam ustvarja razlage, vloga ‘razlagalca’ 

ni veË potrebna. Za Jacotota izobraæevalne institucije temeljijo na reproduciranju 

tega hierarhiËnega razmerja, saj æivijo ravno od te hierarhije. 

Navidez nevtralno razmerje lahko, iz glediπËa teh primarnih predpostavk, vidimo 

kot naËin ohranjanja ter ustvarjanja stopenj in delitev oblasti. ‘Vedeæ’ 

torej ni veË emancipator uËenja, ampak figura, ki drugega doloËi v svetu utrjene 

in naravne hierarhije. Po Rancièru svet razumemo znotraj te osnovne 

strukture. 

S tem branjem so aktivisti MTD Solana in Colectivo Situaciones zaËeli razmiπljati 

o moænostih, ki se porajajo, ko ‘nevednost’ in ‘negotovost’ [kot ‘ne-vedenje’] 

zamenjata vse vedenje. V tem procesu ljudje priËnejo emancipacijo od 

intelektualnega in druæbenega podrejanja, ne s spreobrnitvijo v ‘vedca’ ali ‘prenaπalca’, 

ampak v misleca, ki zavraËa predstavo, da obstaja doloËeno znanje in 

razumevanje, ki se da zajeti le z razlago ‘drugega’. Kljub temu pa vloga uËitelja 

ni povsem brez pomena. A kako se lahko kaj nauËimo od uËitelja, Ëe ta nima 

kaj razlagati? Vloga uËitelja za Jacotota ni v prenaπanju znanja, ampak v tem, 

da uËence poduËi, da se lahko nauËijo, Ëesar se æelijo uËiti, ter da vsi novi odgovori 

uËencev postanejo vpraπanja za uËitelja, ki, on ali ona, navsezadnje sam 

postane uËenec. »e prikliËemo besede Johna Hollowaya: “Smrt stare gotovos- 


77


78 

ti je osvoboditev.” 73 Tu vidimo stiËiπËe vseh treh sestavin proti-oblasti: samoreprezentacija 

se kaæe kot samopooblastitev, mnogoterost se izraæa z raznolikostjo 

misli, afektivne skupnostne vezi pa se razvijajo, krepijo in rastejo iz samega 

dejanja kolektivnega intelektualnega raziskovanja. 

Vpraπanje je torej, kako mnoæiti dinamiko demokracije, Ëe se ta zanaπa na 

sposobnost sodelujoËih, da ostajajo kritiËni in nadaljujejo z dejavnostmi samopremiπljanja. 

Kaj Ëe nekega dne omejitve ter ravnoteæja, ki jih zagotavljajo Ëlani, 

prenehajo obstajati? Gre za problematiko, na katero ta radikalno demokratiËna 

perspektiva ne daje odgovora. Lahko si mislimo, da to pomeni, da gibanje 

ne obstaja veË v horizontalni obliki, ampak kot vertikalna organizacija. Torej 

se gibanje v sedanjosti ohranja samo zato, ker mu uspeva ohranjati ustvarjalno 

dinamiko. Osrednja kritika pa je, da ni mehanizmov, ki bi zagotovili, da se bo 

dinamika samoreprezentacije obnavljala, ko bodo pritiski dræave naraπËali. Pomembno 

je tudi vedeti, da se πtevilni aktivisti zanaπajo na odloËitve drugih v 

gibanju. To pomeni, da je samouveljavitev proces, h kateremu gibanje nepretrgoma 

teæi. Znano je, da vsi aktivisti ne participirajo enako ali enako spretno. 

c. Od razprπitve do mnogoterosti 

Dualizem med reprezentacijo ter drobitvijo in razprπitvijo ne priznava 

moænosti ‘multitude’. ‘Multituda’ govori v ‘lastnem imenu’ (samouveljavljajoËe 

izraæanje). A to ‘lastno ime’ ni zasebno ime posameznika ali skupine. Nasprotno, 

gre za priklic fiziËnih ter mentalnih neosebnih potencialov. S tem je zgolj v 

poziciji, da ne govori ‘od’ vseh in vsakogar, ampak ‘vsem’. 74 Multituda nima diskurzivnih 

kategorij ter ‘politiËnih pozicij’ za vsako podroËje; oddaljuje se od strategij 

zapeljevanja, prepriËevanja in prevlade. Tu vidim neposredno povezavo 

med mnogoterostjo in singularnostjo, saj ‘singularnost’ ustvarja odsevanje, ki 

mnoæi in neposredno odmeva, dokler se ne dotakne srediπËa vseh situacij. 

Multituda, kot jo razumeta Negri in Hardt, je æiveËa alternativa kapitalizmu, 

s politiËno organizacijo, ki navznoter temelji na vodoravnih ‘demokratiËnih 

razmerjih’. 75 NatanËneje, multituda vztraja pri pluralnosti, sestavljajo pa jo singularnosti, 

ki se ne dajo zreducirati na posamiËno enoto ali ‘istost’. Zanaπa se 

na identitete, ki si lahko same vladajo, ne da bi bile sestavljene iz singularne 

ekonomske enote. Zato Negri in Hardt trdita, da je “multituda edini druæbeni 

subjekt, sposoben uresniËevanja demokracije.” 76 A kot smo opozorili æe prej, 

multitudo v tem besedilu ne oznaËujejo πtevilne singularnosti, ki se medseboj- 

73 Holloway, Contrapoder, str. 81. 

74 Gilles Deleuze v Colectivo Situaciones, Situaciones 4, brez πtevilk strani. 

75 Hardt in Negri, Multitude, str. xvi. 

76 Ibid., str. 99‡100.

no identificirajo po ‘skupni’ globalni eksistenci. 77 Prej gre za subjekte, ki se po 

eni strani po svoje in v skladu s svojo realnostjo upirajo kapitalizmu ter dræavi, 

po drugi strani pa v nepretrganem popotovanju k stvarnim ter radikalnim demokratiËnim 

praksam ustvarjajo nove moænosti. 

Razumevanje mnogoterosti, kakor jo vidi Escrache ‡ skupine, ki so jo na za- 

Ëetku oblikovali otroci izginulih ‡, nam ravno tako pomaga uzreti moænosti, ki 

jih ponuja ideja multitude. Za Escrache, kot tudi za MTD Solano, multituda ni 

nekaj, kar bi politiËne modalnosti zlahka vsrkale ali pa prevzel utilitarizem. Zadovoljitev 

in ‘toËka osreËitve’ v izkustvu multitude ‡ z doseæki in neuspehi ‡ 

ponujata vedno nove prostore za predanost in nenehno iskanje. Tu mnogoterost 

ne temelji na kakrπnikoli ‘pravici’ do drugaËnosti. V razpravljanju o demokratiËni 

toleranci in komercialnem pluralizmu jih ne zanimajo institucionalizirane 

afirmativne razlike, ampak “razlika kot oblika obstoja v sebi in na sebi”, 

ali kot to imenujejo Escrache, ‘konkretno univerzalno’. Z drugimi besedami, zanima 

jih delati skupaj, a ne zato, ker bi tolerirali razlike. Boj ni parlamentaren, 

ne gre za spoπtovanje drugega, ampak za “Ëutenje drugega kot sebe samega”. 78 

V tem oziru je mnogoterost za MTD Solano eden od kljuËnih vidikov uËinkovitosti 

gibanja: izkustva gradi na moËi raznolikosti pojavitev, toËk koncentriranosti, 

oblik organiziranosti, iniciativ in solidarnosti. V tem smislu omogo- 

Ëa mnogoterost vsaki grupaciji simultano reproduciranje iste obdelave brez 

nujnosti kakπnega izrecnega usklajevanja. Seveda to ne gre brez boja, a gre za 

dobrodoπel in preiskovan boj, ne za boj, ki bi ga odrinjali ter izkljuËevali. To 

pomeni, da ljudje vse bolj vidijo alternativne poti prebivanja v sedanjosti ter 

da s svojimi ustvarjalnimi izrazi raziskujejo neskonËne moænosti, ki sestavljajo 

to nastajajoËo druæbenost proti kapitalizmu. To je za MTD Solano radikalna direktna 

demokracija. 

Boji, kakrπen je zapatistiËni v Mehiki in MST v Braziliji, se sedaj razvijajo v 

Argentini, izvirajo pa iz upora nadvladi ter odpirajo nov cikel bojev, ki jih 

oznaËuje subjektiviteta multitude. Pomembno je vedeti, da ima ta novi druæbeni 

protagonizem temelje v trgu ‡ druæbi trga, kot pravi Polanyi 79 ‡ v razvitem 

neoliberalizmu, proizvaja pa etiko bivanja in proizvajanja sveta onkraj od predhodnih 

politiËnih subjektivitet ‘podedovanih strategij’. Pri razvoju gradi drugaËno 

obliko politiËnega, ki od fragmentacije in disperzije ne prehaja k centralizirani 

dræavi, ampak gre za potrditev, ki ves potencial umeπËa v srediπËe 

vsakega izkustva, ob tem pa ustvarja samozavestno multitudo. 

77 Hardt in Negri, Multitude, str. 127. 

78 Escrache, v Colectivo Situaciones, “Nuestros propositos, pistas y proyectos,” Situaciones 1 (October, 

2000), brez πtevilk strani. 

79 Ibid., str. 86, iz Karl Polanyi, La Gran Transformacion, los origenes politicos y economicos de nuestro tiempo 

(Mexico: Fondo Cultural Economica, 1992). 


79


80 

Sprememba te ‘etike’ deluje skladno z Nietzschejevim uveljavljanjem ‡ sposobnosti 

proizvodnje neurejenih pomenov ‡ v novih in razliËnih kontekstih, 

zaËenπi pri moËi novega protagonizma, da ustvarja alternativne vrednote od 

trenutno dominantne druæbenosti. 80 Dodatno, izkustvo MTD Solana ponuja 

svetu znanje zapostavljenih dræavljanov ter pritrjuje nepreklicni potrebi po priznanju 

mnogokratnih oblik ‘delovanja’ in zdruæevanja 81 , ki nimajo epicentra v 

nacionalni dræavi ali njenih oblastnih strukturah. 

Eno ostaja jasno: kjer nacionalna dræava ne vidi drugega kot disperzijo, proti-oblast 

v svojem temelju vidi moænost porajanja multitude. V sodobnosti igra 

kapitalizem podobno, Ëe ne πe bolj globoko vlogo v Ëloveπkem obstoju, saj z 

nasilno redukcijo Ëloveπkega na Ëisto ekonomske motivacije in racionalizacije 

v temelju reorganizira svet. Nasprotno pa se nova druæbenost osredotoËa na 

globoko povezovanje v kolektivnih identitetah in situacijah; situacijska oblika 

prebivanja v svetu in preizpraπevanja niza moænosti, ki jih ta odpira, ponovno 

sreËevanje in izumljanje sedanjosti. Tako ne obstaja ena oblika boja, en diskurz 

ali ena viπja ali ekskluzivna oblika upora. MTD Solano nima dirigentov ali posebnih 

voditeljev, ampak je usmerjen v ustvarjanje radikalne direktne demokracije. 

Izkustva MTD Solana kot meπanica teles, idej, kultur in jezikov so izkustva 

omogoËanja avtonomije razdrobljenim in, v njihovem prostoru, 

ustvarjanja multitude. 

A v praksi je izziv, kako se MTD Solano kot urbano gibanje sooËa z realnostjo 

vsakodnevne interakcije s celotno druæbo. Na eni ravni se vsak aktivist z druæino 

po svoje umeπËa v πirπo druæbo in vzajemno deluje z njo. In Ëeprav morajo 

vsi do doloËene mere sodelovati z dræavo, so v gibanju ustvarili vse veË 

prostorov avtonomije. Na primer, nekateri aktivisti so se odloËili æiveti na zemljiπËu, 

ki ga je MTD Solano zavzel, drugi pa æivijo v svojih starih soseskah; nekateri 

obiskujejo le medicinske sestre in zdravnike, ki so v gibanju, spet drugi 

uporabljajo zdravnike, ki jih ponuja dræava. Pomembno je, da gibanje ustvarja 

moænosti, kjer jih prej ni bilo. Dræava namreË na πtevilnih podroËjih ne skrbi 

za socialne storitve, tam, kjer pa skrbi, je kakovost slaba. Torej ne gre za preprosto 

oskrbo s tistim, kar dræava ponuja le redkim elitam, ampak za ustvarjanje 

prostorov, ki jih po logiki dræave in kapitalizma ni. 

Na kolektivni praktiËni ravni je pomembno poskusiti mnoæiti prostore kolektivne 

avtonomije, da se izognemo odvisnosti od dræave in njene kapitalistiËne 

normalnosti. Zelo praktiËna dilema gibanja je na primer vloga javnega πolskega 

sistema. Starπi v gibanju niso samo dvomili v kakovost izobrazbe svojih 

otrok, ampak so dvomili tudi v tip pouËevanja in uËne vsebine. Da bi odgovo- 

80 Colectivo Situaciones, 19 in 20, str. 84‡6. 

81 Ibid., str. 149.

ili na dilemo, so po letu dni diskusij in organiziranja zaËeli z lastnim osnovnim 

πolstvom in opismenjevalnimi programi. Vsi, ki æelijo prejeti uradne vladne 

certifikate, jih dobijo in jim je omogoËeno nadaljevanje izobraæevanja. To pomeni 

kontinuirano sodelovanje z ljudmi in skupinami zunaj gibanja, ki avtorizirajo 

pouËevalne dejavnosti gibanja. Gibanje pa je v tem projektu sodelovalo 

le zato, ker jim je bila omogoËena odprtost tako glede vsebine kot tudi izobraæevalne 

metodologije. Tako veËina pouËevalnega pristopa izhaja iz pedagogike 

Paula Freireja. Gre za enega mnogih primerov, ki kaæejo, kako so aktivisti iz 

MTD Solana reapropriirali svoja æivljenja in ustvarili prostore, ki odsevajo njihove 

vrednote proti-oblasti. 

Odprto ostaja vpraπanje, kako lahko prakticiramo tovrstna ‘singularna’ izkustva, 

ne da bi se konfrontirali s tistimi, ki ne delijo podobnih pogledov, 

‘mnogoterost’ namreË po definiciji pomeni, da drugi do doloËene mere delijo 

vrednote proti-oblasti. V tem primeru se za kljuËno izkazuje solidarnost z drugimi 

skupinami, saj prepreËuje osamitev gibanja ter omogoËa uËenje od drugih 

in njihovih avtonomnih izkuπenj. Druge skupine nepretrgoma izzivajo in so izzivale 

MTD Solano. Gibanja preæema tudi doloËena mera frakcionaπtva, kar se 

je posebej videlo v izkuπnjah MTD Solana in drugih v gibanju piqueterov ob 

zaËetku nacionalnega upora. In namesto da bi spoπtovale avtonomijo vsakega 

gibanja, so nekatere skupine skuπale prevladati v diskurzu in praksah nasprotovanja. 

To se je zgodilo tudi ob tem, ko se je MTD Solano oddaljil od koordinacijskega 

telesa z imenom MTD Anibal Veron. Do tega je priπlo, ko so nekateri 

MTD-ji spet skuπali dominirati in kontrolirati prakse MTD Solana. Ena 

bistvenejπih ranljivosti, ki jih to prinaπa, je finanËna, saj sta umanjkala uradno 

usklajevanje projektov in vladna finanËna pomoË. Vendar se je MTD Solanu 

uspelo povezati s skupinami, ki ne omejujejo avtonomije posameznih kolektivov. 

To, da se ni potrebno stalno bojevati proti prisili, je dolgoroËna prednost 

MTD Solana, ki pa s seboj prinaπa veËjo ranljivost za dræavno represijo, kooptacijo 

in mehanizme izolacije. Neformalno usklajevanje z drugimi skupinami, 

tudi zunaj Argentine, je najverjetneje nuja, gibanje pa se s tem izogne osami in 

zmanjπa obËutljivost na fiziËne in nefiziËne napade dræave. Kot smo omenili 

prej, gre za proces, ki se med MTD Solanom in nizom drugih organizacij πele 

razvija. V zadnjem delu bomo raziskali enega izmed osrednjih vidikov MTD 

Solana, ki je tudi temelj gibanja. 

d. Od posameznika h kolektivu 

“’Socializem’ razumemo kot preseganje druæbe, kjer je vsak posameznik zakljuËen, 

a ne kot posameznik, ampak v nedrjih kolektiva. To nam omogoËa naπa 

ureditev, saj se velikokrat vraËamo nazaj, ko dinamika, ki jo ustvarjamo, utr- 


81


82 

pi konflikt. A vsak prelom prinaπa konflikt, in mislimo, da ni druge poti. Ho- 

Ëemo ekonomijo, ki je del projekta æivljenja. Saj ne gre zgolj za gotovost o tem, 

kako bom jedel danes, ampak prej za realiziranje odnosov med tovariπi. Tu nas 

vsak dan postavlja pred preizkuπnje, saj obstaja stalna napetost med novim, ki 

ga æelimo æiveti, ter starim, v katerem neizogibno æivimo.” 82 

Za skupine, kakrπna je MTD Solano, sta kolektivna zadovoljitev osnovnih 

potreb, ‘da bi æiveli in za æivljenje’, ter zdruæevanje in skupno odloËanje o tem, 

kako bodo ustvarjali svojo zgodovino, najpomembnejπa. Osrednjega pomena je 

gibanje od pojma individuuma k pojmu kolektiva, ter kolektivno premiπljanje 

konkretne izgradnje afektivnih skupnostnih vezi. V tem besedilu pojem ‘afinitete’ 

uporabljamo, kot ga je razumel in razvil Richard Day. Trdi, da afiniteta z 

ustvarjanjem vezi med subjekti s ‘prihajajoËo’ skupnostjo v vidu omogoËa ‘odlo- 

Ëitev’ na terenu ‘nedoloËnosti’. K temu je dodal Foucaultovo genealogijo oblasti, 

saj ta s svojim samokontemplativnim razumevanjem ponuja moæen okvir za 

radikalno spremembo. 83 ‘PrihajajoËa’ skupnost deloma izhaja iz prakse samooblikovanja 

in kontemplacije [inquietud de si], kakor to razume Foucault. Z zrenjem 

vase lahko vidimo, kje v razmerju do struktur oblasti se nahajamo, nato se lahko 

tem silam, ki subjekt preoblikujejo v svoj instrument in objekt, upremo. 84 

Kot trdi Day, se to razlikuje od ideje skupnosti, kot jo razume Laclau, ki izhaja 

iz liberalno demokratskega kapitalizma. Za Laclaua so skupnosti stopnja 

znotraj veËne nacionalne dræave, medtem ko Day vidi ‘prihajajoËo’ skupnost 

kot silo, ki transcendira in uniËi legitimnost in strukture dræave in kapitalizma. 

85 ‘Afiniteta’ je torej radikalen projekt veË “prihajajoËih skupnosti, ki skupaj 

in posamiË ter simultano odvraËajo korporativne, nacionalne in dræavne 

identifikacije, ter gojijo nove oblike ustvarjalnega skupnega”. 86 Radikalna neposredna 

demokracija se da doseËi in pomnoæiti z mnogoterimi kolektivi: kot 

dinamika, nuja in vsakodnevna praksa skupnostnih vezi. 

Utegnili bi se vpraπati, kaj bi se zgodilo, Ëe bi katera skupnost æelela ‘dominirati’ 

multitudi. Ko je v primeru MTD Solana priπlo do tega, so se kolektivno 

odloËili, da se loËijo od koordinacijske skupine pod imenom MTD Anibal Veron. 

87 A Ëe afiniteto in skupnost razumemo po Foucaultovi genealogiji samoizpraπevanja 

in kontemplacije, vezi ‘prihajajoËe’ skupnosti ne bodo obnovile 

82 MTD Solano in Colectivo Situaciones, Situaciones 4 (Buenos Aires, Mano en Mano, 2001), brez πtevilk 

strani. 

83 Richard Day, “Ethics, Affinity, and the Coming Community,” Philosophy and Social Criticism, 27. zvezek, 

πt. 1 (januar, 2001), str. 21. 

84 Ibid., str. 25, str. 30; Michel Foucault, Hermeneutica del Sujeto (Mexico: Fondo de Cultura Economica, 

2002), str. 245‡247. 

85 Richard Day, Philosophy and Social Criticism, str. 35. 

86 Ibid., str. 36. 

87 Glej ‘Poslovilno pismo’ MTD Solana. [www.solano.mtd.org.ar]

oblasti. NamreË, Ëe je kolektiv sestavljen iz odnosov, zgrajenih na samokontemplaciji, 

grajenju ‘afinitete’ in ‘afektivnosti’ v skupnosti, potem se nujno odvraËa 

od oblasti in prevlade ter usmerja k proti-oblasti in kritiËni misli. Te hipoteze 

se tudi tokrat zanaπajo na zavezanost kolektivnemu delovanju in njegovi 

sposobnosti upiranja gospostvu. Ni zagotovil, da mu bo uspelo, a ti pogoji so izredno 

pomembni in bi jih bilo treba vedno upoπtevati kot izhodiπËa refleksije 

pri ocenjevanju uspeha in preæivetja MTD Solana. 

Kolektiv s proti-oblastjo in samouveljavljanjem prevzema drugaËen pomen. 

Kot je artikuliral Foucault: “Akt preiskovanja sebe ne more pristopiti resnici, 

Ëe ni pripravljen, pospremljen, podvojen, zauæit z nekakπno preobrazbo subjekta, 

ne posameznika, ampak subjekta kot subjekta.” V tem procesu je “drugi posrednik 

v razmerju med posameznikom in oblikovanjem subjekta.” 88 S celostno 

pripojitvijo v kolektiv subjekt ni veË sam, ampak zagleda drugega v sebi ter se 

pribliæa sploπni formulaciji ‘umetnosti æivljenja’; 89 to je, subjekt in kolektiv skupaj 

preizpraπujeta svet, pri tem pa se osvobajata od verig odtujitve, ki jih ponujata 

dræava in kapitalizem. 

Tu smo na zaËetku nove dobe, kjer je figura ‘individuuma’ v krizi, z njo pa 

tudi temelj kapitalizma. Aktivisti v teh izkuπnjah niso tisti, ki ‘poznajo’ modele 

za prihodnost druæbe, niti tega noËejo, prej so ljudje, ki so se posvetili razmiπljanju 

in delanju iz svojih kolektivnih idej in mnogoterih izkuπenj, ki s procesom 

upiranja kot ustvarjanja in grajenja afektivnih skupnostnih vezi skuπajo 

krepiti radikalno direktno demokracijo. V proti-oblasti torej ni niËesar razen 

multitude, oblikovanja prostorov kolektivnosti in solidarnosti, ne zgolj kot 

sredstev, ampak tudi kot samih ciljev. 

Kaj je torej osrednje pri kolektivni izkuπnji proti-oblasti? Odgovor leæi v jazu. 

Ideja proti-oblasti upoπteva, da trg in dræava priËneta z jazom; da njun temelj 

in sila nista mitiËna, ampak resniËna, z globoko antropoloπko osnovo. To 

je del Hardtovega in Negrijevega pojmovanja biopolitiËnega. 90 Potemtakem se 

druæbeni odnosi ne bodo nikoli spremenili, Ëe ne bomo proizvajali vrednot, ki 

prekaπajo tiste, ki jih proizvaja kapitalizem, prav tako pa ne bomo zaËeli ‘misliti 

drugaËe’: veËno bomo reproducirali iste sile. Protiteænja pomeni neprestano 

notranje zrenje, s katerim zagotavljamo, da v poskusih odstranjevanja oblastnih 

struktur navzven ne proizvedemo njihovega nasprotja navznoter. V æenski 

skupini MTD Solana je neka æenska dejala: 

“Ponovno postajam Ëlovek; ponovno Ëutim mnogoterost æivljenja. Na novo 

se odkrivamo, kot cela in popolna Ëloveπka bitja. SreËajmo se na vsakem voga- 

88 Foucault, Hermeneutica del Subjecto, str. 133. 

89 Ibid., str. 129. 

90 Hardt in Negri, Multitude, str. xvi. 


83


84 

lu, v vsaki uËilnici, na naπih debatah, delavnicah, pri naπih kooperativnih projektih. 

SreËajmo se in ustvarjajmo vezi skupnostne naklonjenosti, ki so æe leta 

uniËene. Menim, da Ëe se zlomi komunikacija med æenskami v boju, se bo zlomilo 

tistih nekaj povezav, poti in sledi, ki smo jih ustvarili za svobodo. Svobodo 

lahko obËutimo skupaj kot tovariπice! Skupaj se lahko poËutimo svobodne! 

Osvobodimo se prijema imperializma, seksizma in kapitalizma, dominacije in 

represije, ki nas polnijo z æalostjo, boleËino in osamljenostjo. Osvobodimo se! 

NiËesar ne moremo izgubiti, razen verig. Nasprotno, vse lahko doseæemo.” 91 

»etudi vsi aktivisti MTD Solana ponazarjajo pomembnost kolektiva, pa æelim 

izpostaviti dva primera. Pomembno je vedeti, da MTD Solano skupnostnih 

vezi in samokontemplacije ne proizvaja uËinkovito zgolj z delavnicami. Te vezi 

bolj razvijajo in krepijo v vsakodnevnih stikih med aktivisti gibanja. Vsi aktivisti 

ne æivijo v isti soseski; a obËutek skupnosti æivi v vseh sedmih soseskah. 

S tem pa gibanje v vsakdanjem æivljenju ustvarja skupna kontekstualna izkustva. 

ObËutek prijateljstva med aktivisti se poveËuje s preprostimi skupnimi obedi, 

ob veËernem druæenju druæin in neformalnih pomenkovanjih, temeljeËih na 

vzajemnem obËutku upora in skupnih izkuπnjah. To pripomore tudi k ukoreninjenju 

gibanja v podobno ekonomsko, druæbeno in politiËno marginalizacijo, s 

katero se morajo sooËiti. Poudariti moramo, da je to, da ljudi ne odstrani iz njihove 

resniËnosti, da bi jih zdruæilo v skupni ideologiji, eden od vidikov moËi 

gibanja. Gibanje prej skuπa kolektivni upor situirati v konkretno realnost vsake 

izmed teh oseb. Tako ni ideja masifikacije, ampak ideja moænosti in izzivov, 

ki jih MTD Solano izkuπa, tista, ki odmeva v drugih skupinah, da bi v svojih 

kontekstih æivljenja ustvarile lastne oblike upora. 

Drugi primer so zdravstveni center in delavnice. PodroËje zdravja omogoËa 

‘jazu’, da se poveæe ne le s kolektivom, ampak tudi s sploπnim okoljem. Pri zdravju 

MTD Solanu torej ne gre le za zdravljenje fiziËno bolnih, ampak za vkljuËitev 

zdravja v vsakodnevno premiπljanje in prakse; na zdravje gledajo kot na na- 

Ëin æivljenja, ne le kot odvraËanje smrti. Kot tako se podroËje zdravja osredotoËa 

na homeopatska in alternativna zdravljenja in tehnike. Udeleæenci so zdravniki 

in bolniËarke alopatske tradicije, psihologi, uËitelji in zdravniki kitajske medicine 

ter tudi ljudje brez predhodnega institucionalnega znanja zdravstva in medicine. 

Edinstveno pri tem, Ëemur gibanje reËe ‘Uporniπko zdravje’, je gledanje 

na zdravje iz kolektivnega glediπËa, v katerem sodeluje celotna skupnost. Tako 

vidijo kot kljuË do tega kolektivnega procesa premiπljevalne skupine razliËnih, 

z zdravjem povezanih podroËij. ©e sploπneje, velik pomen vidijo tudi v gradnji 

vezi naklonjenosti znotraj skupnosti aktivistov ter njihovih prijateljev in druæin. 

91 MTD Solano, Encuentro de mujeres (Buenos Aires: 20. junij 2004).

Tu se pomembnost ‘jaza’ nazorno kaæe, saj igra vsak posameznik v kolektivu 

enkratno in enako pomembno vlogo. Medtem ko tiste s profesionalnim znanjem 

cenijo zaradi njihovih edinstvenih spretnosti, pa druge cenijo zaradi novih 

moænosti, ki jih prispevajo h kolektivnemu zdravju. ObËasno izvajajo tudi 

Kroæke uporniπkega zdravja. En kroæek so na primer organizirali na temo zdravstvenih 

praks staroselcev iz mehiπkega Chiapasa. Izhajali so iz Marcosovih pisanj 

v knjigi z naslovom Relatos del Viejo Antonio [Zgodbe starca Antonia]. 92 Gre 

za legendo o starem staroselcu, ki bralcem predstavlja modrosti svojega æivljenja, 

polnega teæaπtva in sreËe, solz veselja in æalosti. Kar je najpomembneje, 

njegovo æivljenje nima ne zaËetka ne konca, zaradi Ëesar je prisiljen na æivljenje 

brezkonËnega potovanja v imanentni in eksistencialni obliki. Njegovo neskonËno 

prehajanje pa oznaËuje vsajenost v naravo in ËloveËnost. 

Imaginarij, ki ga knjiga ponuja, omogoËa bralcu potopitev v brezπtevilne 

moænosti, ki se porajajo ob odkrivanju celostnosti in medsebojne povezanosti 

æivljenja in narave. Kot to pove stari Antonio, je veselje tisto, ki nam omogo- 

Ëa æivljenje, veselje pa omogoËata naπa volja in zmoænost, da se z vezmi naklonjenosti 

neskonËno povezujemo z reËmi okoli nas. Æivljenje ni le fiziËno stanje 

bivanja in delanja, ampak tudi stanje zavesti, v katerem se povezujemo z ‘drugim’, 

v tem procesu pa, kot smo citirali prej, drugi postane “posrednik v odnosu 

med posameznikom in oblikovanjem subjekta,” 93 subjekt pa se kmalu vidi 

kot dinamika in ‘enkratna singularnost’, neloËljiva od nedrij kolektiva. 

S takπno prilastitvijo zdravja je celo obiËajno zdravstvo priËelo prevzemati 

nove oblike. Tisti, ki so delali na medicinskem podroËju, so kmalu priËeli sodelovati 

v kolektivnih projektih z drugimi aktivisti in drugaËnimi metodologijami. 

Kmalu so tudi bolniπnice in klinike odkrile inovativne zdravstvene prakse 

MTD Solana in skuπale izvajati nekatere projekte v svojih okoljih. In Ëeprav je 

πirπa skupnost doslej privzela le en tak projekt, se prakse Uporniπkega zdravja 

prijemljejo tudi v drugih gibanjih in organizacijah, seveda v skladu z njihovimi 

zmoænostmi, izkustvi in potrebami. Prav tako se zdravstvene prakse drugih skupin 

neprestano prenaπajo v MTD Solano. Ta proces ustvarja neustavljiv cikel 

moænosti za vkljuËevanje zdravja v proces izgradnje skupnosti kot naËina æivljenja, 

ali z besedami enega od aktivistov MTD Solana: “Kako lepo je æiveti!” 94 

Kot trdim v tem delu, so izkustva oblikovanja kolektiva temeljna za razvoj 

MTD Solana. A Ëeprav so afektivne skupnostne vezi temelj sreËe, na katerem 

gibanje krepi svojo sposobnost upiranja kapitalizmu in dræavi, so tudi eden najteæjih 

procesov oblikovanja gibanja. KritiËno gledanje na ‘jaz’ zahteva od vsake- 

92 Subcomandante Marcos, Los Relatos del Viejo Antonio (Malaga: Guarache, 1999). 

93 Foucault, Hermeneutica del Subjecto, str. 133. 

94 MTD Solano, Encuentro de mujeres (Buenos Aires: 20. junij 2004), brez πtevilk strani. 


85


86 

ga posameznika, da v vse prehodno ‘vedenje’ vnese negotovost, preizpraπuje lastno 

mesto v vertikalnih razmerjih z ‘drugim’, pa tudi preizpraπuje lastne notranje 

hierarhije. Tu priËnemo izpraπevati tudi lastne kapitalistiËne tendence. Boj v 

tem oziru poteka na dveh frontah. Aktivisti so nepretrgoma sooËeni z razliËnimi 

perspektivami in izzivi drugih aktivistov, obenem pa morajo opustiti moËno 

notranjo dogmo [‘æalost’] ter jo zamenjati s samokritiko in refleksijo. To je vsakodnevna 

bitka z ‘jazom’ in eden najveËjih izzivov gibanja, ravno zato, ker dinamika 

MTD Solana v celoti temelji na tozadevni zavezanosti njegovih Ëlanov. 

5. SKLEP 

KonËujem z opisom obstoja novega tipa aktivista, ki ne skuπa oblikovati politiËne 

stranke ali bojev zopet vstaviti v logiko “izgradnja-prevzem-zavzetje 

oblasti”. 95 Kot trdijo zapatisti: 

“Revolucionar oziroma revolucionarka se mora spremeniti v politika, druæbeni 

upornik pa nikoli ne preneha biti druæbeni upornik. Revolucionar je v temelju 

nekdo, ki stvari spreminja od zgoraj, ne od spodaj. To je nasprotno od 

druæbenega upornika. Revolucionar zatrdi: imeli bomo gibanje, zavzeli oblast in 

z vrha spreminjali stvari. Tega druæbeni upornik ne poËne. Druæbeni upornik 

organizira mnoæice in priËne spreminjanje od spodaj, ne da bi izpostavljal vpraπanje 

oblasti.” 96 

Od spodaj ne pride le sprememba; je tudi zagotovilo, da sprememba ne bo 

prehodna. Druæbeni upornik razmiπlja v okvirih singularnega, razumevajoË, da 

v duπi vsakega singularnega upora leæi temelj univerzalnega: praviËnost, dostojanstvo, 

sreËa in druæbena sprememba, kakorkoli æe si jih zamiπljamo. Taka nova 

druæbenost ne zanika vseh oblik kooperacije, ampak misli v okviru ‘interno 

situiranega razmiπljanja’. To MTD Solano imenuje avtonomija: miπljenje iz samostojne 

etike, zgrajene stran od kapitalistiËne prevlade, kot del nove oblike 

prebivanja æivljenja z ustvarjanjem afektivnih skupnostnih vezi. 

Postavlja se vpraπanje: kakπna je vloga danaπnjega aktivista? Odgovor je, da 

potrebujemo ‘mnogovrstne’ in ‘singularne’ naËine nasprotovanja kapitalizmu. 

To obenem pomeni tudi nenehen boj proti kvantificiranju in institucionalizaciji 

izkustev in bojev. Radikalizacija je torej sposobnost radikalizacije druæbe z 

vrednotami, ki presegajo vrednote individuuma, institucije, predstavnika, posebnega 

in razprπenega, neprestano ustvarjanje afektivnih skupnostnih vezi s 

samouveljavljanjem, singularnim, mnogokratnim, kolektivnim in novim ak- 

95 Colectivo Situaciones, Hipotesis 891, str. 106. 

96 Sub-Comandante Marcos, Situaciones 4, brez πtevilk strani.

terjem: druæbenim upornikom. »e reËemo z Gillesom Deleuzom, emancipacija 

obstaja v produkciji upora kot ustvarjanju. 97 

©e eno vpraπanje bi torej bilo: kaj prepreËuje ‘druæbenemu uporniku’, da bi 

prevzel oblast? Druæbeni upornik æe po definiciji ne terja oblasti. Na ravni skupnosti 

mora biti dovolj Ëlanov, ki verjamejo v proti-oblast, in ustvarijo za preæivetje 

potrebne omejitve ter ravnoteæja. Z drugimi besedami, “ne dopuπËajo, da 

bi æeljo po prestiæu zamenjala volja do moËi.” 98 Kljub temu pa ostaja vpraπanje, 

kaj se zgodi na ravni danaπnje nacionalne dræave? Ni namreË zagotovil, da dræava 

ne bo nekega dne uniËila gibanja in njegovih aktivistov. Gre za vsakodnevni 

boj, a MTD Solano in πtevilna druga gibanja proti-oblasti raje tvegajo, 

kot da bi æiveli v podrejenosti in izkljuËenosti. 

V Argentini so mislili, da se nezaposleni niso sposobni organizirati, zatirani 

pa upreti. A kot kaæe MTD Solano, se boj za dostojanstvo in pravico ni kon- 

Ëal, le manifestira se drugaËe in na mnogokratne naËine, zunaj dræave in njenih 

operativnih sil: cel svet preizpraπujejo in na novo izumljajo. 99 Ta zagon boja 

‡ prava protiofenziva ‡ kot resonanca, kot valovanje oceana, in ne kot videz 

enotnosti iz spektakularnega globalnega prostora, v katerem loËenost πe naprej 

vztraja, poglablja proizvodnjo in mnoæenje proti-oblasti. 

V izkustvih MTD Solana vidimo razvijanje ter mnoæenje nove oblike demokratske 

teorije in prakse, take, ki kritiËno vkljuËuje in spreminja hipoteze niza 

avtorjev, ki se borijo zoper hegemono kontrolo, ki jo v sedanjosti nad druæbo 

vrπi kapitalizem. V upiranju s proti-oblastjo vidimo razvijanje novih oblik prebivanja 

na zemlji. Proti-oblast omogoËa multitudi, da razmiπlja v situaciji, samouveljavljajoËe. 

Zato MTD Solano ne poskuπa usmerjati, zajeti ali ukalupljati. 

Namesto da bi napredovali v poskuπanju ‘vedeti’, napredujejo s 

‘premiπljanjem’, kaj skuπa multituda ustvariti. Pri tem dejanskem uporu ‘neurejenih 

pomenov’ se razprπitev in fragmentacija ne ozirata veË po centru oblasti, 

ampak skuπata ustvariti svoje avtonomne pomene, pri tem poËetju pa postajata 

samopooblaπËujoËa multituda. Na tej toËki zaËne posameznik kot enota padati, 

porodi pa se prerojeni subjekt kot del kolektiva. 100 

Ta proces ima korenine v zgodovini, od uporniπtva v sedemdesetih letih, 

prek ljudskih vstaj 19. in 20. decembra 2001, do danaπnjega dne. V to smer nas 

je napeljal Fichte, ko je predpostavljal, da je “za vsakim primerom postajanja 

bitje, iz katerega in skozi katero je postalo.” 101 A kot jasno kaæejo predstavljene 

97 Gilles Deleuze v Colectivo Situaciones, Contrapoder, str. 38. 

98 Pierre Clastres, Society Against the State (Zone Books: New York, 1989), str. 210. 


100 Michael Foucault, La Hermeneutica del Sujeto, str. 231. 

101 Johann Fichte, The Vocation of Man (Cambridge: Hackett Publishing Company, 1978), str. 7. 


87


88 

hipoteze, ne gre za mehansko prevajanje izkustev. Prej gre za uËenje skozi ‘delovanje’ 

in ‘miπljenje’ [‘ne-vedenje’], izziv pa se nahaja v sposobnosti poglabljanja 

in mnoæenja teh izkustev. Nalogi MTD Solana sta poglabljanje prostorov 

proti-oblasti in ËujeËnost, da ta afektivna radikalizacija ne umre. Ti izzivi vztrajajo, 

vpraπanje, ali bo MTD Solano nekega dne izËrpal svojo dinamiko in se zatekel 

k retoriki in predpisanim dogmam, pa ostaja odprto. ©e eno skrb predstavlja 

moænost, da se πirπa podpora ne poglobi in razπiri zadosti hitro, preden 

gibanje oblastne strukture dræave in kapitalizma ne uniËijo. To so pomembna 

vpraπanja, o katerih se neprestano razpravlja. S tem besedilom sem skuπala ponazoriti, 

da obstajajo naËini radikalnega prebivanja sedanjosti, ki vedno znova 

priklicujejo moænosti upora kot ustvarjanja afektivnih skupnostnih vezi. Upam, 

da sem s tem prispevkom odprla vrata novim moænostim demokratiËnega diskurza 

in praksam oblasti, politik in radikalne druæbene spremembe. 

Prevedel Mirsad BegiÊ 

LITERATURA 

ALBERT, MICHAEL in HAHNEL, ROBIN (1991): The Political Economy of Participatory Economics, Princeton: Princeton University 

Press. 

ANDERMANN, JENS et al. (2002): “Cacerolazos: People, Class and Multitude—A Dossier”, Journal of Latin American Studies, 

πt. 11(2), 135—136. 

ARGUELLES, JOSE (1987): The Mayan Factor, Santa Fe: Bear & Company. 

BORÓN, ATILIO (1998): Fault Lines of Democracy in Post-Transition Latin America, (ur.) AGUERO, FELIPE in STARK, JEFFREY, 

Miami: North-South Center Press. 

CABETTA, CARLOS (2002): La “democracia” en Argentina, Buenos Aires: Ediciones Le Monde diplomatique. 

CAFASSI, EMILIO (2002): Olla a presion, Buenos Aires: Libros del Rojas. 

CLASTRES, PIERRE (1989): Society Against the State, New York: Zone Books. 

COLECTIVO SITUACIONES (2001): Contrapoder, Buenos Aires: Mano en Mano. 

COLECTIVO SITUACIONES (2001): Cuarta Declaracion (sobre la insurreccion argentina de los dias 19 y 20), Buenos Aires: 

De Mano en Mano. 

COLECTIVO SITUACIONES (2002): 19 y 20, Buenos Aires: Mano en Mano. 

COLECTIVO SITUACIONES (2002): Hipotesis 891, Buenos Aires: Mano en Mano. 

DAY, RICHARD (2001): “Ethics, Affinity, and the Coming Community”, Philosophy and Social Criticism, πt. 27(1), 21—36. 

DELEUZE, GILLES (1980): “The Problem of terminology, the problem of invention of words”, Spinoza: Cours Vincennes: 

Power (puissance), classical natural right, URL: http://www.webdeleuze.com. 

DELEUZE, GILLES (1992): Expressionism in Philosophy, New York: Zone Books. 

DELEUZE, GILLES (2000): Proust and Signs, Minnesota: University of Minnesota Press. 

DINERSTEIN, ANA (2001): “A Silent Revolution: The Unemployed Workers’ Movement in Argentina and the New Internationalism”, 

Capital and Society, πt. 34 (2), 166—183. 

DINERSTEIN, ANA (2001): “Roadblocks in Argentina: Against the violence of stability”, Capital and Class, πt. 74, 1—8. 

DINERSTEIN, ANA (2002): “Beyond the Insurrection: Argentina and New Internationalism”, The Commoner, πt. 5, 1—18. 

DINERSTEIN, ANA (2003): “¡Que se Vayan Todos! Popular Insurrection and the Asambleas Barriales in Argentina”, Bulletin of Latin 

American Research, πt. 22(2), 187—200.

DINERSTEIN, ANA (2003): “Power or Counter-Power”, Capital and Class, πt. 81, 1—8. 

ESCRACHE in COLECTIVO SITUACIONES (2000): “Nuestros propositos, pistas y proyectos”, Situaciones 1, Buenos Aires: 


FICHTE, JOHANN (1987): The Vocation of Man, Cambridge: Hackett Publishing Company. 

FOUCAULT, MICHEL (1970): El Orden Del Discurso, Barcelona: Tusquets Editors. 

FOUCAULT, MICHEL (2002): La hermeneutica del sujeto, Buenos Aires: Fondo Cultural Economica. 

GALAFASSI, GUIDO (2003): “Social Movements, Conflicts and a Prespective of Inclusive Democracy in Argentina”, Democracy 

and nature, πt. 9(3), 393—399. 

GRAMSCI, ANTONIO (2003): Prison Notebooks, New York: International Publishers. 

HARDT, MICHAEL in NEGRI, ANTONIO (2004): Multitude: War and Democracy in the Age of Empire, New York: Penguin Books. 

HERSHBERG, ERIC (2001): “Democracy and Its Discontents: Contraints on Political Citizenship in Latin America”. V: HANDELMAN, 

HOWARD in TESSLE, MARK (ur.): Democracy and Its Limits. Lessons from Asia, Latin America, and the Middle East, 

Notre Dame: University of Notre Dame. 

JARA, NEKA (2004): intervju opravil Augusto Alcalde, zapisala Dina Khorasanee, Argentina. 

JARA, VALDEMAR (2004): intervju opravil Augusto Alcalde, zapisala Dina Khorasanee, Argentina. 

KHORASANEE, DINA (2001‡2004): Personal Notes, Buenos Aires. 

KOYEVE, ALEXANDER (1987): La Dialectica del Amo y del Esclavo en Hegel, Buenos Aires: La Pleyade. 

McGILL UNIVERSITY CONFERENCE (2003): Does civil society have meaning?, McGill: McGill University. 

MEDICOS DEL MUNDO (2002): “Crisis en Argentina”, Reportaje sobre Argentina, Buenos Aires: Medicos del Mundo. 

MOUFFE, CHANTAL (1996): “Democracy, Power, and the ‘Political’”. V: BENHABIB, SEYLA (ur.): Democracy and Difference, 

Princeton: Princeton University Press, 245—256. 

MOVIMIENTO DE TRABAJADORES DESOCUPADOS ANIBAL VERON (2003): Dario y Maxi Dignidad Piquetera: El gobierno 

de Dualde y la planificacion criminal de la massacre del 26 de junio en Avellaneda, Buenos Aires: Ediciones 26 de Junio. 

MTD SOLANO (2005): El taller del maestro ignorante, Buenos Aires: En Mano en Mano. 

MTD SOLANO in COLECTIVO SITUACIONES (2001): “Nuestros Propositos: Politica y Pensamiento”, Situaciones 4, Buenos Aires: 


NIETZSCHE, FRIEDRICH (1968): “Beyond Good and Evil (Part I)”, Basic Writings of Nietzsche, New York: Random House. 

OVIEDO, LUIS (2001): De las primeras Coordinadoras a las Asambleas Nacionales: Una historia del movimiento Piquetero, 

Buenos Aires: Edicioens Rumbos. 

PAGINAL 12 (— 2005): razliËni Ëlanki, Ëasopis, Buenos Aires. 

PETRAS, JAMES (2002): “The Unemployed Workers Movement in Argentina”, Monthly Review, 32—45. 

SPAGNOLO, ALBERTO (2004): intervju opravil Augusto Alcalde, zapisala Dina Khorasanee, Argentina. 

SPAGNOLO, ALBERTO (2004): intervju opravila Dina Khorasanee, zapisala Dina Khorasanee. 

SPINOZA, BENEDICT (1958): Tractatus Theologico-Politicus, Political Works, Oxford: The Clarendon Press. 

SUBCOMANDANTE MARCOS (1999): Los Relatos del Viejo Antonio, Malaga: Guarache. 

TEICHMAN, JUDITH (2002): “Private sector power and market reform: exploring the domestic origins of Argentina’s Meltdown and 

Mexico’s policy failures”, Third World Quarterly, πt. 23(3), 491—512. 


89

Dario Azzellini: Bolivarijanski proces: KonstituirajoËa oblast, participacija in avtonomija 

90 

Dario Azzellini 

Bolivarijanski proces: KonstituirajoËa oblast, 

participacija in avtonomija 

Ena izmed svojevrstnih znaËilnosti bolivarijanske revolucije (…) je v tem, da nima 

avantgarde, ki bi vodila revolucionarno politiËno delovanje. Sestavljena je iz πiroke 

druæbene fronte in iz razliËnih gibanj. Ena so organizirana kot politiËne stranke, 

druga tvorijo sistem baziËnih kolektivov, ki se zdruæujejo okoli bolivarijanskega kroga 

ter razliËnih druæbenih poslanstev in naËrtov. Ta obsegajo najmanj 60 % Venezuelcev. 

To omogoËa, da se lahko demokratiËni proces, ki je priËel vzpodbujati kvalitativne 

spremembe, odvija v demokratiËnem kontekstu, katerega dinamiko doloËa participacija 

in protagonizem razliËnih kolektivov. 

Sanoja Obbediente/Vargas-Arenas 2004 

Hugo Chávez je leta 1998 s 56,4 % dobil predsedniπke volitve. Uporabljal 

je protineoliberalni diskurz, πe posebej proti privatizaciji dræavnega naftnega 

koncerna Petroleos de Venezuela S. A. (PDVSA), 1 in obljubil volitve za ustavodajno 

skupπËino. Drugega februarja 1999 je prevzel mandat, 25. julija je bila izvoljena 

ustavodajna skupπËina, 15. decembra je bila na referendumu z 80 % 

glasov izvoljena nova ustava, “Bolivarijanska ustava”. Leta 2000 je bil Chávez 

v skladu z novo ustavo in z 59,7 % glasov ponovno izvoljen. Njegovo kampanjo 

so podpirale skoraj vse leve stranke, baziËni sindikati, staroselske kmetice 

in kmetje ter baziËne organizacije. Trenutno je vlada sestavljena iz petih strank 2 

in sloni na πiroki osnovi. 3 

1 Venezuela je peti najveËji izvoznik nafte na svetu. Privatizacija PDVSA se je zaËela konec leta 1997, sledila 

naj bi med letoma 1999 in 2004 (Tezko, 2004). 

2 Volilno zavezniπtvo Cháveza je gibanju podoben skupek iz Movimiento V. República (MVR), obeh socialistiËnih 

strank Podemos in Patria Para Todos (PPT), multietniËnih Pueblos Unidos de Amazonas (PUAMA), 

kakor tudi staroselske Confederación Indígena de Venezuela (CONIVE). 

3 Na tradicionalni levici je neortodoksni naËin naletel na nezaupanje, na novi levici pa je Chávezov vojaπki 

izvor zbujal skepso. Evropski mediji poroËajo veËinoma negativno, saj uporabljajo vire reakcionarnih venezuelskih 

mnoæiËnih medijev. In Ëeprav proces v druæbenih gibanjih Latinske Amerike æanje simpatije, se niti 

tam niti v Venezueli skoraj nikoli ne objavljajo raziskave o gibanju.

Chávezov projekt, ki odseva tudi v ustavi, “vsebuje razliËne vidike, ki ga oddaljujejo 

od hegemonskih neoliberalnih politik, in v Venezueli odpira vrata alternativnemu 

politiËnemu projektu. Besedilo ustave v alternativni orientaciji 

doloËa, da so socialne pravice osnovnih sektorjev osrednja dolænost demokratiËne 

dræave, ki se mora utrditi.” (López Maya, 2003b: 221) Po politiËnem diskurzu 

je dræava πe od kolonializma dolæna poravnati nakopiËeno “druæbeno krivico” 

nasproti marginaliziranim mnoæicam, ki jo mora poplaËati. Zato je 

Chávez poviπal javne investicije ter ustavil ali izniËil πtevilne privatizacije. 4 Æe 

od leta 1998 osrednje vladne toËke glede vzgoje, zdravstva in prehrane sovpadajo 

z zahtevami druæbenih gibanj.“Bolivarijanska ustava” uvaja “participativno 

demokracijo” in “protagonistiËno vlogo” prebivalstva. 5 ©estinsedemdeset 

Ëlenov se ukvarja s sodelovanjem prebivalstva pri odloËitvah dræave in vlade. 

S Chávezom sta tako v teku dva vzporedno procesa: reinstitucionalizacija in socialna 

preobrazba od spodaj. Na ta naËin po eni strani dræavne institucije ponovno 

pridobijo legitimnost in operativno sposobnost, po drugi pa se vzpodbuja 

proces druæbene transformacije, ki jo vodijo druæbena gibanja. Ta procesa sta 

povezana in komplementarna, delno si tudi nasprotujeta. Skupaj pa oblikujeta 

“bolivarijanski proces”, 6 s katerim je povezana πiroka repolitizacija druæbe. 

Bolivarijanski proces na novo postavlja vpraπanja oblasti (kakor tudi razmerja 

med dræavo in oblastjo) in demokracije. Tukaj se odpira prostor za analizo 

teoretskih predstav o protioblasti, kakor si jo zamiπljata Michael Hardt in 

Antonio Negri (2002a). 

UPOR, VSTAJA IN KONSTITUIRAJO»A OBLAST 

»e se izraz civilna druæba uporablja za skupine, institucije itn., ki so z dræavo 

v posredniπkem odnosu, je opozicijo v Venezueli teæko opisati s tem izrazom, 

saj zavraËa vsako posredovanje z dræavo in si prizadeva za uniËenje bolivarijanskega 

procesa. Akterji in akterke opozicije, ki danes nastopajo kot “civilna 

druæba”, predstavljajo staro vladajoËo elito, transnacionalni kapital in male 

sektorje nacionalne buræoazije. Predvsem gre za predstavniπtva korporativnih 

interesov, kakrπni so na primer Confederación de Trabajadores de Venezuela 

(CTV), za podjetniπko zbornico Fedecameras, za stare stranke in tudi za iz njih 

4 Privatizacijska politika se je nanaπala na kljuËna podroËja PDVSA in baziËnih industrij. 

5 V originalu se reËe “pueblo”, vendar tega pojma v njegovem druæbenozgodovinskem pomenu in njegovi 

politiËni dimenziji ne smemo prevajati kot “ljudstvo”. »eprav je tudi ta izraz nezadosten, v nadaljevanju besedila 

pueblo prevajam z izrazom prebivalstvo, s tem se æelim izogniti nesporazumom in zamenjavi z nemπkim 

pojmom “Volk” [ljudstvo, op. prev]. 

6 Ta izraz se nanaπa na Simóna Bolivarja, humanista, protikolonialnega borca za svobodo na zaËetku devetnajstega 

stoletja, ki se je iz Venezuele navzven boril za suvereno in republikansko zvezo dræav juæne Amerike. 


91


92 

nastale nove stranke. (López Maya, 2003b: 218; Medina 2003: 44) Pri tem 

igrajo zasebni mnoæiËni mediji, ki prevzemajo artikulacijo interesov in mobilizacijo, 

osrednjo vlogo. Po mnenju Denisa (2001: 65) se diskurz civilne druæbe 

v Venezueli nanaπa na omahljive reforme iz osemdesetih let dvajsetega stoletja 

(decentralizacija upravnih struktur), ki so bile predstavljene kot odprtje dræave 

“civilne druæbi”. ©lo je za poskus delegitimiziranega politiËnega sistema, da 

bi v oblastni model vkljuËil tudi nepolitiËne elite in ga s tem utrdil. (Denis 

2001: 63f). V Venezueli je “civilna druæba” pomenila reducirano skupino mreæ 

evropskih migrantov in migrantk, majhnih in srednjih podjetnikov ter posameznikov, 

ki so se (prek izobrazbe ali kreditov) povzpeli po druæbeni lestvici. Ti 

sektorji pa podobno kot politiËni sistem niso bili sposobni vzpostaviti politiËnega 

konsenza. Utrdila se je zgolj marginalizacija veËine, s Ëimer je naraπËalo 

upadanje legitimnosti dræave. Zato se zahteve iz niæjih slojev niso nanaπale na 

odprtje proti “civilni druæbi”, temveË na neposredni protagonizem prebivalstva 

in na “konstituirajoËo oblast” (Denis 2001: 66f). 

Po Antoniju Negriju in Michaelu Hardtu (2002: 28) protioblast tvorijo trije 

elementi ‡ upor, vstaja in konstituirajoËa oblast. Te elemente so klasiËna revolucionarna 

gibanja devetnajstega in dvajsetega stoletja mislila loËeno in kot 

zunanje drug drugemu. Vendar je lahko danes “vsak izmed treh elementov ‡ 

upor, vstaja in konstituirajoËa oblast 7 ‡ prisoten v drugemu in lahko vodi k 

skupnemu naËinu politiËnega izraza”. (Hardt in Negri 2002a: 29f) Dejansko 

lahko imenovane elemente v bolivarijanskem procesu opazujemo istoËasno: v 

uporu proti politiËnemu, ekonomskemu, medijskemu in delno vojaπkemu pritisku 

“Imperija”, v uporu baziËnih gibanj proti birokratizaciji, stagnaciji in celo 

regresiji, do katerih bi privedla institucionalizacija procesa, v vstaji baziËnih 

gibanj, ki vsebuje dimenzije razrednega boja, 8 in v konstituirajoËi oblasti, ki z 

naraπËajoËo participacijo in samoorganizacijo pripravlja temelje za novi druæbeni 

model. 

Analiza Hardta in Negrija ustreza primeru Venezuele, Ëeprav gre za proces v 

nacionalni dræavi in Ëeprav Hardt in Negri ugotavljata izginjanje avtonomne 

politiËne sfere. To protislovje pa je zgolj navidezno, kajti teæave bolivarijanskega 

procesa pri preobrazbi druæbe so oËitne. NiË ne velja za osvojeno, niti dræava, 

v dræavnem aparatu pa lahko analiziramo “dvojno oblast”. “Imamo vlado, 

nimamo pa oblasti,” pravi filozof in sodelavec predsedstva Carlos Lazo v oseb- 

7 Chávez sicer citira Negrijevo delo “KonstituirajoËa oblast”. Vendar je koncept konstituirajoËe oblasti v Venezueli 

nastal iz lastnih izkuπenj. Sovpadanje z Negrijevimi tezami je bilo odkrito πele v drugi polovici devetdesetih 

let. 

8 Razredni boj se izraæa predvsem kot boj med “situiranimi in marginaliziranimi”. (Medina 2003: 124) Pri 

vseh poskusih nekdanjega vladajoËega razreda, da bi bolivarijanski proces zaustavil ali preusmeril, je πiroka 

samomobilizacija spodnjih slojev odigrala odloËilno vlogo pri obrambi.

nem pogovoru. Prav tako je vladi in velikemu delu bolivarijanskega gibanja 

jasno, da revolucija kot nacionalni projekt nima veliko moænosti. Zato se trenutna 

faza v regionalnem, kontinentalnem in globalnem smislu definira kot 

“akumulacija moËi”. 

S teoretskimi pozicijami Hardta in Negrija sovpada tudi zavraËanje reprezentativne 

demokracije v bolivarijanskem procesu. Vendar je dejstvo, da bolivarijanska 

ustava v Venezueli prevzema vlogo druæbene pogodbe in da se na podlagi 

te ustave oblikuje protioblast, v navideznem protislovju 9 z Negrijevimi in 

Hardtovimi tezami o moderni (reprezentativni) demokraciji. Hardt in Negri jo 

namreË razumeta kot tesno povezano z nacionalno suverenostjo, definiranim 

nacionalnim prostorom in “ljudstvom” kot rezultatom reprezentiranosti, kot posledico 

pogodbenega, konstitutivnega akta meπËanske druæbe. S tem druæbeno 

pogodbo razumeta kot akt poenotenja. Sklep, ki ga iz tega potegneta Hardt in 

Negri, je: “Edini izum, ki nam preostane, je izum nove demokracije brez meja, 

brez mere, izum demokracije mogoËnih multitud, ne zgolj enakih posameznikov, 

temveË sil, ki so na enak naËin odprte sodelovanju, komunikaciji in ustvarjanju.” 

(Hardt in Negri 2002a: 31) To tezo zlahka prenesemo na bolivarijanski 

proces. Za zdaj gre tako za reprezentativno kot za participativno demokracijo 

(Ellner 2003a), vendar je razmerje med njima v nenehnem gibanju, za zdaj v korist 

poglobitve participacije. Za “novo demokracijo” po Negrijevem in Hardtovem 

mnenju ni recepta. 

OD KORPORATIVNEGA PAKTA PUNTO FIJO DO DRUÆBENE IN POLITI»NE POLARIZACIJE 

Po padcu diktature Péreza Jimeneza leta 1958 so meπËanske stranke podpisale 

pakt Punto Fijo. Oblast so si razdelili vojska, cerkev, podjetniπka zdruæenja 

in sindikati, hkrati pa so marginalizirali levico. Te organizacije in skupine so zasedle 

interakcijski prostor z dræavo vse do Chávezovega prevzema oblasti. (Medina, 

2003: 63) Za kanalizacijo zahtev je bila odgovorna zaprta mreæa korporativnih 

in klientelistiËnih struktur. UliËni protesti so se vse do devetdesetih let 

sooËali z represijo. (López Maya, 2003b: 217) Z naftnim bumom je Venezuela 

doæivela “zlato desetletje” (1973‡1983). Tradicionalni in s strankarskim sistemom 

povzdignjeni zgornji sloj se je po nacionalizaciji nafte leta 1976 ugnezdil 

v dræavnih podjetjih in jih izropal. Vendar je dræava hkrati kopiËila dolgove in 

zasebnemu gospodarstvu omogoËala velikanske dobiËke. S padcem cen nafte 

9 Treba bi bilo natanËneje raziskati, v kolikπni meri sta druæbena pogodba bolivarijanske ustave in nacionalni, 

teritorialni prostor, povezana z realpolitiËnimi danostmi, medtem ko projekt presega nacionalni okvir. 

Poudarjanje suverenosti v Venezueli pomeni moænost politike onstran odloËevalske oblasti “Imperija”. To 

nakazuje tudi nenehna naravnanost diskurza in politike na kontinentalno zavezniπtvo dræav z juga. 


93


94 

sta se zaËela gospodarski propad in silovito poslabπanje æivljenjskih razmer za 

revnejπe sloje prebivalstva. 

Nemir je zajel tudi vojsko in leta 1982 so mladi oficirji, med njimi tudi Chávez, 

ustanovili MBR-200 (Movimiento Bolivariano Revolucionario 200) kot podtalno 

celico. PolitiËne predstave so bile takrat πe ohlapne, vendar levo orientirane. 

Navezali so stike s predstavnicami in predstavniki gverile, ki je spodletela 

v πestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ter levimi strankami, 

pozneje tudi s πtevilnimi intelektualci in druæbenimi aktivisti. MBR-200 je v 

osemdesetih letih postala civilno-vojaπka organizacija. (Lopez Maya 2003a: 

100f) Takπen razvoj MBR sta omogoËili dve venezuelski posebnosti: vojaπka 

akademija je na zaËetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja dobila univerzitetni 

status. Vojaki so obiskovali tudi javne univerze, pogosto so s πtudijem nadaljevali 

tudi po konËani vojaπki akademiji. Ustanovitelji MBR so pripadali prvi 

generaciji oficirjev, ki je πtudirala na civilni univerzi in ni obiskovala dopolnilnih 

vojaπkih πolanj v ZDA. (Hellinger, 2003: 60) K temu je treba dodati πe 

dejstvo, da je vojsko niæjih Ëinov sestavljalo skoraj izkljuËno prebivalstvo iz niæjih 

slojev. Kdor je razpolagal z denarjem, je πtudiral na zasebnih univerzah. 

Do leta 1989 je Venezuela veljala za zgledno demokracijo Latinske Amerike. 

Medtem ko so drugod vojaπke diktature uveljavljale neoliberalni gospodarski 

in druæbeni model, so bile v Venezueli socialdemokratske vlade. Toda takrat 

je nastopil caracazo, upor proti neoliberalni strukturni politiki vlade 

Carlosa Andrésa Péreza. Æe od leta 1988 so visoke inflacijske stopnje in pomanjkanje 

zalog vodili k sploπnemu poslabπanju æivljenjske ravni. 16. februarja 

1989 je Pérez napovedal program, ki bo sledil smernicam Mednarodnega denarnega 

sklada. Ukinjene so bile subvencije in nadzor cen za πtevilne javne 

storitve, sproæil se je obseæen program privatizacije. (Roberts, 2003: 85) Zaradi 

drastiËnega poviπanja cen v osebnem transportu je priπlo 27. februarja 1989 do 

spontanih vstaj v Caracasu, dan pozneje pa skoraj v vseh veËjih in srednjih 

mestih Venezuele. Razglaπeno je bilo izredno stanje in v tednih, ki so sledili, sta 

vojska in nacionalna garda zaduπili upor. Pri tem je bilo ubitih med tisoË in tri 

tisoË ljudi. Caracazo je bila vstaja revnih proti neoliberalizmu in njegovemu 

vplivu na poslabπanje æivljenjskih razmer. ©lo je za “revolt laËnih”. Plenjenje in 

nemiri najprej niso imeli skupnega cilja. (López Maya, 2003b: 213) Toda v toku 

dogodkov so postali upori vse bolj organizirani, razvijali so kolektivne in solidarnostne 

vzorce, akcije so se organizirale, nastajale so spontane oblike samoorganizacije, 

t.i. “razvrπËene skupine”. 

Leto 1989 v venezuelski zgodovini pomeni prelomnico (Ellner, 2003a: 19; 

López Maya, 2003a: 102), kajti takrat se je zaËel nezadræen propad “sistema Punto 

Fijo”. Druæbeni protesti so v devetdesetih letih postajali vse obπirnejπi. (Ló-

pez Maya, 2003: 219) ©tevilni druæbeni in politiËni akterji in akterke (dijaki, 

πtudentke, staroselci in staroselke, rudarji, upokojenci, gibanja iz mestnih sosesk 

itn.) so se bojevali ‡ glede na neoliberalno paradigmo, ki ne predvideva 

nobenega prostora za socialne pravice in ki te skupine povsem marginalizira ‡ 

za osrednje mesto socialnih pravic prebivalstva v politiËni agendi. Avtonomni 

druæbeni boji so se vse bolj organizirali, stekali so se v skupni, nov politiËni projekt. 

NiË veË niso bili goli upor, temveË tudi ustvarjalna, konstituirajoËa moË. 

Po ukrepanju vojske in nacionalne garde je MBR-200 pridobila πtevilne privræence. 

Dva bolivarijanska puËa sta spodletela, zato se je Chávez s Ëetami v 

Caracasu predal. Po televiziji je pozval podpornice in podpornike, naj naredijo 

isto. V eni minuti se je zahvalil sodelujoËim, prevzel odgovornost za puË in njegov 

propad ter razglasil, da zastavljenih ciljev “por ahora”, za zdaj, niso dosegli. 

Poskus puËa so soorganizirala tudi druæbena gibanja, vendar v omejeni meri. 

Konspirativno ter v veliko veËji meri pa z deli, ki so izhajala iz oboroæenega boja. 

Veliko se jih je po vojaπkem in politiËnem porazu posvetilo delu v marginaliziranih 

mestnih Ëetrtih. Poskus udara je poæel veliko simpatij med gibanji in 

obuboæanim prebivalstvom. Denis (2001: 31) navaja sledeËe razloge, zakaj: πlo 

je predvsem za mlade oficirje iz niæjih slojev, tako kot pri caracazu se je tudi tukaj 

baza uprla delegitimiranemu vodstvu z vsemi sredstvi, diskurz se ni nanaπal 

na red, temveË na svobodo. 

Chávezov por ahora, ki se je nanaπal na nedoseæene cilje, je vzbudil πiroko 

upanje, da se je boj πele dobro zaËel, kar ga je poËasi spremenilo v vodilno figuro 

in orientacijo za vedno veËje dele prebivalstva in gibanj. “Civilno-vojaπka 

enotnost” je pridobila prve orise. 10 27. novembra je sledil drugi poskus dræavnega 

udara z veliko πirπim, tudi oboroæenim sodelovanjem baziËnih organizacij. 

Vstaja je spodletela, a druæbeni protesti so se vse bolj spreminjali v politiËne 

(Denis, 2001: 32), zahtevali in razvijali so alternativni politiËni sistem in druæbeni 

model. Chávez in bolivarijansko gibanje sta na razdrobljeno levico in disperzna 

druæbena gibanja delovala kot katalizator in zdruæujoË element. Æelja po 

temeljiti spremembi je dobila ime in obraz: “Chávez, Chávez!” 

Rafael Caldera (1994‡1999), ki je bil do pred kratkim vodilna osebnost Copei, 

je kot neodvisni kandidat na predsedniπkih volitvah 1994 zmagal z antineoliberalnimi 

izjavami in privolitvijo k ustavodajni skupπËini. Vendar ni izpolnil 

obljub in leta 1996 je napovedal oster neoliberalni program. Ko je Caldera leta 

1994 izpustil Cháveza in vojake, so ti prepotovali celotno deæelo, organizirali 

“bolivarijanski krog” in razpravljali o politiki. Do leta 1996 so po celotni dræavi 

obstajale organizacijske strukture. Na vrhu je stalo in stoji petglavo 

10 “Unión civíco-militar”, strateπka povezava med vojsko in organiziranim prebivalstvom, ki si je v dræavah izven 

Latinske Amerike ne moremo zamisliti, velja za osrednji steber bolivarijanskega procesa. 


95


96 

vodstvo bivπih vojakov ter civilistov in civilistk. (Lópes Maya, 2003a: 107f) 

Leta 1997 se je MBR-200 odloËila sodelovati na volitvah. Ustanovila je volilno 

zavezniπtvo Movimiento V. República (MVR) in za svojega predsedniπkega 

kandidata predlagala Cháveza. 

PARTICIPACIJA NAMESTO REPREZENTACIJE 

Chávez je bil zmagovalni kandidat, ki je najbolj oddaljen od tradicionalnih 

sil: njegova zmaga je rezultat vse veËje druæbene polarizacije in hkratnega razpada 

tradicionalne reprezentacije. Roberts (2003) in Márquez (2003) glavne 

vzroke razpada tradicionalnega okvirja vidita v socialno-ekonomskih faktorjih. 

Kajti Venezuela je imela v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja 

najniæjo gospodarsko rast in najviπjo brezposelnost na celoti celini. Temu je 

treba dodati πe inflacijsko stopnjo, ki je leta 1996 dosegla sto odstotkov. (Ellner, 

2003a: 33f) Deleæ revnega prebivalstva je iz πestintridesetih odstotkov leta 

1984 narasel na πestinπestdeset odstotkov leta 1995, deleæ tistih, ki æivijo v 

skrajni revπËini, pa se je v istem Ëasovnem obdobju potrojil na πestintrideset 

odstotkov. (Roberts, 2003: 80) Konec devetdesetih let je bilo 80 % prebivalstva 

revnega in izkljuËenega iz politiËne in druæbene participacije, izobrazbe ter 

zdravstvene oskrbe. 

Filozof Carlos Lazo v enem izmed osebnih pogovorov dosedanji potek bolivarijanskega 

procesa opisuje v treh etapah. Za zdaj je uspel konstituirajoËi proces, 

konsolidacija na volitvah leta 2000 in spremenjena politiËna sporoËilnost. 

Sledi ‡ od prvih masovnih protestov opozicije konec leta 2001 prek puËa leta 

2002 do premostitve “πtrajka” 2002/2003 ‡ zaËetek uveljavljanja ustave kakor 

tudi obramba procesa, povezana z masovno mobilizacijo. Na koncu sledi faza 

poglobitve in konsolidacije procesa. 

Chávezova vlada je zaËela z “renacionalizacijo” dræavnega naftnega podjetja 

Petroleos de Venezuela S. A. (PDVSA), prav tako je uspeπno delovala pri krepitvi 

Opeca, kar je vodilo k visokemu porastu cen nafte. Nizke cene so bile posledica 

neoliberalne politike prejπnje vlade, ki je PDVSA dodelila veliko 

avtonomijo. Tako je glavni dræavni vir prinaπal vse manj davËnih prihodkov in 

deloval kot navadno transnacionalno podjetje. Direktor PDVSA je podjetje 

odprl transnacionalnemu kapitalu, uvedel privatizacijo in se odmaknil od Opeca. 

(Parker, 2003: 95) 

V prvem obdobju Chávezove vlade so se zviπali socialni in izobraæevalni izdatki, 

zaËela se je protikorupcijska kampanja, poostrili so se ukrepi proti davËnim 

goljufijam, ki prej skorajda niso bile kaznovane. Vse vojaπke strukture so 

faktor “nacionalnega razvoja” za civilne naloge.

Chávezovi volivci in volivke prihajajo predvsem iz spodnjih slojev. Tudi pri 

mobilizaciji za podporo bolivarijanskemu procesu so reveæi iz zahodnega Caracasa 

predstavljali najveËji deleæ. VeËina je temnopoltih, Ërncev ali staroselskega izvora. 

Prav nasprotna je struktura opozicijskih mobilizacij, kjer lahko vidimo 

predvsem dobro stojeËe prebivalce in prebivalke vzhoda, 11 ki so veËinoma belci 

ali svetlopolti mestici [meπanci med belci in staroselci, op. prev.]. (Hellinger, 

2003: 70; Roberts, 2003: 92f) OdloËilno vlogo za visoko podporo bolivarijanskemu 

procesu igra obËutek revnih in marginaliziranih, da so sprejeti kot ljudje, ponotranjeni 

novi obËutek, da imajo pravico, da jih v institucijah obravnavajo 

spoπtljivo, in moænost sodelovanja pri kolektivnih bojih, ne da bi se jim bilo treba 

bati represije. Osrednjo konstituirajoËo vlogo je pri tem igral proces oblikovanja 

in sprejetja nove ustave. Spodnji sloji in del srednjega sloja ustavo in proces 

sprejemajo za svojega. Skupaj jo berejo, velja kot osnova politiËnih zahtev 

in pri mobilizacijah so jo πtevilni dræali v rokah, nad glavo. Sodelovanje druæbenih 

organizacij pri procesu nastajanja ustave je bilo mogoËno in dinamiËno. Ker 

so stranke izgubljale zaupanje, so se tako druæbeni kot politiËni akterji in akterke 

dojemali kot privilegiran subjekt v procesu oblikovanja nove ustave. Nevladne 

in druæbene organizacije so pri ustavodajni skupπËini neposredno sodelovale 

z delavnicami, komisijami in okroglimi mizami. Organizacije za Ëlovekove pravice, 

æenske, okoljske, staroselske, baziËne, Ëetrtne organizacije itn. so se priklju- 

Ëevale v skupine in razpravljale o prispelih predlogih. Od 624 predlogov je bila 

polovica vkljuËenih v ustavo. (García-Guadilla, 2003: 240) Nova ustava med 

drugim vsebuje kompleksno in aktualno vizijo Ëlovekovih pravic; vkljuËila je 

pravice æensk, staroselcev in okoljske pravice, vzpostavila je okvir za izgradnjo 

novega sodnega sistema, predloæila novo, solidarno gospodarsko orientacijo, vojakom 

je podelila volilno pravico in zapisala πiroke moænosti participacije. ©tevilne 

toËke tako nasprotujejo neoliberalnim smernicam. 12 

11 Po raziskavah StatistiËnega urada Venezuele bi septembra 2003 51 % prebivalk in prebivalcev Caracasa 

volilo Cháveza, 31 % pa proti njemu. Podrobnejπi pogled razkrije osi konflikta: v ekskluzivnem predmestju 

El Hatillo (60.246 prebivalcev) bi 93 % volivcev volilo proti njemu. V soseski Libertador 

(2.061.094 prebivalcev), ki zaobjema πtevilne revne Ëetrti, bi za njega glasovalo 61 %, proti njemu pa 21 

%. Povzeto po www.aporrea.org, septembra 2003. 

12 Med njimi najdemo: prepoved tujih vojaπkih baz in tujih baz z vojaπkim namenom (Ëlen 14); zaveza dræave, 

da bo zgradila in financirala javni, brezplaËni sistem zdravstvenega varstva, ki se ne bo smel privatizirati 

(Ëlena 84 in 85); zaveza dræave, da bo zgradila solidarni sistem socialnega zavarovanja in priznanje 

gospodinjskega dela kot dela, ki “proizvaja dodano vrednost in bogastvo”, s Ëimer je poslediËno socialno 

zavarovano (Ëlena 86 in 88); pravica staroselskega prebivalstva do zemlje in vodovja, ki ju je uporabljalo 

skozi svojo zgodovino, v kolektivni in neodtujljivi obliki; priznanje lastnih druæbenih, politiËnih in ekonomskih 

organizacijskih oblik (Ëlen 119); pravica do dela (Ëleni 87 do 97); brezplaËno javno πolstvo (Ëlen 

106); prepoved patentiranja materialnih virov, ustnih izroËil, vednosti in simboliËnih praks zgodovinskega 

staroselskega znanja (Ëlen 124); prepoved patentiranja genomov æivih bitij (Ëlen 127); prepoved Ëasovno 

neomejenih koncesij za izrabljanje surovin (Ëlen 156); prepoved privilegiranja tujih investitorjev (Ëlen 

301); kljuËno podroËje PDVSA ostane dræavna lastnina (Ëlen 303); voda je javno dobro (Ëlen 304); latifundije 

nasprotujejo gospodarskim interesom (Ëlen 307). 


97


98 

13. novembra je Chávez uzakonil devetinπtirideset dekretov, da bi omogoËil 

vpeljavo strukturnih sprememb. To je bila zaËetna vzpodbuda za mnoæiËne aktivnosti 

opozicije. Upor se je usmerjal predvsem proti zakonu o zemlji, ki predvideva 

redistribucijo zemlje in poveËanje njene produktivnosti. Leta 1998 je v 

Venezueli 20 % zemljiπkih posestnikov posedovalo 70 % uporabnega zemljiπËa 

dobre kvalitete, medtem ko si je preostalih 75 % posestnikov delilo 6 % zemlje. 

(Lemoine, 2003) Hkrati je obstajal vsaj poldrugi milijon kmetov brez zemlje. 

VeËina zemlje je neobdelane, saj so jo opustili v dobro hitrejπih donosov. 

Venezuela, nekdanji agrarni pridelovalec, danes uvozi 60 % hrane. Novi zakon 

o zemlji doloËa, da je maksimalna koliËina zemlje, ki jo lahko poseduje posameznik, 

100 do 5000 hektarjev (glede na produktivnost in naËin obdelovanja); 

za zemljo, ki ni vsaj osemdesetodstotno obdelana, se plaËa posebni kazenski davek, 

v nekaterih okoliπËinah pa jo lahko dræava zaseæe. (Medina, 2003: 20f) 

Drugi zakon doloËa nove okvirne pogoje za naftni sektor. Med drugim tudi 

Ëlen, da mora biti deleæ dræave v primarnih aktivnostih sektorja zmeraj najmanj 

51-odstoten. Pri tem so bili izdatki poveËani in davki zmanjπani, saj je izdatke 

laæje nadzorovati kot davke. Hkrati naj bi se PDVSA temeljito reformirala, ponovno 

naj bi se vzpostavil dostop dræave. Vlada je obljubila, da bo dohodke 

PDVSA porabila za druæbeni razvoj. ©lo je za vzpostavitev makrooekonomske 

stabilnosti, ki je nujni pogoj za vpeljavo alternativne agende, kajti izpeljava 

strukturnih sprememb potrebuje πe dodatni Ëasovni okvir. (Parker, 2003: 99) 

PoslediËno je vodstvo PDVSA vse bolj postajalo srediπËe opozicijskih in konspirativnih 

dejavnosti. 

Ugodni pogoji za neodvisne baziËne medije so pripeljali do nastanka pribliæno 

stopetdesetih radiov in devetih Ëetrtnih televizijskih kanalov. Po sprejetju 

novega zakona o medijih, ki je nastal v sodelovanju z baziËnimi mediji, so drug 

za drugim pridobili licence za predvajanje in danes tvorijo pomembno protiuteæ 

opozicijskim mnoæiËnim medijem, ki vodijo neprestano kampanjo proti bolivarijanskemu 

procesu. 

Mobilizacije opozicije so ‡ po prvi, za 10. december 2001 sklicani stavki ‡ 

dosegle novi vrhunec aprila 2002. CTV in Fedecamaras sta razglasila omejeno 

stavko. 11. aprila je opozicijska zveza organizirala mnoæiËno demonstracijo, ki 

se je preusmerila k vladni palaËi. V bliæini palaËe je neznanec zaËel streljati, devetnajst 

ljudi je umrlo. Mediji so to predstavili kot masaker Chávezove vlade. 

Generalni vojaπki πtab je to izkoristil kot povod za udar. “Prehodna vlada” pod 

vodstvom direktorja Fedecamaras in s podporo opozicijskih strank ter CTV se 

je sama imenovala za zasedbo mandata. Razpustila je vse dræavne demokratiËne 

institucije. Kasneje se je izkazalo, da je bil celoten scenarij æe dolgo naËrtovan. 

Ostrostrelci in mediji, ki so predstavljali nosilno os, so udar virtualno in-

scenirali. (Azzellini, 2002) Na milijone ljudi je kljub represiji πlo na ulice, obkroæilo 

predsedniπko palaËo, televizijsko postajo, vojaπke kasarne in druga 

osrednja mesta oblasti. Vojaki s srednjim vojaπkim Ëinom so zavrnili posluπnost 

generalnemu πtabu. 47 ur kasneje je imela Chávezova vlada ponovno mandat. 

V zaËetku decembra 2002 je opozicija ponovno sklicala stavko. Tokrat je 

skuπala proces ekonomsko zaduπiti. V PDVSA so viπji uradniki in podizvajalci 

izvajali πtevilne sabotaæe in uniËevali naprave. Produkcija nafte in bencina je 

padla na pribliæno desetino normalne proizvodnje, kar je povzroËilo izpad deset 

milijard dolarjev dohodka. Tovarne, transnacionalna podjetja in verige (kakrπna 

sta Blockbuster in McDonalds) so delavcem proti njihovi volji prepreËevali 

vstop v prostore. VeËina delavcev in delavk je bila proti “πtrajku”. Stavka trgovcev 

se je omejila na dobrostojeËe Ëetrti Caracasa, medtem ko se v 

osemdesetih odstotkih revnih Ëetrti ni stavkalo. Stavka se je konËala po tem, 

ko je 23. januarja 2003 veË milijonov ljudi protestiralo za vlado. To je pokazalo, 

da stavka ne more uspeti, saj veËina ljudi vlado podpira. 

V PDVSA je samo mobilizacija prebivalstva prepreËila, da se produkcija ni 

popolnoma ustavila. Ker je bila stavka v naftnem sektorju nelegalna ‡ v sindikatu 

ni bilo glasovanja ‡, je lahko vlada 18.000 od 38.000 zaposlenih odpustila, 

prav tako je zaradi neizpolnjevanja lahko preklicala πtevilne pogodbe s podizvajalci. 

©tevilke so zgovorne: iz viπjega menedæmenta je bilo odpuπËenih 

1000 od 1250 ljudi, iz srednjega 10.000 od 12.500 (osebni pogovor v PDVSA, 

septembra 2003). Zanimivo je, da je PDVSA do aprila vseeno uspela zagnati 

produkcijo v starem obsegu. 

Poraz stavke je pomenil dodatno slabitev opozicije. Preostanek leta 2003 in 

v letu 2004 se je posvetila referendumu, ki naj bi odstavil Cháveza. Vendar se 

strategija ni toliko osredotoËala na izvedbo referenduma, saj je bil poraz opozicije 

predvidljiv, temveË na demontaæo demokratiËnih institucij in sploπno destabilizacijo, 

s Ëimer bi se poveËal mednarodni pritisk ali bi se izzvala intervencija 

Organizacije ameriπkih dræav. (Azzellini 2004) 

Na podroËju gospodarstva se trenutno odvija obnova, ki bo za enega izmed 

najpomembnejπih temeljev gospodarstva postavila sistem kooperativ. Kooperative 

nastajajo na vseh podroËjih druæbenih gibanj. In to, Ëeprav je bila pomembnost 

kooperativ v Venezueli bistveno manjπa kot v drugih dræavah Latinske 

Amerike. (Parker, 2003: 105) Po izraËunih nacionalnega inπpektorata za 

kooperative jih je bilo leta 2001 pribliæno 1900. Njihovo πtevilo je do julija 

2003 naraslo na 10.000. Od tega jih je 4873, ki prehranjujejo 300.000 druæin, 

nastalo z neposredno pomoËjo vlade. (Gobierno, 2004) ©e nekaj Ëasa mora preteËi, 

da bomo lahko z gotovostjo trdili, da tak sistem vodi v kvalitativno prenovo 

gospodarstva. Za dodatno krepitev sistema kooperativ je bil marca 2004 


99


100 

sprejet zakon, ki vse javne institucije obvezuje, da pri vseh naroËilih do zneska 

80.000 evrov dajo prednost kooperativam. Marca 2004 se je zaËelo ambiciozno 

poslanstvo “Vuelvan Caras”, ki naj bi na πiroko vzpostavilo v ustavi zagotovljen 

staroselski razvoj in solidarnostno ekonomijo. Z dræavno, finanËno, personalno 

in tehnoloπko pomoËjo naj bi v naslednjih letih pribliæno milijon ljudi opravilo 

πolanje v solidarnostnem gospodarstvu, pri tem naj bi dobili ustrezno izobrazbo. 

Prav tako naj bi ustanavljali kooperative in mala podjetja. 

Na mednarodni ravni je Venezuela, v nasprotju z brazilsko vlado, od zaËetka 

v celoti zavraËala vseameriπki prostotrgovinski sporazum. (Parker, 2004: 

105) Za Venezuelo je prednostnega pomena latinoameriπka integracija, v katero 

se vlaga veliko napora. PoËasi pridobiva priljubljenost predvsem diskurzivno 

zastavljen venezuelski protipredlog ALBA (Alternativa Bolivariana para las 

Americas), ki so ga prevzela in ga nadalje razvijajo πtevilna druæbena gibanja na 

vsej celini. Pri predlogu ALBA zaseda druæbeni razvoj osrednje mesto. Gospodarska 

integracija sledi le postopoma in le do mere, ki v posameznih sektorjih 

razliËnih dræav ne more povzroËiti propada ali razprodaje. IstoËasno naj bi bogatejπe 

dræave ustanovile sklad, ki bi vzpodbujal πibkejπe sektorje v razliËnih dræavah. 

ALBA ne predvideva sodelovanja ZDA in Kanade. 

DRUÆBENA GIBANJA MED AVTONOMIJO IN SODELOVANJEM 

Vpraπanje odnosov med samimi druæbenimi gibanji ter med gibanji in vlado, 

njihove samoorganizacije in mobilizacije v Venezueli je zelo kompleksno. S 

prevzemom oblasti so se πtevilni aktivisti in aktivistke druæbenih gibanj zaposlili 

v institucijah, to je gibanja deloma oslabilo. Vendar so se zaradi tesne povezave 

med dræavo in gibanji nekatera gibanja tudi precej okrepila. IstoËasno 

se tukaj zastavlja vpraπanje obsega avtonomije. 13 

Pri tem je treba upoπtevati, da so bile mnoæice poprej v Venezueli neorganizirane. 

Zaradi nenehnih napadov na bolivarijanski proces se je pojavila nuja po 

organizaciji konsolidacije in obrambe. Tukaj je vlada dajala prednost organski 

samoorganizaciji od spodaj. Po drugi strani pa vse do danes obstaja moËna fiksacija 

mnoæic na figuro Cháveza. 

Kljub temu, ali pa mogoËe prav zato, ker se Chávez v svojem diskurzu nikoli 

ne povzdiguje Ëez druge in ker v ospredje zmeraj postavlja “el pueblo”, Ëigar 

del je, se njegova figura priËenja spreminjati v figuro “caudilla”. Denis (2001) je 

zelo kritiËen do tega dejstva, vendar tako kot vsi drugi ugotavlja, da transfor- 

13 Staroselsko gibanje je doseglo veË kot v drugih latinoameriπkih dræavah, Ëeprav v Venezueli samo 1,5 % 

prebivalstva pripada staroselskim skupinam. Gibanje podpira proces, vendar ohranja πiroko avtonomijo. Gibanje 

æensk, ki je bilo prav tako zelo uspeπno, je oslabelo, saj so se πtevilne æenske zaposlile v institucijah.

macijsko gibanje brez Cháveza ne bi moglo razviti svoje moËi v obsegu, ki ga 

ima danes. Poudarja izstopajoËo vlogo Cháveza, ki mu je, v nasprotju z levico, 

uspelo obuboæane mnoæice integrirati v transformacijski politiËni projekt. Chávezu 

uspeva neposredna komunikacija z razprπenimi mnoæicami, ki zaradi zahtev 

neoliberalizma po razdrobljenosti in individualiziranosti nima organizacijske 

povezave. Hkrati za vse sodelujoËe pri procesu pomeni integrativni element 

in predstavlja zagotovilo za nenehno vkljuËenost druæbenih gibanj, saj gradi 

ravnoteæje s tradicionalnimi praksami v vladi sodelujoËih strank. Predvsem 

pred udarom je πlo za komunikacijo med Chávezom in mnoæicami, ki so v najboljπem 

primeru zaupale zgolj lokalnim organizacijam, medtem ko je bil mobilizacijski 

uËinek strank zanemarljiv. 

MVR naj bi bilo volilno zavezniπtvo, katerega namen je obramba MBR-200, 

toda po zmagi na volitvah ga je naposled nadomestilo. Vendar ni moglo razviti 

participativnih mehanizmov niti poglabljati njihove vsebine. Hkrati pa se je 

ob razliËnih priloænostih razkrila osupljiva sposobnost samoorganizacije. Prav 

tako mnoæice Chávezu ne sledijo slepo. »e so mobilizacije pomembne, uspejo 

zaradi nekakπne kolektivne inteligence in delujejo strateπko tudi brez vodstva. 

Problem samoorganizacije, jedra bolivarijanskega procesa, leæi v desetletja 

trajajoËi klientelistiËni, asistencialni in paternalistiËni strukturi. ©tevilni Venezuelci 

in Venezuelke samih sebe ne dojemajo kot akterjev sprememb. (Márquez, 

2003: 270) Hkrati pa je samoorganizacija osrednjega pomena za sodelovanje 

pri vladnih programih, ki veËinoma gradijo na samoiniciativi 

organiziranih ali organizirajoËih se skupin in Ëetrtnih skupnosti. 

V asistencialni kulturi lahko iπËemo tudi vzroke, zakaj se je pravni okvir participacije 

doslej uporabljal le v manjπi meri. Tako obstaja na primer tudi moænost 

πirokega soodloËanja pri lokalnih politikah z mehanizmom lokalnih odborov 

za javno naËrtovanje (CLPP). Dvajset odstotkov financ je celo zakonsko 

predvidenih za projekte “organizirane lokalne civilne druæbe”. V resnici se to 

odvija le v omejenem obsegu, saj se CLLP pogosto ne ustanavljajo ali pa ne delujejo. 

Drugi primer se nanaπa na urbano zemljiπko lastnino, ki prebivalcem in 

prebivalkam revnih Ëetrti omogoËa, da legalizirajo zemljo, na kateri æivijo. Edini 

pogoj je ustanovitev lokalnega odbora za mestno zemljo, ki deluje kot posrednik. 

Sicer je bilo v letu 2003 dodeljenih 38.000 naslovov (Gobierno, 2003: 

74), vendar se v πtevilnih revnih predelih odbori πe niso izoblikovali. 

Zaradi teh problematik so Chávez ter drugi aktivisti in aktivistke sredi leta 

2001 lansirali bolivarijanski krog, “da bi “ljudstvo”, ki je “suvereno”, prenehalo 

biti neorganizirana mnoæica, da ne bi bilo vezano na ideologijo ali na svojega 

karizmatiËnega vodjo (Cháveza) v individualizirani obliki, skozi klientelistiËne 

in populistiËne prakse ter priËakovanja.” (García-Guadilla, 2003: 247) 


101


102 

Bolivarijanski krogi so skupine, ki na lokalni ravni prevzemajo socialne in kulturne 

naloge. Vendar se od navadnih druæbenih organizacij razlikujejo po tem, 

da se zavzemajo za politiËno in ideoloπko samoizobraæevanje, katerega namen 

je obramba in poglobitev procesa. Iz teh razlogov skuπajo krogi v predelih, kjer 

so dejavni (soseske, delavci in delavke, πtudenti in πtudentke, intelektualci in 

intelektualke, æenske, uliËni prodajalci itn.), spodbujati samoorganizacijo in 

participacijo. Krogi, v katerih je organiziran pribliæno poltretji milijon venezuelskega 

prebivalstva, podpirajo bolivarijanski proces, vendar niso vezani niti na 

vlado niti na stranke, niti jih vlada ali stranke ne morejo ustanoviti. Najmanj 

sedem oseb lahko v vsakem trenutku ustanovi bolivarijanski krog, pod pogojem, 

da so njegovi cilji in naËin delovanja v skladu s statutom. 

Izjemno organizacijsko moË so od leta 2003 naprej razvile tudi razliËne naloge 

oziroma na doloËene cilje usmerjeni naËrti, ki jih izvaja vlada. Tisto, kar 

doslej (v takπnem obsegu) ni povsem uspelo baziËnim organizacijam, torej masovna 

organizacija baze, so izpolnili Barrio adentro (program, v katerem je 

10.000 kubanskih zdravnikov in zdravnic izvajalo brezplaËno zdravstveno oskrbo 

v revnih mestnih Ëetrtih in marginaliziranih regijah in ki ga podpirajo “odbori 

za zdravje”), misión Robinson (1. faza: opismenjevanje, 2. faza: zakljuËek osnovne 

πole; do marca 2004 se je opismenilo veË kot milijon ljudi), misión Ribas 

(srednja πola), misión Sucre (viπja πola) in πtevilni drugi. Naloge so na pobudo 

predsedstva nastale kot samostojne institucije, kar nakazuje, da delo ministrstev 

ni pravilno delovalo. Za naloge se je prijavilo na stotisoËe prostovoljcev (ki 

so prejeli odπkodnino za porabljena sredstva). Organizirali so nalogo, se pridruæili 

baziËnim organizacijam ali oblikovali bolivarijanski krog. 

KORPORATIVIZEM VS. AVTONOMIJA NA PRIMERU SINDIKATOV 

Sindikalno zdruæenje CTV se je πirilo v zavezniπtvu z AD. Vodstvo CTV je 

dobilo poloæaje in poslanske sedeæe, banka CTV pa je prejela finanËno moË. V 

zameno je CTV v tradicionalnih sektorjih ohranjalo mir. Vendar je, kot posledica 

neoliberalnih politik, naraπËajoËa informalizacija trga delovne sile ‡ deleæ 

zaposlenih v neformalnem sektorju je iz 34 % leta 1980 (Roberts, 2003: 81) narasel 

na 56 % leta 1989. (Márquez, 2003: 264) Podpora CTV neoliberalnim 

politikam je pripeljala do tega, da se je sindikalna organiziranost zmanjπala iz 

26,4 % leta 1988 na 13,5 % leta 1995. (Roberts, 2003: 82) 

V volilni kampanji je Chávez vehementno napadel CTV, kasneje pa je prepreËil 

nadaljevanje korporativistiËnega modela. V zameno se je vodstvo CTV 

osredotoËalo na opozicijo Chávezu. In vendar πtevilni neodvisni sindikati niso 

hoteli zapustiti CTV. Sumili so, da je Chávezov cilj ustanovitev zveze sindika-

tov, ki bo blizu vladi. Ta obËutek je poveËalo oblikovanje Bolivarijanske delavske 

moËi (FBT). Znotraj chavistiËnih sindikatov se je ostro razpravljalo o sindikalni 

avtonomiji in FBT je bila dolgo organiziran tok znotraj CTV. Med tem 

je vodstvo CTV povsem zanemarilo zahteve delavcev in delavk (Ellner, 2003: 

158) ter zavezniπtvo sindikatov popeljalo v opozicijsko zavezniπtvo s Fedecameras. 

Sodelovalo je pri puËu leta 2002 in skupaj s Fedecamaras organiziralo stavko 

decembra 2002 in januarja 2003. ResniËne stavke je bilo le za vzorec, saj je 

CTV zastopalo le redke elitne sektorje in svoj lastni aparat. Nekdanja oporiπËa 

sindikalnega gibanja, izhajajoËa iz v devetdesetih letih razpadle leve stranke, 

Causa R, in Bolivar, zaposleni v metroju Caracasa ter javni usluæbenci, ki so bili 

del CTV, vendar niso veljali za chaviste, se stavke niso udeleæili. (Ellner, 

2003c: 171) 

Prav tako so stavko bojkotirali delavci in delavke v PDVSA. Dejansko so 

stavkali samo visoki in viπji usluæbenci. PDVSA so lahko zaustavili samo z masovnimi 

sabotaæami. Vendar so jo ponovno spravili v zagon delavci in delavke, 

navadni in nekateri viπji zaposleni, πtevilni prostovoljci, med njimi æe upokojeni 

ali odpuπËeni delavci in delavke, inæenirji in inæenirke, podpiralo in varovalo 

pa jih je na desettisoËe ljudi niæjega sloja. ©tevilni sindikalisti in sindikalistke 

v naftnem sektorju so prepriËani, da je po uspeπni “nacionalizaciji” 

PDVSA Ëas za boj za “socializacijo”. 14 

Po teh dogodkih so πtevilni neodvisni in chavistiËni sindikati pritiski za ustanovitev 

novega krovnega zdruæenja. Za to idejo so mobilizirali v svojih bazah 

in zapuπËali CTV. Aprila 2003 se je priËela ustanavljati UNT (Nacionalna zveza 

delavcev). Gre za sindikalno zavezniπtvo, neodvisno od vlade, a vseeno razredno 

naravnano, ki podpira bolivarijanski proces, a vseeno ohranja avtonomijo. K 

UNT je pristopilo prek 600 posameznih sindikatov, med njimi iz najpomembnejπih 

sektorjev. Ima 21-Ëlansko vodstvo, sestavljeno iz sindikalistk in sindikalistov, 

ki jih lahko vedno odstavijo (z volitvami). UNT trenutno organizira in 

strukturira lokalna in regionalna zavezniπtva. »e bo ta proces uspel, bo to pomemben 

korak za bolivarijanske sile, ki jim v prvih letih ni uspelo prepriËati organiziranih 

delavcev in delavk, naj sodelujejo kot aktivni del procesa. 

GIBANJE KMETOV IN ZAKON O ZEMLJI 

Nova vlada je okrepila neodvisno gibanje kmetov v Venezueli. Pred tem je 

bilo relativno πibko in aktivno le v redkih regijah. VeËinoma je delovalo na pol 

14 Dræavni nadzor PDVSA, ki je sledil stavki, je dejansko pripeljal do drugaËne podjetniπke politike. Tako 

PDVSA v letu 2004 prispeva pribliæno 1,7 milijarde dolarjev za socialne izdatke. Med drugim tudi za izgradnjo 

3000 ordinacij v programu barrio adentro, ki ga je to podjetje prevzelo. 


103


104 

podtalno, saj je bilo izpostavljeno hudi represiji. Nacionalna garda in policija 

sta vedno branili interes veleposestnikov, kmetje so bili vedno premagani ter 

izpostavljeni selektivnim umorom in masakrom. Vladni diskurz in odklanjanje 

nadaljnje represivne podpore interesom veleposestnikov, vkljuËno z novim zakonom 

o zemlji, sta kmeËkim organizacijam odprla manevrski prostor. Zato danes 

podpirajo bolivarijanski proces, vendar z veliko avtonomijo. 

Redistribucija zemlje, ki jo od leta 2001 izvaja Nacionalni agrarni inπtitut 

(IAN), je naletela na ostro opozicijo zveze veleposestnikov in rejcev æivine, ki 

so vladi oËitali, da ne spoπtuje zasebne lastnine. Dejansko pa je πlo za dræavno 

zemljo, ki so si jo veleposestniki prisvojili protipravno. (Medina, 2003: 23) Leta 

2000 je vlada zaËela preverjati veljavnost zemljiπkih lastninskih pravic, meriti 

zemljiπËa in jih usklajevati z lastniπkim listom ter razdeljevati zemljo. Na ta 

naËin je lahko do konca leta 2001 nekaj tisoË druæin dobilo zemljo. VeËinoma 

so zemljo, ki jo je prepovedano prodati, dodelili kooperativam. SoËasno naj bi 

kooperative dobile tehniËno pomoË in ugodne kredite, kar pa je do sedaj ‡ tudi 

po koncu leta 2001, ko je bil sprejet zemljiπki zakon, ki ustreza gibanju kmetov 

‡ precej peπalo. Vzrok zato leæi predvsem v neprimernih strukturah Kmetijskega 

ministrstva in na oblastnih strukturah na mestu samem, ki so podporo v 

veliki meri kanalizirale v korist srednje velikih kmetov. Dodaten razlog je bila 

nezadostnost agrarnega inπtituta. Pod pritiskom kmeËkih organizacij je vlada 

osnovala Nacionalni inπtitut za zemljo (INTI), ki je razpustil IAN. INTI je do 

konca leta 2003 novim kooperativam razdelil skoraj 2,27 milijonov hektarjev 

dræavne zemlje. Vendar se zdi, da tudi tukaj nadaljnja podpora ne deluje. Na 

nacionalni ravni INTI sicer uæiva navidezno zaupanje kmeËkih organizacij, a 

zastopniπtva na regionalni in lokalni ravni so bila veËkrat tarËa protestov. NajveËji 

problem kmeËkega gibanja pa vseeno predstavljajo umori aktivistov in 

aktivistk. Morilci veleposestnikov in rejcev æivine so v zahodnih regijah Venezuele 

od sprejetja zemljiπkega zakona ubili pribliæno osemdeset aktivistov in aktivistk. 

(Lemoine 2003) Tudi tukaj opozicijski mediji igrajo neslavno vlogo, saj 

aktivistom in aktivistkam oËitajo, da so povezani s kolumbijsko gverilo ali pa 

da so del Bolivarijanskih osvoboditveni sil (FBL), oboroæene venezuelske organizacije, 

ki je kot podeæelska samoobrambna skupina nastala na mejnih obmoËjih 

s Kolumbijo. 

SKLEP IN PERSPEKTIVE 

Bolivarijanski proces je s svojimi problemi in protislovji eden izmed najzanimivejπih 

druæbenih procesov na svetovni ravni. Iskanje druæbenih in ekonomskih 

modelov onstran neoliberalizma ni lahka naloga in uspeπne preizku-

πene alternative πe ne obstajajo. Proces je za raziskovanje gibanj ter za progresivna 

druæbena in politiËna gibanja zanimiv predvsem zaradi razumevanja odgovornosti 

do procesa in participacije ter odnosa med dræavo in druæbenimi gibanji. 

K temu je treba dodati, da se je proces v Venezueli, v nasprotju s 

πtevilnimi drugimi primeri, do sedaj zmeraj poglabljal in da se je njegov participatorni 

ter radikalno demokratiËni znaËaj samo poveËeval. 

»e opazujemo bolivarijanski proces, nas precej spominja na radikalno demokracijo 

Ernesta Laclaua in Chantal Mouffe. V Venezueli se kot osrednja naloga zastavlja 

poglobitev demokratiËne revolucije, ki se je zaËela pred dvesto leti. Hkrati 

pa se diskurz ne nanaπa na razred, predpisana ali privilegirana organizacijska 

oblika ne obstaja, niti v strukturi niti v vsebini ali usmerjenosti. Pri procesu sodelujejo 

okoljski aktivisti, æenske, migranti in migrantke, hendikepirani, staroselke, 

Ërnci, kmetje in kmetice, delavci in delavke, geji, lezbijke itn., s svojimi lastnimi 

organizacijami. »etudi velike neenakosti v priznanju razliËnih zatiralskih 

razmerij, tako v javnosti kot med prebivalstvom, πe vedno obstajajo. 

Vendar nadaljnji potek procesa ne bo odvisen zgolj od obrambe pred notranjimi 

in zunanjimi napadi, temveË tudi ‡ kar je s tem v moËni povezavi ‡ od 

njegove ekonomske stabilizacije. Ekonomski pritisk na bolivarijanski proces je 

velik, samo med letoma 1999 do konca 2002 je znaπal beg kapitala 32 milijard 

dolarjev. Po uradnih statistikah se je venezuelski BDP v drugem in tretjem letu 

Chávezove vlade zviπal za 3,2 % in 2,8 %. Zaradi dræavnega udara in stavke 

je leta 2002 rast padla za 8,2 % in leta 2003 za 9,8 %. V zadnjem trimeseËju 

2003 pa je Venezuela doæivela ponovno visoko rast. Za leto 2004 so razliËni viri 

napovedali rast od πtiri do deset odstotka. To bi pomenilo, da deluje tudi nova 

naravnanost ekonomije, po parametrih, ki ne odgovarjajo neoliberalni paradigmi. 

©iritev bolivarijanskega procesa v druge dræave Latinske Amerike in 

pojav nove perspektive onstran tradicionalnih leviËarskih konceptov ter onstran 

neoliberalizma lahko v naslednjih letih povzroËita kar nekaj gibanja na 

kontinentu. »e pa bosta Chávez in bolivarijansko gibanje zaradi notranjih in 

zunanjih faktorjev spodletela, se bo Venezuela zagotovo vrnila na stara neoliberalna 

pota. To bi vsekakor pomenilo korak nazaj za venezuelska druæbena gibanja 

in latinskoameriπko levico. Podobno kot v »ilu leta 1973 bi lahko takπen 

razvoj signaliziral, da temeljne spremembe, vsaj po mirni poti, niso mogoËe. 

Prevedla Barbara Beznec 


105


106 

LITERATURA 

AZZELLINI, DARIO (2002): “Nur 48 Stunden. Der Putsch und sein Schnelles Ende”, Arranca!, πt. 27. 

AZZELLINI, DARIO (2003): “Der Frühling Venezuelas”. V: RICHTER, HORST ‡ EBERHARD in UHE, FRANK (ur.): Aufstehen für 

die Menschlichkeit, Gießen. 

AZZELLINI, DARIO (2004): “The script of destabilization as applied to Venezuela”, URL: http://www.venezuelanalysis.com. 

DENIS, ROLAND (2001): Los fabricantes de la rebelión: Movimiento Popular, Chavismo y Sociedad en los años noventa, Caracas. 

ELLNER, STEVE (2003a): “Introducción. En la búsqueda de explicaciones”. V: ELLNER, STEVE in HELLINGER, DANIEL (ur.): 

La política venezolana en la época de Chávez, Caracas, 19-42. 

ELLNER, STEVE (2003c): “Tendencias recientes en el movimiento laboral venezolano: Autonomía vs. Control político”, 

Revista Venezolana de Economía y Ciencias Sociales, πt. 3, 157—178. 

GARCÍA-GUADILLA, MARÍA PILAR (2003): “Sociedad civil: institucionalización, fragmentación, autonomía”. V: ELLNER, STEVE 

in HELLINGER, DANIEL (ur.): La política venezolana en la época de Chávez, Caracas, 230—251. 

GOBIERNO BOLIVARIANO DE VENEZUELA (2003): Logros 2003, Caracas. 

GOBIERNO BOLIVARIANO DE VENEZUELA (2004): Acciones Gubernamentales, Gobierno cumple 5 años aplicando la Agenda 

Social, URL: http://www.venezuela.gov.ve. 

HARDT, MICHAEL in NEGRI, ANTONIO (2002a): “Globalizzazione e democrazia”, predavanje na Akademiji za upodobitvene 

umetnosti, Dunaj, april 2001, objavljeno v Documenta Kassel 11, italijanska razliËica v: Hortus Musicus, πt 10, april/junij, 

26—31. 

HARDT, MICHAEL in NEGRI, ANTONIO (2002b): Empire. Die neue Weltordnung, Frankfurt am Main. 

HELLINGER, DANIEL (2003): “Visión política general: la caída del puntofijismo y el surgimiento del chavismo”. V: ELLNER, STEVE 

in HELLINGER, DANIEL (ur.): La política venezolana en la época de Chávez, Caracas, 43—74. 

INSTITUTO NACIONAL DE TIERRAS (2003): 2 años de la ley de tierras y más de 2 millones 261 mil de hectáreas, URL: 

http://www.inti.gov.ve. 

LEMOINE, MAURICE (2003): “I’m a landless peasant, I’ve got land, but it’s in the graveyard” Venezuela: the promise of land for 

the people, URL: http://www.venezuelanalysis.com. 

LÓPEZ MAYA, MARGARITA (2003a): “Hugo Chávez Frías, su movimiento y presidencia”. V: ELLNER, STEVE in HELLINGER, DANIEL 

(ur.): La política venezolana en la época de Chávez, Caracas, 98—120. 

LÓPEZ MAYA, MARGARITA (2003b): “Movilización, institucionalidad y legitimidad en Venezuela”, Revista Venezolana de Economía y 

Ciencias Sociales, πt. 1, 211—226. 

MÁRQUEZ, PATRICIA (2003): “¿Por qué la gente votó por Hugo Chávez?” V: ELLNER, STEVE in HELLINGER, DANIEL (ur.): 

La política venezolana en la época de Chávez, Caracas, 253—272. 

MEDINA, MEDÓFILO (2003): “Venezuela al rojo entre noviembre de 2001 y mayo de 2002”. V: MEDINA, MEDÓFILO in LÓPEZ 

MAYA, MARGARITA (ur.): Venezuela: confrontación social y polarización política, Bogotá, 7—135. 

PARKER, DICK (2003): “¿Representa Chávez una alternativa al neoliberalismo?”, Revista Venezolana de Economía y Ciencias 

Sociales, πt. 3, 83—110. 

ROBERTS, KENNETH (2003): “Polarización social y resurgimiento del populismo en Venezuela”. V: ELLNER, STEVE in HELLINGER, 

DANIEL (ur.): La política venezolana en la época de Chávez, Caracas, 75—95. 

TEZKO LEE, ELÍ (2004): “El Petróleo y las elecciones de 1998”, VEA Caracas.

Gaπper Kralj 

PolitiËno æivljenje izginulih: 

naracije upora v Gvatemali 

1. UVOD 

V priËujoËem besedilu se bomo ozrli v Gvatemalo, “deæelo veËne lepote in 

veËne tiranije”, kot je leta 1954 zapisal Luis Cardoza y Aragón. Najprej bomo 

lapidarno predstavili kontekst politiËnega delovanja v Gvatemali, v katerega je 

umeπËena etnografska refleksija iz opuπËenega plantaænega posestva na zahodu 

dræave. Primer je dan v presojo, kako misliti oblast v skrajnih razliËicah neoliberalne 

ofenzive kapitala. V drugem delu se besedilo osredotoËi na reπitve, 

predvsem estetsko-politiËne prakse svojcev izginulih (desaparecidos) med dolgoletnim 

vojaπkim konfliktom. ©tudij primera je HIJOS, 1 kot prostor sreËanja, 

kjer so otroci in hËere izginulih svoje osebne zgodovine poenotili v priËevanje 

o celi generaciji druæbenih upornikov. Tako so se postopoma preoblikovali v 

kolektiv, sposoben politiËnega æivljenja, javnega branja realnosti in snovanja 

sveta po svoji podobi. 

2. KONTEKST POLITI»NEGA DELOVANJA V GVATEMALI 

Po πtiridesetletnem vojaπkem obraËunu z gverilskimi uporniki in terorju dræave 

nad staroselci so bili konec leta 1996 podpisani Mirovni sporazumi. Na eni 

strani jih je podpisalo visoko vojaπko poveljstvo, na drugi strani so bili podpisniki 

zastopniki krovne militantne levice Unidad Revolucionaria Nacional Guatemalteca 

(URNG) 2 , ki se je vzporedno s podpisom prestrukturirala v uradno po- 

1 HIJOS ‡ Hij@s por la Identidad y la Justicia contra el Olvido y el Silencio (Sinovi in hËere za identiteto in 

praviËnost, proti pozabi in molku) sestavljajo poveËini otroci izginulih med vojaπkimi obraËuni z revolucionarnimi 

nasprotniki. Prvi kolektiv s tem imenom je leta 1994 nastal v Argentini. Leta 1999 je bil zasnovan v 

Gvatemali. Zdaj je po vsej Latinski Ameriki razπirjena mreæa kolektivov HIJOS, ki so postopoma prerasli ‘terapevtske’ 

delavnice in se zavzeli za neko radikalno politiËno spremembo, temeljeËo na nadaljevanju boja 

njihovih izginulih starπev. 

2 V URNG so se leta 1982 zdruæile gverilske organizacije Fuerzas Armadas Rebeldes (FAR), Organización 

del Pueblo en Armas (ORPA), Ejército Guerrillero de los Pobres (EGP) in delavska stranka Partido 

Guatemalteco del Trabajo (PGT). 

Gaπper Kralj: PolitiËno æivljenje izginulih: naracije upora v Gvatemali 

107


108 

litiËno stranko. Generali niso zmagali v vojni, da bi izgubili mir. V sporazume 

so privolili πele ob popolni vojaπki zmagi nad odporniπkim gibanjem. S podpisom 

sporazumov o miru je bila URNG poraæena πe politiËno. S to vizijo se ne 

strinjajo politiËni aktivisti in aktivistke iz kolektiva HIJOS. Menijo, da se boj 

proti izkljuËevanju in zatiranju nadaljuje, Ëetudi je podroËje drugaËno. Po eni 

strani so bili priËe vojaπkemu porazu odporniπkega gibanja; da bi ga vojaπke sile 

(ob izdatni podporni ZDA) uniËile, je moralo umreti veË kot 200.000 ljudi, 

okoli 45.000 jih je izginilo, velika veËina staroselcev in revnih ladinov, ki so se 

na eno ali drugo stran v vojaπkem spopadu vkljuËevali predvsem zaradi njihovega 

golega preæivetja. Po drugi strani so bili priËe politiËnemu porazu institucionalizirane 

levice, v katero se je prestrukturirala URNG, z njo pa tudi preæivela 

peπËica nekdanjih revolucionarjev. Na zadnjih predsedniπkih, poslanskih 

in lokalnih volitvah, ki so bile novembra 2003, se je ponovno izkazalo, da tako 

ne morejo spreminjati sveta po svoji podobi. 

Prenovljeno URNG je na volitvah zastopal Rodrigo Asturias, nekdanji vodja 

gverilske organizacije in sin znamenitega gvatemalskega pisatelja Miguela 

Angela Asturiasa. Medtem ko nihËe ni priËakoval triumfa levice, je bila vsa 

pozornost nacionalnih in mednarodnih mnoæiËnih medijev fokusirana na kandidaturo 

vojaπkega generala in predsednika kongresa Enfraína Ríos Montta in 

njegovo stranko Frente Republicano Guatemalteco (FRG). Po mnenju Franka La 

Rueja, vodje Centro para Acción Legal en Derechos Humanos (CALDH), bi æe 

njegovo napredovanje v drugi krog predsedniπkih volitev lahko pomenilo, da 

bi avtoritarnega fundamentalista πe naprej varoval Zakon o amnestiji, ki so ga 

vojaπki poveljniki izsilili med ‘mirovnimi pogajanji’ v Oslu, ratificirali pa soËasno 

s podpisom Mirovnih sporazumov v Mehiki. »etudi se je izkazalo, da niti 

Ríos Montt niti FRG nista ponovila “uspeha” izpred πtirih let, levico zastopa le 

osem poslancev v kongresu, skupaj iz Alianze Nueva Nacíon (ANN) in URNG. 

Na mesto predsednika je bil izvoljen kandidat desnosredinske Gran Alianza 

Nacional (GANA) Oscar Berger, ki je v drugem krogu porazil Alvaro Coloma 

(Ríos Montt je izpadel v prvem krogu volitev); GANA je na poslanskih volitvah 

porazila FRG in januarja 2004 sklenila koalicijski pakt z Unión de la Esperanza 

Nacional (UNE) in Partido de Avanzada Nacional (PAN); FRG je kljub 

porazu na predsedniπkih in poslanskih volitvah obdræala veËino na lokalnih volitvah. 

V lokalnem vladanju desnih ekstremistov na podeæelju moramo upoπtevati, 

da je prav tam Ríos Montt zasnoval svojo vojaπko kariero. Njen vrhunec 

je tako imenovana operacija Tierra Arrasada (1981‡83), ko je πtevilo mnoæiËnih 

pobojev nad staroselci v Gvatemali geometriËno naraslo, postavitev ‘modelnih 

vasi’ za nastanitev in nadzor preæivelih in institucijo vojaπkih patrulj, tako 

imenovanih Patrullas de Autodefensa Civil (PAC). Medtem ko so bili v PAC

med letoma 1981 in 1983 prisilno rekrutirani vsi moπki med 15. in 65. letom, 

lahko verjamemo napovedi raziskovalcev z oddelka za politiËne πtudije na Univerzi 

San Carlos v Gvatemali (USAC), ki so prepriËani, da FRG lahko πe vedno 

priËakuje neposredno podporo okoli 500.000 lokalnih zastopnikov nekdanjih 

patrulj (ex-PAC). Njihova hipoteza je bila v praksi potrjena med 24. in 

25. julijem 2003. Ex-PAC so dobesedno preplavili prestolnico in ustavili delovanje 

dræave. Zasedli so vse njene vitalne institucije, med njimi tudi vrhovno 

sodiπËe, in tako izsilili protiustavno kandidaturo nekdanjega diktatorja. 

3. SIVO POLJE: 3 REVNI PROTI REVNIM, ÆRTVE PROTI ÆRTVAM 

RazliËico izrednega stanja v Gvatemali, kjer je teror dejansko postal nekaj 

vsakdanjega (Taussig, 1992), kjer izredno stanje ni izjema, temveË pravilo (Benjamin, 

1940), bomo v nadaljevanju ilustrirali z etnografsko refleksijo z prizoriπËa 

pereËih zemljiπkih konfliktov v regiji Izabal, ki meji na Honduras. Organizacije 

staroselskih in kmeËkih baziËnih skupnosti se v Izabal, pa tudi drugih 

ruralnih regijah v Gvatemali, nenehno sreËujejo s problemom nelegitimnega 

prilaπËanja zemlje premoænih posameznikov, nekaterih dræavnih institucij in 

mednarodnih korporacij. V nacionalnem okviru je kljuËni problem nefunkcionalni 

zemljiπki kataster, s tem pa tudi neizpolnjevanje Mirovnih sporazumov. 4 

Poleg izmere zemljiπË, doloËitve lastniπtva in razmejitve posesti naj bi vlada z 

njim spodbujala prodajo neobdelanih zemljiπË, vzpostavila sistem za obravnavo 

legitimnih zahtevkov in dostopnih posojil za njihov nakup, prisodila dræavna 

zemljiπËa kmeËkim in staroselskim skupnostim itn. Kljub zavezujoËim mirovnim 

sporazumom ni bila izpolnjena nobena od teh zahtev, so mi zatrdili na sedeæu 

tradicionalne kmeËke organizacije Comite de Unidad Campesina (CUC). 

Po drugi strani so se izrazili kritiËno do vladne agencije FRONTIERRAS, ki je 

3 S “sivim poljem” mislimo predvsem na tiste hibridne druæbene prostore, kjer so vloge ærtev in njihovih krvnikov 

nerazdruæljivo povezane. Kot nas opozarja Primo Levi (1986/2003), moramo temu navkljub pripoznati 

razliko. Res je, da represija iz ærtev ne dela svetnikov, temveË jih dela sebi podobne. Tak primer so 

PAC v Gvatemali. Po drugi strani jih ne smemo zameπati s hladnokrvnimi morilci. To bi bila “moralna bolezen, 

esteticistiËna razvada ali zloveπËe znamenje naklonjenosti, predvsem pa dragocena (hotena ali nehotena) 

usluga tistim, ki zanikajo resnico. […] Z meπanjem vlog ærtve in rablja bistveno potvarjamo svojo 

potrebo po praviËnosti” (Levi 2003: 37). Medtem ko bi iz refleksije Giorgio Agambena (1998/2005) na 

“snov, ki se upira vsakemu ugotavljanju odgovornosti” lahko sklepali na simetrijo odnosov med ærtvami in 

njihovimi krvniki, kjer “zatiralni postane zatiralec in krvnik tudi sam postane ærtev”, nas Marta Verginella 

(2003) opozarja, da med ærtvami in morilci ni mogoËe vzpostaviti simetrije. Na skrajnem primeru izkrivljenih 

odnosov, v “sivem polju” taboriπËa smrti, kjer so bili nekateri (do neke mere pa vsi) pripravljeni sklepati 

krvava zavezniπtva s preganjalci, Levi odstira aktualna vpraπanja sodobne druæbe. Pri tem ves Ëas ponavlja: 

Ëetudi krivec ostaja krivec in ærtev ostaja ærtev, “naj bo jasno, da nosi najveËjo krivdo sistem” (Levi 

2003: 33). 

4 Ena osrednjih topik Mirovnih sporazumov je bil catastro nacional oz. nacionalni kataster, ki naj bi ga vlada 

izdelala do marca 1997. 


109


110 

bila zasnovana na predpostavki mirovnih sporazumov za razreπitev zemljiπkih 

konfliktov kot prednostne naloge vlade. FRONTIERRAS je razvojna institucija 

Svetovne Banke. UniËujoËe uËinke bliskovite odprodaje malih zemljiπË na 

“prostem trgu” so primerjali s Kolumbijo, Juæno Afriko in Filipini. Po drugi strani 

so bili prepriËani, da FRONTIERRAS ni edini dejavnik za naraπËajoËo revπËino 

in lakoto na podeæelju. Navedli so primer sosednje Mehike. Kot prvi pogoj 

vstopanja Mehike v severnoameriπko prostotrgovinsko obmoËje NAFTA je 

mehiπka vlada spremenila 27. Ëlen ustave, ki je vsem polnoletnim osebam dovoljeval 

upraviËeno rabo komunalnih zemljiπË ali ejidov. Srednjeameriπko razliËico 

CAFTA je Gvatemala z ZDA podpisala 10. marca 2005. S tem bodo tudi 

v Gvatemali najbolj oπkodovane samoorganizirane skupnosti, nedvomno 

staroselske skupnosti in skupnosti kmetov brez zemlje, ki so napoti neoliberalni 

ofenzivi kapitala. Moji sogovorniki so se izkazali kot druæbeni kritiki, ki izhajajo 

iz prakse. V zadnjih letih so vodili vrsto zasedb neobdelanih zemljiπË. Po 

priËevanju vodje zavezniπtva kmeËkih organizacij Coordinadora Nacional de Organizaciones 

Campesinas (CNOC) je po vsej dræavi zasedenih okoli 60 zemljiπË, 

veËina v regiji Izabal, kjer so æivljenja zasebnikov nenehno ogroæena. Zaradi orkana 

Mitch, ki je leta 1998 povsem opustoπil regijo, 5 je eno od najveËjih podjetij 

s tropskim sadjem na svetu, Del Monte Fresh Produce, omejilo svojo proizvodnjo 

in odpustilo veËino svojih delavcev v Izabal, najbolj prizadete plantaæe 

banan pa oddalo vplivnim druæinam iz glavnega mesta Morales. V Morales sem 

skupaj z zastopnico Derechos en Accion, ameriπke nevladne organizacije, ki v 

prizoriπËa konfliktov novaËi mirovne opazovalce, in kanadsko aktivistko, ki je 

v Morales priπla na pobudo CUC, poËakal na Ëloveka, ki me je v mnoæiËnem 

spremstvu pobral na postaji. Na kasonu dæipa je bilo vsekakor varneje kot postopati 

po Moralesu, ki mu pravijo tudi mesto duhov. Skozenj teËe ena glavnih 

poti trgovine z drogo v Srednji Ameriki. 

Vstopanje v “sivo polje” plantaæe se je zaËelo ob spuπËeni zapornici. Zapornica 

ni razmejevala le mesta Morales od prostranstva, ki mu ni bilo videti konca. 

LoËevala je ljudi, ki so se delili na privilegirane in navadne plantaæne delavce, 

in na tiste, ki so bili po letu 1998 odpuπËeni. Skrbno izbrani 

privilegirani delavci, mnogi med njimi z dolgoletno kariero v PAC, so bili rekrutirani 

v varnostno sluæbo podjetja. Varnostnikom so sledili vozniki osebnih 

5 Nedavno je bila Gvatemala ponovno prizoriπËe naravne katastrofe. Oktobra 2005 je siloviti orkan Stan prizadel 

Mehiko in Srednjo Ameriko. Samo v Gvatemali je za posledicami tropskega neurja umrlo na stotine 

ljudi, na tisoËe jih je ostalo brez domov. Pri CUC poroËajo, da bo imel Stan daljnoseænejπe posledice kot 

Mitch (glej tudi: http://www.nodo50.org/pchiapas/guate/noticias/cuc21.htm). Pri nevladnih organizacijah 

v Gvatemali so prepriËani, da bo v najbolj prizadetih regijah æe ob koncu leta izbruhnila mnoæiËna lakota, 

Ëe ljudje ne bodo dobili mednarodne pomoËi v hrani. Ob tem naj dodamo, da je v nekaterih regijah, med 

njimi tudi v Izabal, ki tokrat ni bila v epicentru vrtinca, podhranjenih od 50 do 80 odstotkov otrok.

avtomobilov, dæipov in avtobusov. Z vozniπkimi dovoljenji Del Monte jim je 

uprava podjetja v zameno za minimalne zasluæke prepovedala prevoz nezaposlenih 

potnikov. Navadnim delavcem je bil tako omogoËen prevoz, medtem ko 

sta bila veliki veËini odpuπËenih delavcev prepovedana tako prevoz kot vstop 

na plantaæo. Tako so mi sopotniki pojasnili lestvico privilegijev, ki uravnavajo 

razmerja med ljudmi na plantaæi. Varnostnike so prepoznali kot Ëlane najemniπkih 

tolp ali pistoleros. Ti privilegirani delavci so bili za “najmanjπi dobi- 

Ëek pripravljeni storiti najveËje zlo” tistim, ki so izgubili mesto v podjetju, pa 

so si onkraj zapornice ustvarili svoje domove. Zastopnik je povzel CNOC: 

“Bolj kot pomanjkanje hrane jih vsak dan ogroæajo oboroæene tolpe nekdanjih 

sodelavcev”. Ekonomija Ëloveπkih odnosov, ki mi je ostala skrita, je naπemu 

vozniku in mnoæici na kasonu, vkljuËno z mano, dovolila, da smo prestopili 

mejo. Z vstopnim obredom v “sivo polje” plantaæe sem se ponovno sreËal nekaj 

dni zatem, ko sem potoval na ljudsko skupπËino (asamblea popular), ki jo 

je sklicala skupnost odpuπËenih delavcev iz razliËnih vasi. Zaradi opravkov v 

Morales sem se na sreËanje vraËal v avtobusu, ki se je prenapolnjen ustavil ob 

straæarnici Del Monte, ki mi v spominu ostaja kot podoba manjπe vojaπke karavle. 

Stisnjen v gneËi pri sprednjih vratih sem lahko videl voznika, ki je z varnostnikom 

v maskirni obleki in z avtomatskim oroæjem izmenjal nekaj vljudnostnih 

fraz in mu podal zvit Ëasnik. Ta drobni detajl na meji se mi je z neko 

nerazumljivo intenzivnostjo vtisnil v spomin. Na ljudski skupπËini se je odlo- 

Ëalo o zasedbi neobdelanega zemljiπËa. Kot opazovalec sem bil pozvan, da izrazim 

svoje mnenje. »etudi se za opazovalce predvideva nevtralnost, je zveza absurdna. 

Æe s tem, ko sem spregovoril, sem izrazil zanimanje. Zavzel sem se za 

podporo zasebnikov in se po svojih najboljπih moËeh informiral o okoliπËinah, 

pravnem ozadju, izkuπnjah iz preteklosti, predvidenih taktikah in motivaciji. 

Dogodki so prehitevali moje prizadevanje, da bi “razumno” dojel poloæaj. V 

zmeπnjavi, ki je nastala ob koncu pogovora, mi je povsem jasno ostalo le to, da 

se zaËenja zasedba zemljiπËa. 

4. ÆIVLJENJE NI DELO 

Sama struktura plantaænega sistema, lestvica privilegijev, ki ureja Ëloveπke 

odnose, in njene posledice, v πtevilnih pogledih izraæajo emblematiËno in paradoksalno 

izredno stanje (po eni strani se ËloveËnost odpuπËenega plantaænega 

delavca postavlja v negotovost, po drugi on ali ona ohranita alternativne 

perspektive naproti Ëasu, delu in sebstvu). In Ëe poskuπamo etnografsko refleksijo 

umestiti v zgodovinski okvir, se v diahroni perspektivi neizogibno sreËamo 

s problematiko suæenjstva. Pri tem se zavedamo, da je zveza med suænjem in de- 


111


112 

lavcem problematiËna, onkraj plantaæe morda celo povsem neustrezna. Po drugi 

strani lahko tako izpostavimo dve skrajnosti: na eni strani suænja, ki je zaposlen 

dosmrtno, in na drugi delavca, ki je zaposlen prekerno, ki sanja o zaposlitvi 

za nedoloËen Ëas, o tistem torej, kar suæenj po definiciji ima ‡ delo do smrti. 

Z zbliæevanjem teh dveh skrajnih pozicij lahko izpostavimo trojno izgubo odpuπËenih 

delavcev, ki so si na plantaæi ustvarili svoje æivljenjske svetove: izgubo 

doma, izgubo pravice nad njegovim ali njenim telesom in izgubo politiËnega 

statusa. Ta trojna izguba je identiËna z “absolutno dominacijo, natalno 

alienacijo in druæbeno smrtjo” oziroma tistim, kar kamerunski teoretik Achille 

Mbembe (2003) imenuje “popoln pregon iz ËloveËnosti” (Mbembe 2003: 21). 

»e si plantaæo Del Monte v Izabal, v πirπem pomenu besede, predstavljamo kot 

zapuπËino politiËno-pravne strukture, kot prostor, kjer je suæenj pripadal gospodarju, 

kaj lahko potemtakem reËemo o neodnosu odpuπËenega delavca? »e ga 

primerjamo s suænjem, potem lahko reËemo naslednje: Kot instrument je imel 

suæenj ceno. Kot lastnina sta imela on ali ona vrednost. Suænjevo delo je bilo 

potrebno in uporabno. OdpuπËeni delavec je v nasprotju s temi oznaËevalci 

suænja brez cene in brez vrednosti. Njegovo delo je nepotrebno in odveËno. 

Medtem ko se suænja, kot pravi Mbembe, “ohranja pri æivljenju v stanju poπkodbe” 

(Mbembe 2003: 21), je odpuπËeni delavec na plantaæi lahko ubit. Ta logika 

ne pripada zgolj kolonialni zgodovini plantaænega terorja. V skrajni razli- 

Ëici naπ boj za delo izhaja iz naπega strahu pred smrtjo. 6 

Posebnost terorja v “sivih poljih” plantaæ, kjer se prekrivata æivljenje in 

smrt, politika krutosti in simbolika profanosti, je njegova koncentracija stanja 

izjeme in izrednega stanja. Tukaj lahko vidimo prve sinteze med dræavno birokracijo 

in masakri nad revnimi ladini in staroselci v Gvatemali kot izrazom kontinuitete 

zahodnjaπke racionalnosti na kolonialnih in postkolonialnih prizoriπËih 

terorja. Po drugi strani je administracija mnoæiËne smrti nad prebivalci 

6 V reæimu nacistiËnih taboriπË je bilo delo zgolj v funkciji trpinËenja, brez produktivnih ciljev. Ljudi so poπiljali 

na delo, da bi jih terorizirali. “Delo plemeniti” je v nacistiËni in faπistiËni retoriki pomenilo, da nasprotniki 

reæima niso bili upraviËeni do dela v obiËajnem pomenu besede; njihovo delo je moralo biti “izpraznjeno 

delo”, namenjeno zgolj trpljenju brez uËinka ali profesionalizacije: vleËenje, potiskanje, prenaπanje, 

upogibanje, dvigovanje, zabijanje, premetavanje itn. Po drugi strani je trpinËenje “sovraænikov” postala 

vsakdanja sluæba, ki so jo esesovci preprosto opravljali in o njej niso razmiπljali. Zveza med telesno in simbolno 

razseænostjo v nasilju je tu neposredna. TrpinËenje in trpljenje sta postala nekaj normalnega, navadnega 

in vsakdanjega. Zanimiva je nasprotna poanta, na katero nas napotuje Primo Levi (2003), namreË 

ta, da delo lahko postane obramba. Pri tem ne misli na muËna opravila, s katerimi si vsakodnevno lajπamo 

bolj oddaljene groænje, temveË na æeljo po “dobro opravljenem delu” (Levi 2003: 98). Redki posamezniki, 

ki jim je v taboriπËu uspelo opravljati svoj poklic, so tega opravljali po svojih najboljπih moËeh, pa ne 

zato, ker bi ubogali ukaze, temveË zaradi svojega poklicnega dostojanstva. Levi je zapisal: “Æelja po ‘dobro 

opravljenem delu’ je tako zakoreninjena v nas, da zaradi nje ‘dobro opravimo’ celo sovraæna dela, ki πkodijo 

nam in naπi strani, in se moramo zato zavestno potruditi, da jih opravimo ‘slabo’. Sabotaæa nacistiËnega 

dela ni bila le nevarna, temveË je bilo zanjo treba premagati tudi atavistiËni notranji odpor.” (Levi 

2003: 98‡99) Zato je bolj kot katerikoli ukaz ali æviæg upravnika treba zavestno premagati “tisto v nas, kar 

nam onemogoËa moænosti za nepokorπËino” (Bourdieu 2000: 168).

Evrope (55 milijonov mrtvih le v drugi svetovni vojni) dokaz za transfer metod 

iz kolonialnega sveta, kjer so bile te rezervirane za prvotne naseljence. V ta 

namen Mbembe uvaja pojem nekropolitike. Z nekropolitiko poskuπa pojasniti 

sodobne oblike podrejanja æivljenja oblasti smrti (namesto æivljenja, ki si je 

podredilo vse, tudi smrt), kar v temeljih rekonfigurira odnose med uporom, ærtvovanjem 

in terorjem. Njegov argument za nekropolitiko je zasnovan na tezi, 

da so tehnologije, ki so do polnega izraza priπle v nacizmu, morale nastati na 

kolonialnih plantaæah. V teh primerih je pojem biopolitike nezadosten. Kot je 

zapisal Mbembe, “nacizem in stalinizem nista naredila niË veË kot okrepila serijo 

mehanizmov, ki so æe obstajali v zahodno-evropskih druæbah in politiËnih 

formacijah; podrejanje telesa, zdravstvene ureditve, druæbeni darvinizem, evgenika, 

zdravstveno-pravne teorije o dednosti, degeneraciji in rasi” (Mbembe 

2003: 24). Dodamo lahko, da “siva polja” kolonialnih in postkolonialnih plantaæ 

v moderni filozofski misli in evropskem politiËnem imaginariju dejansko 

predstavljajo prizoriπËa, kjer se oblast izvaja ab legibus solutus: kjer “mir” privzema 

obraz “vojne brez konca”. 

V Ëasu zasedbe zemljiπËa v Izabal je skupina oboroæenih varnostnikov v policijskem 

spremstvu streljala na mnoæico odpuπËenih delavcev, pribliæno 100 

kmetov brez zemlje, in pri tem ubila 21-letnega aktivista Jose Benjamina Pereza 

Gonzalesa. OËividci uboja so svoja priËevanja predstavili na okroænem sodiπËu 

v Izabal. Kot so poroËali πtevilni izmed njih, so jim pozneje sledili, grozili 

ali streljali nanje. Kljub πtevilnim zahtevam za zaπËito priË in sreËanjem z visokimi 

policijskimi uradniki v Gvatemali ni bil sprejet noben ukrep, ki bi jim zagotovil 

pravno varstvo. »eprav so oËividci oboroæene varnostnike in policiste 

identificirali kot storilce zloËina, nad njimi ni bila izvedena nobena aretacija 

ali izdan nalog zanjo. Povsem neproduktivno je bilo tudi poroËilo varuha Ëlovekovih 

pravic v Puerto Barriosu, kjer je bilo potrjeno sodelovanje policijskih 

uradnikov pri uboju Pereza Gonzalesa. Po priËevanju oËividcev je policist mladeniËa 

ustrelil v hrbet. Medtem ko je ta ranjen leæal ob cesti, se mu je pribliæal 

Ëlan notoriËnih pistoleros in ga pokonËal s strelom iz neposredne bliæine. Pozneje 

so policisti aretirali Cecilia Mendez Hernandeza, prav tako aktivista in 

znanca Pereza Gonzalesa ter mu naprtili uboj in ilegalno posedovanje oroæja. 

Preden je bil izpuπËen proti varπËini, je tri mesece preæivel v zaporu. 

5. MED SINOVI IN H»ERAMI IZGINULIH 

Epizodo iz plantaænega posestva v Izabal smo povzeli tako, kot sem jo predstavil 

na enem prvih sreËanj s politiËnimi aktivisti in aktivistkami iz kolektiva 

HIJOS v Gvatemali, kjer sem med letoma 2002 in 2004 opravljal antropoloπ- 


113


114 

ki teren. 7 Pri sestavljanju besedila me je informiralo njihovo prepriËanje, da teror 

nad staroselci in revnimi ladini na podeæelju ni stvar preteklosti, temveË 

nekaj, kar v veliki meri doloËa sodobne druæbene in politiËne prostore v “deæeli 

veËne lepote in veËne tiranije”. Pri tem moramo zavrniti eksotizacijo in romantizacijo 

izkljuËenih, poniæanih in potrtih. Po drugi strani je ponudba ene 

πtevilnih standardnih racionalnih razlag “kulture terorja” enako nesmiselna. 

Na delu je zapletena konstrukcija rezistentne logike pomenov, katerih temelji 

so v simbolnem svetu in ne v tistem, ki pripada racionalizmu. Kot nas opozarja 

Michael Taussig (1984), moramo pri raziskovanju terorja “prodreti za tanËico, 

pri tem pa ohraniti njegovo halucinatoriËno kvaliteto” (Taussig 1984: 471). 

Tako bomo v nadaljevanju predstavili nekatere estetsko-politiËne strategije sinov 

in hËera izginulih v Gvatemali 8 in njihovo bogato politiËno sprehajaliπËe, 

kjer so se preobrazili v kolektive, sposobne spremeniti æivljenje. 

6. IZGINULI: TISTI, KI SO VEDNO NIKJER 

Izginuli danes kakor “duhovi” lebdijo nad svetovi æiveËih. 9 Predstavljajmo 

si jih lahko kot tisoËe “popolnih priËevalcev” nasilja dræave, katerih izpoved bi 

bila vsesploπno pomembna. V tem smislu se upirajo antropoloπkemu raziskovanju, 

saj so kot priËevalci nasilja odsotni. Hkrati “uteleπajo” antropoloπki pojem 

oblasti v najradikalnejπi obliki: medtem ko smrt naredi konec druæbene- 

7 Pri tem se ne moremo izogniti dejstvu, da je bila antropologija v svojih zaËetkih zasnovana na izmaliËenem 

odnosu antropologov do kolonialnega sveta in njihovi brezbriænosti do uniËenja njegovih naseljencev. Po 

drugi strani se zdi, da je v univerzumu refleksivnih postmodernistov vse tisto, kar je nekoË konstituiralo antropoloπki 

teren, vsaj navidezno razpadlo na prepletene medijske podobe, potroπniπki fetiπizem, prosti trg 

in korporativne apetite, podprte s kapitalom Svetovne banke. V nasprotju z brezbriænim znanstvenikom lahko 

antropolog/inja postane angaæirani/a compañero/a. Ta pozicija raziskovalca/ko postavlja znotraj dogodkov, 

kjer se pojavi kot odzivno in refleksivno bitje, ki bo zavzelo stran in o svojih dejanjih presojalo v etiËnih 

pojmih. Tako lahko tudi antropologija postane “prizoriπËe upora” (Scheper-Huges, 1995). 

8 Gvatemalske varnostne sile so izginotja domnevnih “dræavnih sovraænikov” zaËele izvajati v 60. letih. Mednarodno 

pozornost so zbudila med 2. in 5. marcem 1966, ko je brez sledu izginilo 28 javnih oseb. Tako 

je gvatemalski sociolog Carlos Figueroa Ibarra (1999) na podlagi priËevanja preæivelega Raúla Díaza Ramíreza 

rekonstruiral prva izginotja v Latinski Ameriki, ki jih danes poznamo kot “primer 28.”. Pozneje v 70. 

in 80. letih, so bila prisilna izginotja razπirjena po vsej Latinski Ameriki. Samo v dveh desetletijh (med letoma 

1966 in 1986) je latinskoameriπko zdruæenje organizacij svojcev izginulih oseb Federación Latinoamericana 

de Asociaciones de Familiares de Detenidos-Desaparecidos (FEDEFAM) v Argentini, Boliviji, 

Braziliji, »ilu, El Salvadorju, Gvatemali, Haitiju, Hondurasu, Kolumbiji, Mehiki, Paragvaju, Peruju in 

Urugvaju dokumentiralo veË kot 90.000 primerov prisilnih izginotij. Glej tudi: http://www.desaparecidos.org/fedefam/. 

9 V duhu nenehne napetosti med æivljenjem in smrtjo je gvatemalska pesnica Ruth Molina de Cuevas, mati 

izginulega, zapisala: “¿Cuántos son? // ¿Son muchos? Si / Son muchos, / son miles, / imagínese. // 

Hay desaparecidos / que están vivos. // Hay desaparecidos / que están muertos. // Hay desaparecidos 

/ que no se sabe / si están vivos / o están muertos. // Hay desaparecidos / que sería mejor / que estuvieran 

muertos. // Hay desaparecidos / que preferimos pensar / que no están vivios. // Hay desesperación 

y dolor / por todos los desaparecidos. [Koliko jih je? // Jih je veliko? Da / veliko jih je, /na tisoËe, / predstavljajte 

si. // So izginuli / ki so æivi. // So izginuli / ki so mrtvi. // So izginuli / za katere se ne ve / ali so 

æivi / ali so mrtvi. // So izginuli / in bi bilo bolje / ko bi bili mrtvi. // So izginuli / in æelimo si misliti / da niso 

veË æivi. // Sta obup in boleËina / za vse izginule]” (Molina de Cuevas 1990: 27).

mu razmerju, izginotje implicira fantomski odnos med izginulimi in njihovimi 

otroci, ki v negotovosti upajo, da se bodo starπi vrnili ‡ pozneje, æivi ali mrtvi. 

Brez trupla ni dokaza za smrt. S tem ni moænosti za dostojen pogreb in æalovanje. 

Hkrati ni moænosti za kazenskopravni pregon storilcev. V πtevilnih primerih 

slednji bivajo med prizadetimi. Pogosto æivijo v njihovi neposredni bliæini, 

istem mestu ali soseski; na to razseænost “normalizacije” sobivanja z represores 

sem dejansko postal pozoren, ko sem izvedel, da se nekateri otroci izginulih 

vsak dan sreËujejo s tistimi, o katerih sami menijo, da so odgovorni za izginotja. 

10 Tako “siva polja” niso le v domeni plantaænih posestev. Prepoznamo jih v 

okoljih urbanih prestolnic Gvatemale, Santiaga ali Buenos Airesa. Ob tem si 

lahko predstavljamo, kako vojaπki strategi, izvajalci izginotij, muËitelji in morilci 

svobodno hodijo po ulicah, obiskujejo restavracije in kavarne, so zvezde 

televizijskih oddaj, naslovnic rumenega tiska, najemajo sobe v poËivaliπËih, se 

udeleæujejo uradnih ceremonij, zasedajo vodilna mesta javnih uradov, kandidirajo 

na volitvah, so reciklirani v podjetnike itn. Hkrati si moramo predstavljati 

vsakdanje æivljenje tisoËev ljudi, ki v strahu iπËejo izginule svojce in prijatelje. 

Presenetljivo metaforo za tovrstno oblast najdemo v besedni zvezi 

“secuestro permanente” [“permanentna ugrabitev”], ki je nastala v odvetniπkih 

pisarnah v »ilu. Pojem metaforiËno aludira na nezakljuËeno in neskonËno obdobje 

Ëakanja, Ëeprav se “ugrabljeni” ne bodo nikdar vrnili. V tem pogledu se 

izginuli nanaπajo na izgubo brez objekta, brez obraza in brez glasu, na odsotnost, 

ki soËasno ustvarja mesta prisotnosti, ta pa obstajajo in ostajajo le v realmu 

spominov. 

7. POLITIKA IN POETIKA SPOMINOV NA IZGINULE 

Otroci izginulih za izhodiπËe svojih kolektivov HIJOS v Argentini, Gvatemali 

in »ilu postavljajo “nujnost osvobajanja individualnega in kolektivnega 

spomina na izginule”. Izginuli so torej poenotili njihove prostore sreËanja, kjer 

so si lahko izpriËali tisto, o Ëemer so dolga leta molËali. V Gvatemali so jih poimenovali 

Teraparte: 

“Gre za terapijo prek umetnosti. Ime izhaja iz popularnega reka: ‘me estas terapiando’. 

Bistveno je, da pojem nagovarja skupnost in zato smo delavnice imenovali 

Teraparte. To je bil eden prvih ciljev HIJOS. Dajati drug drugemu psiholoπko podporo 

znotraj kolektiva. In ko smo zaËeli s politiËnim delovanjem, ki ga poskuπamo osnovati 

na neki kreativni paradigmi, smo spoznali, da ima vse skupaj nekakπen politi- 

Ëen pomen. Znotraj Teraparte se kanalizira vse tisto, kar smo mladi æiveli med 

10 Ko se je znanec vrnil s pogovora za delo, mi je zadovoljen dejal, da je delo dobil, na moje prigovarjanje pa 

dodal, da je odslej zaposlen v pisarni, katere πef je nekdanji general Gramajo. 


115


116 

vojaπkim konfliktom, kot nekakπna nujnost, v katero so usmerjeni afekti. Gre za terapijo 

prek umetnosti, ki pa ni le neko vpraπanje ‘vreËi ven’ iz sebe vse, kar se nam 

je zgodilo, namen je odkriti, predlagati in ustvariti nekaj novega. Poskuπamo torej potencializirati 

umetniπke kvalitete, da se z njimi lahko izrazimo, ne zgolj na ravni posameznika, 

temveË v πirπi skupnosti. In tukaj se rodi umetnost kot neko politiËno 

orodje. Na tej poti smo se sreËali s teatrom, glasbo, grafiti, slikarijami, murali, fotografijo, 

da bi izrazili svoje ideje, kako prispevati k refleksiji o nujnosti spreminjanja politiËnih, 

ekonomskih in druæbenih odnosov v Gvatemali.” 

Med mnogoterimi umetniπkimi izrazi, ki nagovarjajo πirπo skupnost, lahko 

za primer vzamemo fotografije Ëloveπkih obrazov na ulicah in drugih javnih 

mestih. Brez njih je danes praktiËno nemogoËe misliti kolektive otrok ali mater 

izginulih. Poleg vsake fotografije nas nagovarja pripisano vpraπanje ¿Dónde 

están? ‡ Kje so? Na ta naËin fotografija postane neposreden in oseben dokaz 

eksistence tistih, kateri so bili izginuli na najrazliËnejπe naËine: ugrabitev, mu- 

Ëenje, smrt, izginotje … Po drugi strani si politiËni oblastniki niso prizadevali 

zgolj uniËiti moænosti za upor, temveË prepriËati javnost, da izginuli niso nikdar 

obstajali. V tem pogledu fotografije postajajo kontranaracije uradni verziji 

zgodovine. Oziroma, kot je zapisal Roland Barthes (1992), “fotografija ne 

govori (nujno) o tem, Ëesar ni veË, paË pa zgolj in zagotovo o tem, kar je bilo. 

[…] Bistvo fotografije je, da potrdi, ratificira, kar prikazuje” (Barthes 1992: 

75). V Barthesovi koncepciji so fotografije dokaz avtentiËnosti; v nasprotju z 

govorico, ki je “po naravi fiktivna”, si fotografija “ne izmiπlja”; “fotografija je 

potrditev” (Barthes 1992: 76‡77). Tako so fotografije neizpodbitna realnost 

nekoga ali neËesa, kar je obstajalo. Bathesove refleksije o punctum in studium 

v fotografiji nam lahko veliko povedo tudi o fotografijah izginulih. Studium je 

Barthes definiral kot polje kulturnega zanimanja, tisto, kar je poimenoval 

punctum, pa razdelil na dvoje. Po eni strani je punctum detajl, ki ga ne doseæemo 

z analizo, temveË s predajanjem fotografiji; “punctum ne pozna moralnih 

ozirov ali ozirov dobrega okusa”; punctum je tisto, “kar dobim v obraz” (Barthes 

1992: 41). Po drugi strani, in ta razseænost nas na tem mestu najbolj zanima, 

punctum “ni stvar oblike [oziroma ni detajl], paË pa intenzivnost, je Ëas, 

presunljiva emfaza noema (“to-je-bilo”), njegova Ëista reprezentacija” (Barthes 

1992: 82). Ta punctum lahko prepoznamo na fotografijah izginulih. Na 

njih se “Ëas sploπËi: to je mrtvo in to bo umrlo” (Barthes 1992: 82). Medtem 

ko gledamo fotografije resniËnih obrazov, ki zrejo v nas, nimamo druge izbire 

kot da prepoznamo in priznamo njihovo realno, Ëloveπko eksistenco. SooËeni 

s podobami æiveËih mrtvecev, ne moremo mimo tega, da so to fotografije z referenco 

na æivljenja ‡ pogosto mlada æivljenja ‡, katera je uniËilo nasilje dræave. 

Vendar pa te fotografije izginulih ljudi, Ëe sledimo Barthesovemu puctumu,

priËajo o neËem bolj dramatiËnem ‡ o napetosti med njihovo preteklo eksistenco, 

njihovo æivo prisotnostjo in njihovo zdajπnjo fiziËno odsotnostjo (njihovo 

fantomsko prisotnostjo). Fotografije izginulih ujamejo “zastoj Ëasa” v Ëisti 

obliki; fotografije “pripovedujejo o smrti v prihodnjiku” (Barthes 1992: 82). 

Njihove fotografije potemtakem ne priËajo le o pretekli eksistenci resniËnih 

ljudi v nekem predhodnem Ëasu, temveË napovedujejo katastrofo neizbeæne 

smrti, ki se je æe zgodila; “naj bo oseba mrtva ali ne, vsaka fotografija je taka 

katastrofa” (Barthes 1992: 82). Tako vse fotografije æiveËih bitij nosijo v sebi 

klice prihajajoËe smrti. Kaj je lahko bolj resniËnega kot to, da gledamo fotografije 

izginulih, ki rezonirajo pred naπimi oËmi? Vemo, da so æe umrli, hkrati 

pa jih πe Ëakajo dramatiËni dogodki, ki jih bodo πele doæiveli: ugrabitev, mu- 

Ëenje, smrt, izginotje … 

Podoben primer javnega oznaËevanja prisotnosti izginulih so silhuete oz. siluetazo. 

Sandra Lorenzano (2002) opisuje prizoriπËe priprav na prvo tovrstno 

mobilizacijo mater izginulih v Argentini, ki se je spremenilo v eksperimentalno 

delavnico. Na desetine ljudi je barvalo in izrezovalo silhuete v naravni velikosti. 

Tako so izginuli zaæiveli skozi kartonske figure. Oziroma, dobili so neko 

mesto v tej estetsko-politiËni strategiji, kjer so se “ponovno pojavili”, ne zgolj 

v individualnih spominih, temveË v nekem javnem prostoru, ki je bil namenjen 

“tistim, ki so vedno nikjer”. Svoje mesto so izginuli dobili skozi praznino 

kartonske figure brez obraza ‡ silhuete. RazliËica kartonskih figur na ograjah 

institucij, ki simbolizirajo represijo, so grafiti silhuet na ulicah Gvatemale. Tako 

HIJOS nasprotujejo temu, da bi bili izginuli razstavljeni v “muzejih diktatur” 

‡ t. j. kot objekti, loËeni od zgodovine, odrezani politiËnih in etiËnih vezi 

s skupnostjo, reintegrirani kot mrtvi v neki panteon pozabe ter tako 

dehumanizirane in depolitizirane ærtve dræavnega nasilja. 11 PoroËila humanitarnih 

organizacij, muzeji in spomeniki lahko senzibilizirajo, ne morejo pa politizirati 

zgodovine, kot to poËnejo HIJOS. Silhuete izginulih na ulicah opominjajo 

ljudi na vojne zloËine. Tako izginuli postajajo v nekem javnem prostoru. 

Po drugi strani njihove fantazijske podobe afirmirajo odsotnost izginulih v nacionalnih 

zgodovinah. Medtem ko fotografije ponujajo podobe æiveËih Ëloveπkih 

obrazov, ki nas vodijo k individualnim biografijam, silhuete simboliËno govorijo 

o anonimnosti ærtev in realnostih smrti, izgubi, dræavnem nasilju in 

nekonËanem æalovanju na ravni skupnosti. Z drugimi besedami, silhuete priËa- 

11 Silhuete postavljajo na prizoriπËe neko nujnost po radikalni praviËnosti, ki ne æeli biti samozadostna, temveË 

se oblikuje kot zahteva za konstrukcijo spomina. Kot meni Ana María Martínez de la Escalera (2005), 

silhuete soËasno ustvarjajo instantni spomin; naredijo tako, da se pojavi spekter ærtve, ki uprizarja nezadostno 

zakonsko izvajanje sankcij proti storilcem izginotij; in to, da se izginuli pojavijo v nekem javnem 

prostoru, tako, da jim silhuete povrnejo politiËno æivljenje (Martínez de la Escalera, 2005). Glej tudi: 

http://www.pueg.unam.mx/investigacion/Investigadoras/las%20rondas.pdf. 


117


118 

jo o tem, kako bodo “duhovi” izginulih skozi neutrudno vztrajnost njihovih 

bliænjih πe naprej zasledovali vojne zloËince, vse dokler ne bo zadoπËeno njihovi 

resnici in praviËnosti. 12 

8. NOS ESTAMOS RE-ARMANDO DE ESPERANZA! 

Izginuli so ponovno zaæiveli v HIJOS. Po drugi strani so jih dræava, mnoæiËni 

mediji in humanitarne organizacije postopoma imputirali v muzeje diktatur, 

spomenike ærtvam, arhive pogreπanih oseb itn. Zato njihovi rezistentni spomini 

soobstajajo v kontradiktornem odnosu do zgodovine. Poleg “osvobajanja individualnih 

in kolektivnih spominov na izginule” je eno temeljnih naËel HI- 

JOS: “Vzeti nase pravo zgodovino.” Medtem ko si zgodovina, ki se proizvaja in 

posreduje pod kontrolo velikih politiËnih in ekonomskih aparatov, prizadeva 

resnice-kot-dejstva imputirati za nazaj v vzroËno-poslediËne verige dogodkov, 

ki jih sami niso mogli doæiveti, videti ali izreËi, njihovi divergentni spomini ne 

pripadajo zgolj “intelektualni in sekularni produkciji, ki poziva k analizi in kritiki”, 

temveË so odprti za “dialektiko spominjanja in pozabljanja, nezavedajoË 

se svojih deformacij, dostopni za manipulacije in apropriacije, dovzetni za dolgotrajno 

mirovanje in periodiËno oæivljanje” (Nora 1989: 8‡9). Njihova priËevanja, 

uprizoritve in vpisi v kulturno pokrajino Gvatemale so nerazdruæljivo 

povezani s travmatiËno izkuπnjo, ki jih je zaradi odsotnosti vsakrπne materialne 

evidence o smrti (ali æivljenju) njihovih bliænjih sprva zavezala k temeljiti recenziji 

osebnih zgodovin. S prestavitvijo boleËih spominov na ulice, trge in 

parke, na stene zapuπËenih objektov in ograje institucij, ki simbolizirajo represijo, 

so prelomili s strahom in prenehali z molkom, celo sramovanjem in nemoËjo, 

da bi svoja obËutja izrazili javno. Tako je “vzeti nase pravo zgodovino” 

pomenilo prestavitev osebnih zgodovin v skupne prostore. To je bil prvi korak 

naproti konstrukciji skupnosti, ki je HIJOS. Brez æelje po primerjavi lahko opazimo 

podobnosti med HIJOS in materami izginulih v Argentini. Podobno kot 

12 Med redkimi, ki so bili privedeni na sodiπËe in obsojeni sorazmerno s storjenim zloËinom, je nedavni primer 

poveljnika argentinske vojne mornarice Francisca Schilinga. Schilingo je bil niæji vojaπki uradnik, lahko 

reËemo ærtveno jagnje v procesu pregona odgovornih za izginotja v Argentini. Pred sodnim procesom 

se je Schilingo izpovedal argentinskemu novinarju Horaciu Verbitsky. Mornariπki poveljnik je novinarju razkril 

svoj temeljni motiv, zaradi katerega se je leta 1997 predal sodiπËu: polet nad juænim Atlantikom, ki se 

mu nenehno vraËa skozi sanje in spomine na prvo tajno misijo. Schilingo v sanjah leti nad razseænim morjem 

in skozi odprtino v letalu meËe gola telesa. Nenadoma se spotakne in pade za trupli. Preden treπËi 

ob vodo, se zbudi, vendar se noËna mora ne neha. Schilingo pravi: “Moji spomini se takoj vrnejo k poletu. 

Pomembne so podrobnosti, vendar o njih teæko govorim. Nenehno mislim nanje in jih poskuπam potla- 

Ëiti. Slekli smo jih, ko so bili nezavestni. In ko je vodja poleta ukazal, to je bilo odvisno od lokacije letala, 

se je v trupu odprla loputa in ljudi smo zmetali skozi odprtino … drugega za drugim. Ker sem bil zaradi 

nastale situacije zelo nervozen, bi skoraj padel in se prevrnil v brezno. Spotaknil sem se, vendar so me 

drugi zgrabili.” (Verbitsky v Robben 2005: 119) Aprila 2005 je bil Schilingo obsojen na 650 let zapora.

so Madres de la Plaza de Mayo socializirale materinstvo in se na politiËnem prizoriπËu 

pojavile kot matere vseh izginulih otrok, so tudi HIJOS vzeli nase najprej 

svoje osebne zgodovine, z njihovimi uprizoritvami v javnih prostorih pa 

nastopili kot kolektiv, ki je sposoben politiËnega æivljenja. V tem procesu so 

HIJOS izostrili svoj pogled na druæbeno realnost v Gvatemali: 

“Ne ignoriramo svoje odgovornosti do poærtvovalnosti naπih starπev in se tudi zavedamo 

vztrajnosti nepraviËnih politiËnih, druæbenih in ekonomskih odnosov, ki so bili 

povod za vojno. Ti problemi, tako obËuteni v staroselskih skupnostih in skupnostih 

kmetov brez zemlje, πe vedno vztrajajo tudi po podpisu mirovnih sporazumov. S tem 

pa vztraja tudi potreba ljudi, da bi naπli odgovore in ustvarili moænosti, da se ti odnosi 

spremenijo. V Gvatemali se vsiljuje neki diskurz, da konec vojaπkega spopada pomeni 

mir. »eπ da se je situacija spremenila, da ni niËesar, za kar bi se bilo treba dvigniti. 

Vendar pa se ne govori o potrebi, o hotenjih, o zahtevah skupnosti, nas HIJOS, 

na primer. Ne govori se o naπih starih, ki so bili izginuli, poskuπa se jih pozabiti, ignorirati. 

In na tej poti, kjer na eni strani vztrajajo pogoji, ki so bili povod za vojno, 

in se na drugi poskuπa minimalizirati boj naπih starih, se jih poskuπa ignorirati, vsiliti 

pozabo in spravo, diskurz Zdruæenih narodov in ZDA, moramo obraniti njihove sanje. 

In ‘obraniti’ za nas pomeni ‘oboroæiti se’. Oboroæiti se z nekim upanjem, kar ni 

iskanje neke konËne reπitve, neke magiËne palËke, ki nemudoma spremeni poloæaj, 

paË pa ustvarjanje predlogov, kreiranje novih oblik upora.” 

HIJOS so svoje osebne zgodovine postopoma poenotili v priËevanje o celi 

generaciji druæbenih upornikov. Kot ugotavlja Raul Zibechi (2003), so podoben 

proces izvedla staroselska ljudstva Latinska Amerike: “Ponovna vrnitev 

zgodovine, graditev neke nove identitete, je bilo tisto, kar jim je omogoËilo postaviti 

se na noge in se boriti” (Zibechi 2003: 25). Kot staroselci, ponosni na 

svoje preteklosti pred zavojevanjem in na upore proti osvajalcem, 13 tudi HIJOS 

svoje politiËno poslanstvo vidijo, kot nadaljevanja bojev preteklih generacij. 

“Vzeti nase pravo zgodovino” potemtakem pomeni ne dovoliti, da se je polastijo 

vojaπki generali, danaπnji politiËni oblastniki in mnoæiËni mediji ter jo napolnijo 

s svojimi vsebinami: 

“Ne æelimo predlagati reπitve za dræavo. […] Z drugimi besedami, v Gvatemali 

je bilo revolucionarno gibanje, ki se je veË kot πtirideset let borilo proti dræavi, proti 

diktaturam, proti vsiljenemu sistemu, ki pa se je videlo zavezano stopiti v dialog z dræavo, 

podpisati mir in odloæiti oroæje. […] Oni so deponirali oroæje, vendar mi nismo 

deponirali upanja. To ne pomeni, da smo priπli do konca nekega upora, ki se nadaljuje. 

V trenutku, ko smo spoznali, zakaj je potreben spomin, zakaj je potreben 

13 Tako nas majevski uporniki iz Chiapasa æe v prvi deklaraciji iz Lakandonskega pragozda nagovarjajo: “Smo 

produkt 500 let upora” (glej tudi: www.dostje.org). 


119


120 

skupen prostor, zakaj je treba politiËno izobraæevanje, zakaj je potrebno delo z mladimi, 

zakaj je potrebno ustvarjati nove predloge, ki spreminjajo poloæaj, zakaj je treba 

ponovno premisliti to, kar se danes imenuje levica, smo se zaËeli ponovno oboroæevati 

z upanjem. Zato je naπe osrednje geslo: “Nos estamos re-armando de 

esperanza! [Ponovno se oboroæujemo z upanjem!]” In vsak dan se oboroæujemo s 

tem upanjem.” 

Svoje utopije so strnili v geslu: “Oæivljamo revolucionarni boj naπih starih.” 

Po drugi strani snujejo utopijo, ki æe postaja. Sami pravijo, da ne loËijo oblike 

od vsebine, sreËanja od sestanka, pogovora od tiskovne konference, Ëasa za politiko 

od Ëasa za zabavo: 

“Ni potrebe po dolgoËasnih forumih ali predavanjih. Namesto tega preprosto zavrtimo 

video ali dokumentarec ali pa organiziramo glasbeni festival, ki govori o druæbeni 

realnosti v Gvatemali. Uprizarjamo uliËne predstave in organiziramo kampanje 

risanja muralov, s katerimi poËastimo pomembne datume v naπi zgodovini. Æelimo 

ustvariti kulturo zavesti in boja za druæbeno praviËnost.” 

Ravno nasprotno od tradicionalne politike, vkljuËno z revolucionarno, kjer 

sta “kultura ali zabava okrasa, dopolnili temu, kar je resniËno pomembno, urejenemu 

Ëasu, v katerem so razvrπËene prioritete, vedno povezane z oblastjo” 

(Zibechi 2003: 25). V nasprotju s stanovsko organiziranimi politiËnimi strankami 

poskuπajo HIJOS misliti onkraj hierarhiËne ureditve, kjer se odloËitve 

sprejemajo s konsenzom. Oziroma kot pravijo sami: 

“HIJOS je organiziran horizontalno, kar pomeni, da nimamo πefov, nimamo direktorjev, 

nimamo oblastnih oseb z moËjo odloËanja nad drugimi. OdloËitve se sprejemajo 

s konsenzom. VkljuËujemo se proti zavesti, ne proti plaËilu. Izkoreniniti æelimo 

vertikalnost odloËanja in takπno ustvarjanje odnosov med ljudmi. »e æelimo 

nadaljevati boj proti nepraviËnosti in izkljuËevanju, potem ne smemo reproducirati 

teh pogojev znotraj kolektiva. Zato tudi ne verjamemo v politiËne stranke […] predvsem 

zato, ker spoznavamo, da tako ne moremo spreminjati stvari. Z drugimi besedami, 

ne æelimo se vkljuËiti v neki model dræave, ki nas je zatiral, da bi od tam spreminjali 

svet.” 

9. NAMESTO SKLEPA: SINOVI IN H»ERE UPORNIKOV 

HIJOS dneve izginotij poËastijo s slovesnostmi, na katerih se spominjajo 

svojcev. Vendar te prireditve nimajo zgolj komemorativne funkcije. V strogem 

pomenu besede je niti ne morejo imeti. Na to razseænost poskuπajo opozarjati 

HIJOS, ko pravijo: “Naπi izginuli æivijo v naπem uporu.” Ta vidik je izjemno pomemben. 

Na otroke izginulih se namreË od zunaj imponira identiteta ærtve, ki 

jo sami æelijo preseËi. In slovesnosti ob dnevih izginotij so priloænosti za vno-

viËno afirmacijo njihovih svojcev, o katerih pravijo, da niso umrli. S tem zavraËajo 

identiteto, ki jim jo pripisuje reæim: 

“HIJOS so moËno kritizirali, tudi psevdoleviËarji, kot radikalno gibanje otrok izginulih, 

ki imajo militantni diskurz, ki se ne strinjajo s ‘kulturo miru’, kot jo imenujejo 

zdaj. In spoznavamo, da je treba ponovno pridobiti spomin, predvsem pa solidarnost. 

Poiskati smisel govorjenja, hoje, premikanja znotraj nas. V tem trenutku 

spoznamo, da lahko nadaljujemo. Da lahko posluπamo. […] Ne strinjamo se z aktivnostmi, 

ki jih veËina NGO razvija v Gvatemali in Latinski Ameriki, ki podpirajo paternalizem, 

ki podpirajo diskurz podrejanja, kar prikriva odgovornost teh mednarodnih 

organizacij, ki delajo πkodo organizacijam skupnosti z vertikalizmom, namiπljenim 

udobjem in izkljuËevanjem.” 

Na njenem mestu ustvarjajo novo, ki ni nekaj “zunanjega in mrtvega, paË pa 

nekaj notranjega in æivega”, ki temelji na druæbenem boju in subverziji dominantnih 

vrednot: “Boja ne nadaljujemo le zato, da bi se spominjali svojih starπev, 

paË pa za to, za kar so se oni borili.” Skratka, HIJOS niso sinovi in hËere ærtev 

terorja dræave, temveË sinovi in hËere upornikov. S tem ko rekonfigurirajo 

identiteto, ki sicer temelji na usmerjanju in nadziranju subjektov, se izmikajo kategorizaciji 

in postavljajo v ospredje spomin kot politiËno orodje za branje zgodovine, 

ki ni preprosto preπtevanje dejstev: “Zgodovinskega spomina ne vidimo 

od tukaj nazaj, vidimo ga v aktualnosti, saj ima precej skupnega s procesom, ki 

nam ga poskuπajo vsiliti v tem trenutku.” Tako “krpajo” zgodovino, da bi vzpostavili 

enotnost zgodbe in æivljenja. Prav to, kar je sistem poskuπal uniËiti: sposobnost 

graditve artikulirane pripovedi, nekega πirokega in povezanega branja 

realnosti, zmoænega zdruæiti preteklost s sedanjostjo in osvetliti prihodnost: 

“Treba je omeniti, da je HIJOS del πiroke mreæe. HIJOS obstaja v razliËnih dræavah 

v Juæni Ameriki, Srednji Ameriki, Severni Ameriki, Evropi in na Karibih. HI- 

JOS je danes del nekega politiËnega izraza zavraËanja represije, zavraËanja represije 

kot odziv na zahteve naπih skupnosti. HIJOS se danes sreËuje z idejo, ki gre preko in 

naprej od zgodovinskega spomina, preko in naprej od dejstva biti sin izginulega, ki je 

upor. Tega sreËamo, ko spoznamo, da smo v nekem procesu, ki poskuπa ponavljati 

izvore, ki so vodili v vojne na vseh koncih sveta. In to je ekonomski neoliberalni model. 

Ja, mi smo sinovi izginulih, moramo se boriti in æelimo spremeniti to stanje. Brez 

pretiravanja, tega ne moremo storiti le s ponovnim oæivljenjem spomina, prepoznavanjem 

te zgodovinske realnosti. Moramo spoznati sedanjo realnost, pogoje, ki dovolijo, 

da dræava nadaljuje kakorkoli zatirati, prikrivati in razËloveËevati ljudi.” 


121


122 

LITERATURA 

AGAMBEN, GIORGIO (2005): Kar ostaja od Auschwitza: Arhiv in priËa (Homo sacer III), Ljubljana: Zaloæba ZRC, ZRC SAZU. 

BARTHES, ROLAND (1991): Camera lucida: zapiski o fotografiji, Ljubljana: Studia humanitatis. 

BENJAMIN, WALTER (1969/1999): Illuminations, London: Pimlico. 

BOURDIEU, PIERRE (2003): Pascalian Meditations, Stanford: Stanford University Press. 

CARDOZA Y ARAGÓN, LUIS (1955/1994): La revolución Guatemalteca, Guatemala: Editorial Del Pensativo. 

HIJOS (2002‡2004): intervjuje opravil in zapisal Gaπper Kralj, Gvatemala. 

IBARRA FIGUEROA, CARLOS (1999): Los que siempre estarán en ninguna parte: La desaparicíon forzada en Guatemala, 

Mexico: Espiral Editora. 

LEVI, PRIMO (2003): Potopljeni in reπeni, Ljubljana: Studia humanitatis. 

LORENZANO, SANDRA (2002): Escrituras de sobrevivencia: narrativa argentina y dictadura, México: Signos. 

MBEMBE, ACHILLE (2001): On the Postcolony, Berkeley ‡ Los Angeles ‡ London: University of California Press. 

MOLINA DE CUEVAS, RUTH (1990): Y me vistieron de luto, Guatemala: Editorial Universitaria Centroamericana. 

NORA, PIERRE (1989): Between Memory and History: Les Lieux de Memorie, Representations, πt. 26, 7‡24. 

TAUSSIG, MICHAEL (1984): “Culture of Terror ‡ Face of Dead: Roger Casement’s Putumayo Report and Explanation of Torture”, 

Comparative Studies in Society and History, πt. 26(1), 467‡497. 

ZIBECHI, RAÚL (2003): Genealogía de la revuelta. Argentina: la sociedad en movimiento, Montevideo ‡ La Plata ‡ Buenos Aires: 

Nordan ‡ Letra Libre.

Victoria Sanford 

Kolumbijske mirovne skupnosti in rekonstrukcija 

dræavljanstva na vojnem obmoËju 

Na mejah prihodnosti velja stroga kontrola, 

prestopiti jih smejo le preæiveli. 

Mario Benedetti, Inventario 

MIROVNA SKUPNOST CACARICE 

Prve izkuπnje v kolumbijskih mirovnih skupnostih sem imela oktobra 2000, 

ko sem sodelovala v spremstvu razseljenih prebivalcev Cacarice pri njihovem 

povratku v vasi, ki so ga koordinirali Zdruæeni narodi. Paravojaπke sile so prebivalce 

razselile februarja 1999. Poleg Visoke komisije Zdruæenih narodov za 

begunce (UNHCR) so razseljene spremljali tudi predstavniki ministrstva za 

zdravje, ministrstva za notranje zadeve, podpredsednikove pisarne, javnega pravobranilca 

(Defensor Público), varuha Ëlovekovih pravic in organizacije Red 

de Solidaridad Social (prav tako vladna organizacija), pa tudi nevladne organizacije: 

Peace Brigades International, Justicia y Paz, Humanidad Vigente. 

Cacarica je mirovna skupnost. Mirovne skupnosti so majhne, veËinoma ruralne 

reËne vasi, ki so se organizirale, da bi uveljavile nevtralno in nenasilno 

dræo kljub nadzorovanju oblasti in skrajnemu nasilju vojske, paravojaπkih enot 

in gverilcev. Prebivalci z razglasitvijo vasi za mirovno skupnost zahtevajo, da 

oboroæene skupine ne vstopijo v njihovo vas. 

Cacarica leæi na obmoËju Urabá na severu Choca in severozahodu Antioquie. 

1 Urabá je strateπko ozemlje na panamski meji. Do Cacarice smo s Ëolnom 

potovali od pristaniπkega mesta Turbo prek zaliva Urabá pribliæno dve uri, dokler 

nismo prispeli do reke Atrato. Pri Atratu smo vstopili v dæunglo. Po reki 

smo potovali pribliæno πtiri ure in potem po majhnem pritoku πe dve uri, da smo 

1 Kolumbija je razdeljena na 32 velikih upravnih enot, departmajev, med njimi sta tudi Chocó in Antioquia. 

(Op. p.) 

Victoria Sanford: Kolumbijske mirovne skupnosti in rekonstrukcija dræavljanstva na vojnem obmoËju 

123


124 

prispeli do poti v Cacarico. Od zaËetka poti do same vasi je dve uri hoda skozi 

dæunglo. Reke in pritoke na tem podroËju obvladujejo paravojaπke sile. Tako 

gverilci kot paravojaπke enote po Atratu prevaæajo oroæje iz Paname. Cacarica 

je bliæje Panami kot kateremukoli kolumbijskemu mestu. 

Celotno obmoËje Urabá je bogato z naravnimi viri, ki si jih æelijo mednarodna 

podjetja in lokalne elite. Nacionalna in mednarodna podjetja so si s pridobivanjem 

lesa na tem obmoËju nakopiËila ogromno bogastvo. Mnogi so 

obenem prepriËani, da je v regiji najti nafto. Urbane elite Urabá-Choce govorijo 

tudi o novem kanalu, ki naj bi ga zgradili skozi obmoËje, ter o razvoju 

plantaæ donosnih afriπkih oljnih palm. »lanek v kolumbijskem Ëasopisu El Tiempo 

6. decembra 2001 res omenja mednarodno zanimanje za kanal, pa tudi 

za Ërpanje nafte na obmoËju. 2 Reki Atrato in Sucio, njuni pritoki in dæungla, 

ki jih obkroæa, pa so obenem tudi glavni koridorji, po katerih se gibljejo oboroæene 

kolone, oroæje, kokain in denar. 

Poloæaj in geografija gverilcev in paravojaπkih enot v regiji pokaæeta intenzivno 

tekmovanje za nadzor nad rekami in reËnimi skupnostmi, ki tvorijo fiziËne, 

kulturne, politiËne in gospodarske meje dræave. Vendar pa to ne pomeni, da so 

reËne skupnosti edine meje ali robovi dræave. Geografske, politiËne, gospodarske 

in kulturne meje ter robove dræave prav nasprotno lahko najdemo po vsej Kolumbiji, 

tudi, vendar ne izkljuËno, v urbanih obrobjih, ruralnih skupnostih, skupnostih 

prvotnih naseljencev in afrokolumbijskih skupnostih ter v sivih ekonomijah 

in kulturah pridobivanja koke, trgovini z mamili, tihotapstvu oroæja in pranju denarja. 

Naseljevanje teh rek je bilo v æariπËu najnovejπih valov migracij (pozna sedemdeseta 

leta do zgodnjih devetdesetih), razvoja in πirjenja meja, ki jih je podpirala 

dræava. V regiji Urabá-Chocó se je gverila razπirjala vzporedno z 

naseljevanjem vse do zgodnjih devetdesetih let, ko so paravojaπke enote skupaj s 

kolumbijsko vojsko znova poskusile osvojiti dræavni nadzor nad rekami. Vse moËnejπa 

paravojaπka okupacija je nazadnje nadomestila odkrit vojaπki nadzor (oziroma, 

vojaπki nadzor je zaradi nje postal odveËen). Kljub temu je med potovanjem 

po dæungelskih rekah potrebno skozi πtevilne kontrolne toËke kolumbijske vojske. 

»eprav je regija zgodovinsko veljala za gospodarsko, ozemeljsko in druæbeno 

mejo dræave, pa kontrolne toËke ter paravojaπke in gverilske kolone, na katere 

naletiπ med njimi, opozarjajo na prekrivanje in napetost med koncepti mej in 

margin. Reke predstavljajo robove dræavne suverenosti, kjer so si gverilci in paravojaπke 

sile z manevri in nadzornimi toËkami oËitno privatizirali nasilje in regulatorne 

moËi dræave. Tako so reke veË kot ozemeljske ali druæbene meje. So robo- 

2 Permanentni posvet o notranjem razseljevanju v Amerikah (Permanent Consultation on Internal Displacement 

in the Americas) meni, da imajo naËrti za gradnjo novega kanala osrednjo vlogo v konfliktu v regiji 

Chocó, predvsem pa na obmoËju reke Atrato. Glej Inter-American Commission on Human Rights (1999).

vi, ki potekajo skozi fantomsko dræavo. »eprav na kolumbijsko-ekvadorski meji 

na primer patruljirajo kolumbijski in ekvadorski dræavni agenti (priseljevanje, carina, 

oboroæene sile), pa rob dræave predstavljajo tudi mnoæiËni “ilegalni” premiki 

oroæja, oboroæenih kolon, mamil, denarja in brezdokumentno priseljevanje. 

Razselitev Cacarice februarja 1999, podobno kot veËina razselitev v Kolumbiji, 

ni bila ne prva ne zadnja v regiji. Na obmoËju Cacarice so paravojaπke 

enote leta 1997 razselile 2000 ljudi (civilistov, avtoriËin intervju, avgust 2001). 

Domnevna moË gverilcev (oziroma civilna podpora, ki naj bi jo imeli) je bila 

opraviËilo za razvijanje paravojaπkih sil kot strategije za ponovno zavzetje 

ozemlja. Paravojaπke enote so svoj nadzor utrdile z uporabo razseljevanja kot 

osnovne taktike za to, da bi z obmoËja odstranile kakrπnokoli moænost podpore 

gverili. 

Razseljeni menijo, da so operacije razseljevanja skupni manevri paravojaπkih 

sil in vojske. Vojska pogosto uporablja letala in helikopterje za bombardiranje 

civilnih obmoËij in s tem prebivalce prisili v beg, paravojaπke enote pa izvajajo 

kopenske manevre, uniËujejo fiziËno skupnost, grozijo domnevno 

subverzivnim ali potencialno subverzivnim posameznikom in jih ubijajo ter 

vËasih izvedejo mnoæiËne pokole (avtoriËini intervjuji, 2000‡2001). Pripadnik 

paravojaπkih enot, ki se je nedavno vrnil iz boja, je potrdil priËevanja preæivelih. 

Prav glede pokolov mi je namreË dejal, da so “Ëlovekove pravice problem”. 

“Zdaj ne moremo pobiti vseh, ubiti moramo enega po enega, enega po enega.” 

(AvtoriËin intervju, 7. avgust 2001.) 3 

Paravojaπke sile so februarja 1999 vstopile v Cacarico in pripadnikom skupnosti 

ukazale, da v dvajsetih dneh zapustijo svojo skupnost. NaroËili so jim, da 

naj gredo v Turbo, kjer naj bi jih sprejela policija. Prebivalci Cacarice, ki imajo 

samo teæke lesene Ëolne z majhnimi motorji na krmi Ëolna, so za potovanje 

potrebovali pribliæno osem ur. V Ëolnih z moËnimi motorji, ki so na voljo le 

Zdruæenim narodom, organizaciji Peace Brigade in kolumbijskemu vojaπkemu 

osebju, sicer potovanje traja samo dve uri. 

Ko so prebivalci Cacarice prispeli v Turbo, jih je Ëakala lokalna policija. 

Nove brezdomce so odpeljali na lokalno nogometno igriπËe, kjer jim je policija 

naroËila, da postavijo tabor. Na igriπËu ni bilo nikakrπne oskrbe ‡ tekoËe vode, 

sanitarij, zavetja ‡, niË drugega kot samo igriπËe. V teh kritiËnih trenutkih 

se je s skupnostjo zaËela ukvarjati katoliπka skupina za socialno praviËnost Justicia 

y Paz. 4 Justicia y Paz, katoliπka organizacija za socialno praviËnost iz Bogo- 

3 Pripadnik paravojaπke enote je na snemanje intervjuja pristal pod pogojem, da ostane anonimen. Spomladi 

leta 2001 je tudi Curt Kamman, nekdanji veleposlanik ZDA v Kolumbiji, na Kellog Institute Forumu Univerze 

Notre Dame v Indiani govoril o boju za Ëlovekove pravice kot o oviri za ameriπko politiko v Kolumbiji. 

4 VeË o razmerah v taboriπËu v Turbu glej Human Rights Watch, 1998a. 


125


126 

te, si je prizadevala za zagotovitev osnovne zdravstvene oskrbe, vode, sanitarij, 

hrane in druge humanitarne pomoËi. Ob pomoËi Oxfama, Zdravnikov brez meja 

in Mednarodnega RdeËega kriæa ji je uspelo obËutno izboljπati osnovno kvaliteto 

æivljenja razseljenih prebivalcev Cacarice. Vendar moramo upoπtevati, da 

razseljeni iz Cacarice predstavljajo le 2000 od 280.000 civilistov, ki so bili zaradi 

nasilja razseljeni leta 1999, aprila 2005 pa je bilo po ocenah v Kolumbiji 

razseljenih 3,4 milijona ljudi (CODHES, 2005) 

REKONSTRUKCIJA SKUPNOSTI NA VOJNEM OBMO»JU 

Justicia y Paz se je v letih 1997 in 1998 obrnila na mednarodne Ëlovekoljubne 

nevladne organizacije in tuja veleposlaniπtva, da bi pritisnili na kolumbijsko 

vlado, naj posreduje pri varni vrnitvi razseljenih prebivalcev Cacarice domov. 

Ob podpori Visokega komisariata Zdruæenih narodov za begunce (UNHCR) ter 

mednarodnih in nacionalnih nevladnih organizacij so razseljeni decembra 1999 

svoj trud lahko formalizirali v sporazumih s kolumbijsko vlado, ki so jim kot mirovnim 

skupnostim omogoËali varno vrnitev na domaËo zemljo. Sporazumi so 

vkljuËevali veË kljuËnih vladnih jamstev, ki so se nanaπala na varnost, zaπËito, 

izobraæevanje, zdravstveno oskrbo in dokumentacijo (vkljuËno z zemljiπkimi 

pravicami in osebno identifikacijo) razseljenih ljudi iz Cacarice. 

Zaradi varnosti naj bi ustanovili Hiπo pravice (Casa de Justicia ‡ lokalno hiπo 

pravice oziroma majhno sodiπËe) s civilnim predstavnikom nacionalne vlade, 

ki bi okrepil nevtralno pozicijo skupnosti med oboroæenimi akterji, vkljuËno 

s paravojaπkimi silami, gverilci in vojsko. Samo stavbo Hiπe pravice so 

zgradili, vladni predstavnik pa zdaj biva v skupnosti. 

Posebno pomembna toËka sporazumov je, da oboroæene entitete (zakonite, 

nezakonite ali zunaj zakona) ‡ vkljuËujoË vojsko, gverilce in paravojaπke sile ‡ 

ne smejo vstopiti na ozemlje skupnosti. Na vhodu v Cacarico na roËno poslikanem 

znaku v mavriËnih barvah mirovnih skupnosti dejansko piπe: “Smo mirovna 

skupnost. Posebni smo, ker ne nosimo oroæja. Oboroæeni akterji, legalni 

ali ilegalni, ne smejo v naπo skupnost.” Sporazumi obenem jamËijo, da ne bo 

priπlo do sodelovanja z oboroæenimi skupinami. To jamstvo je osrednjega pomena 

za vse skupnosti na obmoËjih konflikta, saj prebivalci postanejo tarËe 

gverilcev, Ëe v skupnost vstopi vojska, in tarËe paravojaπkih enot in vojske, Ëe 

v skupnost vstopijo gverilci. Mirovne skupnosti zato noËejo, da oboroæeni akterji 

vstopajo na njihova ozemlja. Pogoj je pomemben predvsem za kmetice, ki 

jih pogosto prisilijo, da priskrbijo hrano in nastanitev za oboroæene moπke, ki 

preËkajo njihove skupnosti. »eprav so jih prisilili v to, da nudijo podporo, pa 

æenske æe zaradi samega dejanja postanejo vojaπke tarËe naslednje skupine.

Sporazumi med Cacarico in kolumbijsko vlado so za prebivalce Cacarice 

pomembni, ker so jim omogoËili, da se vrnejo na svoje domove. Sporazume 

pa obravnavajo tudi kot model za druge razseljene prebivalce, ki se æelijo vrniti 

domov, in za vse, ki poskuπajo utrditi svojo neodvisnost od oboroæenih 

akterjev. Sporazumi predstavljajo tudi moænosti vzajemnega vzpostavljanja 

dræavne suverenosti in dræavljanstva na robovih dræave. Medtem ko dræavno 

nasilje in nadzor πe naprej vzpostavljata dræavno oblast in suverenost na robovih, 

pa sporazumi z mirovnimi skupnostmi nakazujejo, da pri vzpostavitvi dræavne 

suverenosti vlogo igra tudi obstransko delovanje, ki brani dræavljanske 

pravice in ustvarja nova prizoriπËa za politiËno akcijo v lokalnih, nacionalnih 

in mednarodnih zavezniπtvih. Sporazumi, sklenjeni z mirovnimi skupnostmi, 

kot tudi sam obstoj mirovnih skupnosti pomenijo novo obliko obstranskega 

nasprotovanja oboroæenim ambicijam kolumbijske vojske, paravojaπkih enot 

in gverilcev. To nasprotovanje kljubuje oblasti oboroæenih akterjev s tem, da 

ponuja novo podroËje delovanja, ki se ne zateka k nasilju. Sporazumi pomenijo 

obstranski angaæma pri vzpostavljanju dræave na njenih robovih, saj povzroËijo, 

da prisotnost dræave na mejah mirovnih skupnosti postane prepoznana, 

ter v resnici preoblikujejo samo dræavo (za zanimivo primerjavo glej 

Roldán, 2002). 

Sporazumi so seveda πele zaËetek procesa. Izvajanje bo doloËilo njegov uspeh 

ali neuspeh. Vladni predstavnik v Cacarici je z ministrstva za notranje zadeve. 

Njegova naloga naj bi bila zagotoviti, da oboroæene skupine ne vstopijo 

na ozemlje skupnosti. Seveda pa je vpraπljivo, kako bo en Ëlovek z ministrstva 

za notranje zadeve izvrπil tako ogromno nalogo. Obenem se vpraπanja, ki so se 

sprva zdela jasna, nenadoma zdijo nejasna. Kje se na primer zaËne in konËa 

ozemlje skupnosti? Kdo odloËa? Ali gre za krπitev, Ëe je oboroæena skupina na 

obrobju skupnosti? Jo obkroæa? Jo preËka? Kaj se zgodi, Ëe oboroæena skupina 

grozi pripadnikom skupnosti stran od reke? Kdo je pristojen za razsojanje? Kako 

se bo odzvala vlada? Kaj se zgodi, Ëe vojaki, ki jih poπljejo, pripadajo skupini 

12.000 profesionalnih vojakov, ki so jih ZDA urile v protiuporniπki taktiki? 

Ko so ga vpraπali o paravojaπkih silah, je kolumbijski vojaπki funkcionar dejal: 

“Sovraænik pripadnika paravojaπkih enot je moj sovraænik. Pripadnik paravojaπke 

enote je torej moj prijatelj” (AvtoriËin intervju, december 2001.) Bodo 

torej vojaki zaπËitili vaπËane pred paravojaπkimi silami, ko bodo pripadniki paravojaπkih 

enot trdili, da so vaπËani “uporniki” ali da podpirajo gverilce? 

Posebno teæavna je pravna struktura, ki je razprπena med odgovornostmi, dolænostmi 

in pooblastili varuha Ëlovekovih pravic, ministrstva za notranje zadeve, 

javnega pravobranilca (Defensor Público) in toæilËeve pisarne. Hiπa pravice (Casa 

de Justicia) lahko sprejme pritoæbo in z njo seznani razliËna ministrstva, ven- 


127


128 

dar ne more kazensko ukrepati. Varuh Ëlovekovih pravic lahko preiskuje in sankcionira, 

vendar pa energijo usmerja predvsem v prepreËevanje krπitev Ëlovekovih 

pravic. Pisarna javnega pravobranilca promovira in razπirja informacije o Ëlovekovih 

pravicah; ljudem, ki zahtevajo odπkodnine, pa zagotavlja tudi tehniËno 

podporo. Pisarna toæilstva preiskuje krπenje pravic, vendar ne more preventivno 

ukrepati v korist Ëlovekovih pravic. Kaj takπna zapletena struktura pomeni, ko 

oboroæena skupina krπi sporazume z vstopom na ozemlje Cacarice? Katera pisarna 

je pristojna za kateri vidik zahteve? Kako naj prebivalci to vedo? In ali takπna 

situacija funkcionarjem (zaradi zmede in/ali strahu) ne olajπa brezdelja? 

Pomembno je tudi omeniti, da izvrπevanje sporazumov spremljajo predstavniki 

nacionalne vlade, ki programe tudi izvajajo (ne predstavniki lokalne vlade, 

ker imajo v njej prevlado paravojaπke sile). Kljub zapletenemu mandatu so 

sporazumi vendarle postavili meje glede naËina, kako lahko dræava deluje na 

robovih. Nova administrativna prizoriπËa se zaradi prisotnosti nacionalnih in 

mednarodnih nevladnih organizacij raztezajo od lokalnih do mednarodnih domen. 

Predstavniki organizacij Justicia y Paz, Peace Brigade in drugih nacionalnih 

in mednarodnih skupin æivijo v Cacarici z retornados (povratniki), da bi 

poveËali njihovo varnost in zaπËito. Justicia y Paz si πe naprej prizadeva zagotoviti 

varnost in mir za druge razseljene skupnosti, organizacija Peace Brigade pa 

ima zdaj πtiri pisarne po vsej dræavi. Vsaka skupina redno posreduje najnovejπe 

informacije mednarodni skupnosti prek spletnih strani, e-poπtnih skupin (mailing 

list), z govorniπkimi gostovanji v ZDA in Evropi ter z mednarodnimi opazovalnimi 

ogledi v Kolumbiji. Zaradi tega procesa, kolektivnosti mirovnih 

skupnosti in njihovih administrativnih odnosov z neoboroæenimi dræavnimi 

akterji vsaka mirovna skupnost preseæe lokalnost gole reËne vasi v Kolumbiji in 

postane prizoriπËe vzpostavljanja dræavne suverenosti. Vzpostavitev mirovnih 

skupnosti poleg tega postane novo prizoriπËe, s katerega lahko mednarodna 

skupnost presoja kolumbijsko dræavo in pritisne nanjo glede naËina, kako dræava 

izvrπuje oblast. »eprav so πe vedno geografsko osamljena obrobja kolumbijske 

dræave, pa reËne skupnosti tako niso veË samo prizoriπËa dræavnega nadzorovanja 

in nasilja za vzpostavljanje dræavne oblasti in suverenosti, temveË tudi 

nova prizoriπËa prepoznavnosti dræave, ki predstavljajo moænosti za obstransko 

preoblikovanje dræavne suverenosti in dræavljanstva. 

»eprav so se razseljeni iz Cacarice lahko vrnili na svoje domove, pa vrnitev 

ni pomenila konca razseljevanja na obmoËju in ni dokonËno doloËila dræavne 

suverenosti ali dræavljanstva. Septembra leta 2000, le dva tedna pred vrnitvijo 

v Cacarico, so paravojaπke sile razselile 1300 prvotnih prebivalcev v bliænji Carepi. 

Negotovi poloæaj razseljenih in mirovnih skupnosti se πe slabπa zaradi poveËane 

militarizacije, ki jo je na podeæelje prinesel NaËrt Kolumbija. 5 »eprav

imajo mirovne skupnosti zdaj vlogo pri izvajanju oblasti na obrobjih dræave, pa 

je ta sporni prostor kartografija Hardtovih in Negrijevih margin, “kjer so meje 

fleksibilne, identitete pa hibridne in fluidne” (Hardt, Negri, 2003: 44). 

RAZSELJEVANJE IN DRÆAVLJANSTVO 

Novi paravojaπki napadi in razseljevanje bliænjih skupnosti so za pripadnike 

mirovnih skupnosti v sedanjosti del kontinuuma spominov na njihovo lastno 

razselitev v preteklosti. Alfonzo, ki je leta 1997 pobegnil iz skupnosti Camelias, 

se je spominjal, da so “helikopterji bombardirali, pripadniki paravojaπkih sil pa 

streljali s strojnicami”. “Oditi k reki, nabirati banane je pomenilo tvegati æivljenje. 

Poægali so naπo vas in izgubili smo ves riæ. Ko je priπla vojska, so rekli, ‘ne 

bojte se nas, bojte se tistih, ki pridejo za nami’, se pravi paravojaπkih enot. Niso 

spoπtovali naπih æivljenj. Morali smo odditi.” (AvtoriËin intervju, avgust 2001). 

Ljudje, ki so bili razseljeni po dræavi, so ostali brez sluæbe in doma, æiveli pa so v 

taboriπËih, razseljenih na obrobju Apartada, Turba in San Jose Apartada. 

PolitiËno-vojaπki prenos odgovornosti z vojske na paravojaπke sile je imel grozljive 

posledice za politiËno in socialno blaginjo kolumbijske druæbe. »eprav razseljevanje 

v Kolumbiji ni nov pojav, pa so se v osemdesetih letih selili posamezniki, 

ki so bili tarËa groæenj. Ob tem, ko so paravojaπke sile s politiËnimi uboji 

stopile na prizoriπËe hudih krπitev Ëlovekovih pravic, se je z vstopom paravojaπkih 

enot v politiËno-vojaπki teater leta 1990 izrazito poveËalo tudi prisilno razseljevanje. 

Do leta 1995 je bilo 130.000 razseljenih; leta 1996 je bilo razseljenih πe 

180.000 ljudi; leta 1997 je bilo razseljenih πe 250.000 ljudi; leta 1998 300.000; leta 

1999 280.000; leta 2000 pa je bilo razseljenih veË kot 300.000 ljudi. Leta 2000 

je vsak dan od doma zbeæalo veË kot 360 ljudi (CCJ, 2000). Funkcionarji Visoke 

komisije Zdruæenih narodov za begunce v Kolumbiji so ocenili, da je πtevilo razseljenih 

leta 2001 preseglo πtevilo 300.000 razseljenih oseb leto pred tem (osebna 

komunikacija, 5. julija 2001). Skupine za zaπËito Ëlovekovih pravic so leta 2003 

poroËale, da vsak dan domove zapusti veË kot 1000 ljudi (Hagen, 2003). Medtem 

ko je vlada priznala le 400.000 razseljenih ljudi, pa so organizacije humanitarne 

pomoËi marca 2005 naπtele 3,4 milijona razseljenih ljudi (CODHES, 2005). 

Hannah Arendt je menila, da so si izraz “razseljene osebe” namerno izmislili, 

da bi odpravili kategorijo brezdræavljanskosti (2003: 358), ki je tlakovala pot 

za izgubo dræavljanskih pravic, ko je ustvarila kategorijo preganjanih kot brezpravnih 

ljudi. Trdila je, da “bolj ko je naraπËalo πtevilo brezpravnih, veËja je po- 

5 NaËrt Kolumbija je leta 1999 oblikovana kolumbijska iniciativa vojne proti drogam, ki so jo izdatno podprle 

ZDA. Od leta 2000 dalje je Washington za programe boja proti trgovini z mamili, urjenje kolumbijske 

vojske in izboljπanje uËinkovitosti dræavnih institucij namenil pribliæno 3 milijarde dolarjev. (Op. p.). 


129


130 

stajala skuπnjava, da bi dejanjem preganjajoËih vlad posvetili manj pozornosti 

kot pa statusu preganjanih.” (2003: 375) Poleg tega je opozorila, da je premik 

od dejanj vlade k potrebam razseljenih vzpostavil nedolænost “v popolnem pomanjkanju 

odgovornosti”, ki “je oznaËevala njihovo brezpravnost, pa tudi zapeËatila 

njihovo izgubo politiËnega statusa” (2003: 375), ker je pri brezpravnih 

ljudeh, kot je napisala, “svoboda mnenja svoboda norca, saj tako ali tako ni pomembno, 

kaj mislijo” (2003: 377). 

Mateo, vodja mirovne skupnosti, mi je preteklo poletje pojasnil: “Ko si razseljen, 

izgubiπ obËutek, da si Kolumbijec, dræavljan s pravicami in odgovornostmi…. 

Po πtevilnih skupnostnih sreËanjih razseljenih smo se odloËili, da se skupaj 

vrnemo leta 1999. OdloËili smo se, da bomo æiveli v srediπËu konflikta, ker 

se nikoli ne bi vrnili na svojo zemljo, Ëe bi Ëakali na njegov konec. Izbrali smo 

popolno nenasilje. Spoπtovati bi morali odloËitev ljudi. »e se æelijo bojevati 

med seboj, se lahko ‡ vendar ne na naπi zemlji in mi se ne bomo borili z njimi. 

Mirovne skupnosti æivimo æivljenje miru, ne nasilja. Naπ cilj je podpirati mir, 

ne vojno.” (Sanford, 2003) 

Med bivanjem v mirovni skupnosti Costa de Oro julija in avgusta leta 2001 

sva bili z Asale Angel-Ajani priËa ogromnemu pritisku na skupnosti. Med humanitarno 

misijo s skupino socialnega skrbstva πkofije Apartadó, ki je spremljala 

razselitev skupnosti Andalucia in Camalias z obmoËja bojev v Costo de Oro, 

so nas veËkrat ustavili gverilci. ObiËajno je πlo za dve ali tri iregularne Ëete. To 

pomeni, da ni πlo za redne uniformirane bojevnike Revolucionarnih oboroæenih 

sil Kolumbije (FARC), temveË za lokalne rekrute. »eprav so bili oboroæeni, pa 

niso grozeËe vihteli oroæja. Nasilno so nas tudi izkrcali iz Ëolnov, ko je puπke v 

nas naperilo nekaj deset pripadnikov paravojaπkih sil, ki so naπo skupino zaustavili 

dvakrat ‡ prviË za pribliæno uro in drugiË za okoli trideset minut. Ko so pripadniki 

paravojaπkih sil od nas prviË zahtevali, da majhne Ëolne spravimo na 

reËno obalo, so nas poslali v koridor, ki so ga izkrËili v dæungli, in na nas vpili, 

naj “teËemo kot æivina”. Ko smo stekli v dæunglo, je pribliæno triinpetdeset pripadnikov 

paravojaπkih sil s strojnicami in minometi v rokah dejalo: “Tukaj je æivina. 

Kaj naj naredimo z njimi?” Ko pa so zagledali naπe tri mednarodne obraze, 

so zaËeli govoriti: “Dobro jutro, ne skrbite. NiË vam ne bomo storili.” Vendar jih 

to ni ustavilo pri tem, da veË mladih moπkih ne bi poskusili loËiti od skupine. 

Posredoval je oËe Honelio, ki je poveljniku dejal, da bodo morali, Ëe bodo æeleli 

govoriti z enim od nas, govoriti z vsemi ‡ uËinkovito ga je obvestil, da bodo 

morali ubiti vse, Ëe bodo æeleli ubiti enega od nas. Kot je pojasnil Honelio, “ne 

bodo loËili naπe skupine”. Poveljnik je na to pribliæno ducatu pripadnikov paravojaπke 

enote ukazal, naj gverilce na drugi strani reke napeljejo v izmenjavo 

ognja z minometi in strojnicami. »e bi gverilci odgovorili, bi pripadniki paravo-

jaπke enote imeli veË moænosti, kako naj ravnajo z nami ‡ saj civilisti pogosto 

poginejo v navzkriænem ognju. Na sreËo gverilci niso odgovorili. 

Gverilcev pa s tem ne æelimo prikazati kot nedolænih akterjev. Pogosto so 

nam dejali: “Obe strani ubijata.” “Pripadniki paravojaπkih sil ubijajo vse, gverilci 

pa so bolj selektivni.” Ko smo bili tam, so pripadniki paravojaπkih skupin 

v resnici poskuπali pridobiti nadzor nad ozemljem z razseljevanjem mirovnih 

skupnosti, gverilci pa so poskuπali teritorialno prevlado ponovno osvojiti tako, 

da so vaπËanom na vojnem obmoËju prepovedovali razseljevanje. Dræava na 

tem podroËju ni neprisotna in paravojaπkih akcij ni brez navzoËnosti vojske. 

Ker nas je dvakrat pridræal isti paravojaπki polk (vsi v bleπËeËih novih uniformah), 

smo z istimi pripadniki paravojaπkih sil preæiveli skoraj dve uri. Ko smo 

se ob neki priloænosti vrnili v Apartadó, smo pri trgovini s sladoledom naleteli 

na pripadnika paravojaπkih enot. Ko smo se prepoznali, sta se zaËela bedasto 

smehljati, mi pa smo pozdravili z dvoumnim “buenas tardes” in nadaljevali svojo 

pot. Ob drugi priliki je poveljujoËi vojak na vojaπki reËni kontrolni toËki kot 

obiËajno pregledoval naπe dokumente. »eprav ga pred tem nisva videli na vojaπki 

kontrolni toËki, sva ga z dr. Angel-Ajanijevo prepoznali ‡ kot enega od 

pripadnikov paravojaπke enote, ki so naju pridræali. Ko smo nekoË na reki prestopili 

kontrolno toËko, sva pripomnili, da so paravojaπke uniforme in oroæje 

precej novejπi od tistega, kar ima vojska. Deloma je poveljujoËi Ëastnik izstopal 

zato, ker sva si ga zapomnili v novi paravojaπki uniformi in z novim oroæjem. 

Na kontrolni toËki je bila njegova vojaπka uniforma ponoπena, zbledela in 

obrabljena, njegov pas in tok pa sta bila oguljena in popokana. 

Paravojaπke enote so kmalu po naπem odhodu avgusta prevzele nadzor nad 

veË kljuËnimi skupnostmi, vstopile so v Costa de Oro in zasedle Curvarado ‡ 

zadnji kraj, ki ga preËkaπ, ko se ob reki napotiπ navzgor proti mirovnim skupnostnim 

v srcu vojnega obmoËja. Pripadniki paravojaπkih sil so ubili veË funkcionarjev 

iz Curvarada, tudi mestnega sekretarja, ki je sodeloval v eni od spremljevalnih 

misij. Na zaËetku septembra so pripadniki paravojaπkih enot zasegli 

zemljo mirovne skupnosti in ubili πtiri prebivalce Puerto Llerasa ter si prilastili 

zemljo in grozili, da bodo ubili vsakogar, ki jim bo oporekal. Prav tako septembra 

so gverilci poostrili kontrolo nad pritoki pod svojim nadzorom ‡ vkljuËno s 

tem, da so πkofijskim skupinam prepovedali vstop v nekatere skupnosti. Konec 

oktobra so pripadniki paravojπkih sil prisilno rekrutirali dva deËka iz Coste de 

Oro, gverilci pa so paravojaπkemu vodu pripravili zasedo in ubili najmanj trideset 

pripadnikov ter si ponovno prilastili ozemlje in prebivalce, ki so jih paravojaπke 

enote osvojile septembra. V Curvaradu so gverilci ubili kmeta, ki je bil oæigosan 

za paravojaπkega sodelavca. Konec oktobra so bili prebivalci Coste de Oro 

zelo zaskrbljeni, ker je bil eden izmed njihovih voditeljev na Farcovem seznamu 


131


132 

ljudi za likvidacijo. OËetu Honeliu in πe enemu duhovniku so 10. novembra prepovedali 

vstop v Costo de Oro, ki je bila takrat pod popolnim gverilskim nadzorom. 

Eden od opazovalcev je takrat izrazil zaskrbljenost, da bodo paravojaπke 

sile gverilcem odgovorile s πe ostrejπim napadom na skupnosti. 5. decembra 

2001 je resniËno priπlo do velike bitke med gverilci in paravojaπkimi silami v 

kraju Rio Sucio. VeË sto civilistov je bilo ubitih v bitki, ki je povzroËila nov val 

razseljevanja tistih, ki so se bali πe hujπih maπËevalnih bojev. Na boæiËni dan 

2001 so gverilci ubili dva mladinska voditelja v Costa de Oro. Aprila 2003 je 

imela vojska ob reki Atrato veË kontrolnih toËk kot kdaj prej, gibanje mirovnih 

skupnosti ob reki in njenih pritokih pa so omejevali vojska, paravojaπke enote 

in FARC. 6 FARC je nadzoroval vse reËne pritoke ter dostope do mirovnih skupnosti 

in krajev razen Curvarada (ki je ostalo sporno podroËje) in Rio Sucia (ki 

je bilo πe naprej paravojaπko obmoËje). ©kofija je πe vedno spremljala prebivalce 

mirovnih skupnosti, Ëeprav je FARC obËasno oviral njihovo gibanje po pritokih 

ali pa jim prepovedal vstop v nekatere mirovne skupnosti. 

Esej æelim konËati s sklepom, da devetinpetdeset mirovnih skupnosti vztraja 

kljub nadzorovanju, kontroli in skrajnemu nasilju vojske, paravojaπkih enot in 

gverilcev, ker so se ljudje, ki so z razselitvijo ostali brez pravic, odloËili, da zopet 

uveljavijo svoje dræavljanstvo in Ëlovekove pravice tako, da zahtevajo vrnitev 

zemlje in se kot kolumbijski dræavljani vzpostavijo v mirovnih skupnostih, s tem 

pa od spodaj vzpostavljajo dræavno suverenost. Medtem ko se vojska, paravojaπke 

enote in gverilci za hegemonijo πe naprej borijo z ozemeljsko prevlado in nadzorovanjem 

prebivalstva z razseljevanjem ali omejevanjem svobode gibanja, pa 

mirovne skupnosti ustvarjajo nova obmoËja za mir, ki se lahko v praksi kaæejo le 

kot negacija vojne. S tem ko administrativne agencije in pravne zastopnike 

vkljuËi v svoje prakse, obstoj mirovnih skupnosti razgalja kontradikcije dræave, 

predvsem pa nasilje njene vojske in pooblaπËenih sil. »e povzamemo po Giorgiu 

Agambenu, se resnica razkrije kot “udejanjanje napaËnega, kot razkritje njene 

lastne najgloblje neprimernosti” (1993: 13). To pa je mogoËe zato, ker je 

resnica entiteta sveta, ki je, kot je dejal Foucault, “proizvedena samo z raznovrstnimi 

oblikami prisile” in “poraja nujne uËinke oblasti” (1991: 73). 

Ne trdim, da je æivljenje v mirovnih skupnostih nekakπna romantiËna postmoderna 

izkuπnja, kjer mir doseæeπ s tem, da ga iπËeπ, ali pa, da se je kolumbijska 

dræava magiËno preoblikovala. Vendar pa moja raziskava in nepretrgan stik 

z mirovnimi skupnostmi kaæeta, da so takπni uËinki oblasti prisotni v vsakdanjem 

æivljenju skupnosti ne glede na trenutni ciklus okupacije glede na oboro- 

6 Omejitve so trajne, vendar se spreminjajo ‡ vËasih so odraz vojaπkih manevrov in sooËenj oboroæenih akterjev, 

vËasih pa muhavosti poveljnika na kontrolni toËki. Spremljevalnemu πkofijskemu Ëolnu lahko kadarkoli 

dovolijo vstop v mirovniπko skupnost, ga ne dovolijo ali pa ga zavlaËujejo.

æene akterje (ki fluidno vstopajo in izstopajo iz mirovnih skupnosti) ter da ima 

vzpostavitev dræavljanstva nedvoumne uËinke na dræavno suverenost. Z utemeljitvijo 

novega obmoËja skupnostne prakse miru in Ëlovekovih pravic pa uËinki 

takπne oblasti skupnosti obenem ne izzivajo le paravojaπkih enot in gverilcev, 

temveË tudi fantomsko prisotnost dræave, dræavno produkcijo resnice, ki 

vojno definira kot vojno drog, in dræavo, ki suverenost ustvarja in obnavlja s 

prepoznavnim ter pogosto neprepoznanim nadzorovanjem in nasiljem. Spomnite 

se Mateovih besed: “OdloËili smo se, da bomo æiveli v konfliktu.” Dejal mi 

je tudi, da “nobena stran ne bo zmagala, ker so izgubili ljudi” (avtoriËin intervju, 

avgust 2001). OËe Leonides pa je rekel, da “ne bi smelo veljati, da mir doloËajo 

tisti, ki se vojskujejo” (skupinski intervju, 5. julij 2001). Mirovne skupnosti 

spodbijajo vojaπke definicije miru, ko vzpostavljajo dræavljanske pravice 

v vsakdanjih izkuπnjah tistih, ki bi jih dræava reducirala na “golo æivljenje” v 

srediπËu konflikta (Agamben, 1998). Medtem ko nadzorovanje in nasilje ostajata 

osrednji praksi dræave, pa s tem, ko dræavo prisilijo, da svojo oblast na robovih 

uveljavlja z administrativnimi pravnimi akti in zagotavljanjem oskrbe, 

dræavljanske pravice obenem vzpostavljajo dræavo in vlogo dræavljana subjekta 

prav na terenu, nad katerim se izvaja dræavna suverenost. 

Prevedla Gita Zadnikar 

LITERATURA 

AGAMBEN, G. (1998): Homo Sacer: Sovereign Power and Bare Life, Stanford: Stanford University Press. Navedeno po: AGAMBEN, 

G. (2004): Homo Sacer: suverena oblast in golo æivljenje, Ljubljana: ©tudentska zaloæba. 

ARENDT, H. (1973): The Origins of Totalitarianism, New York: Harcourt Barce. Navedeno po: ARENDT, H. (2003): Izvori totalitarizma. 

Ljubljana: ©tudentska zaloæba. 

AGAMBEN, G. (1993): The Coming Community, London: University of Minnesota Press. 

CODHES (Consultoría para los Derechos Humanos y el Desplazamiento) (2005): Comportamiento del Desplazamiento 1985-lr 

trimestre 2005. 

CODHES (Consultoría para los Derechos Humanos y el Desplazamiento) (2004): “Vecinos en el borde de la crisis”, CODHES Informa 

Boletín informativo de la Consultoría para los Derechos Humanos y el Desplazamiento, πt. 49. 

COLOMBIAN COMMISSION OF JURISTS (2000): Panorama de derechos humanos y derecho humanitario en Colombia Informe 

de avance sobre 2000, Bogota: CCJ. 

FOUCAULT, M. (1980): Power/Knowledge: Selected Interviews and Other Writings 1972-1977, New York: Routledge. Navedeno po: 

FOUCAULT, M. (1991): Vednost, oblast, subjekt, Ljubljana: Krt. 

HAGEN, J. (2003): “Uribe’s People: Civilizations and the Colombian Conflict”, Georgetown Journal of International Affairs, πt. 4(1), 

65—71. 

HARDT, M. in NEGRI A. (2000): Empire, Cambridge: Harvard University Press. Navedeno po: HARDT, M. in NEGRI, A. (2003): 

Imperij, »asopis za kritiko znanosti, domiπljijo in novo antropologijo, Ljubljana: @Politikon, πt. 1. 

ROLDÁN, M. (2002): Blood and Fire—La Violencia in Antioquia, Durham: Duke University Press. 

SANFORD, V. (2003): “Peacebuilding in the War Zone: the Case of Colombian Peace Communities”, International Journal of 

Peacekeeping, πt. 10(2). 


133

Marta GregorËiË: Caracol ‡ pu’y ‡ πkoljka 

134 

Marta GregorËiË 

Caracol ‡ pu’y ‡ πkoljka 

Nekaj znaËilnosti organiziranja, razvoja, boja 

in izobraæevanja v zapatistiËnih skupnostih 

Tu pravijo, da najstarejπi govorijo, da so jim drugi pred njimi povedali, da so prvi 

na teh poboËjih zelo spoπtovali obliko πkoljke. Pravijo, da pravijo, da so jim povedali, 

da πkoljka pomeni vstop v srce. In pravijo, da pravijo, da so jim povedali, da πkoljka 

hkrati pomeni slovo srca, da bi hodil po svetu, kot so prvi poimenovali æivljenje. In ne 

le to. Pravijo, da pravijo, da so jim povedali, da se je s πkoljko klicalo kolektiv, da bi 

πla beseda od enega k drugemu in da bi bil dogovor sklenjen. Prav tako pravijo, da 

pravijo, da so jim povedali, da je πkoljka pomagala uπesu, da bi sliπalo najbolj oddaljeno 

besedo. Tako pravijo, da pravijo, da so jim povedali. Jaz ne vem. Stopam s tabo, 

z roko v roki in ti kaæem, kar vidi moje uho in sliπijo moje oËi. In vidim in sliπim 

πkoljko, pu’y, kot ji pravijo v tukajπnjem jeziku. 1 

Tako zapatisti, staroselci, ljudstva Majev v Lakandonskem pragozdu opisujejo 

nastanek, delovanje in pomen petih πkoljk, ki so zaæivele med 8. in 10. avgustom 

2003, kjer ‡ obmoËje in prostor organiziranja ‡ upornice in uporniki 

koordinirajo uresniËevanje drugaËne sedanjosti in prihodnosti, veæo za vstop v 

novo Mehiko in nov svet: La Realidad ali Madre de los caracoles del mar de nuestros 

sueños (Mati πkoljk morja naπih sanj), Oventik ali Resistencia y Rebeldia 

por la humanidad (Odpor in upor za Ëloveπtvo), La Garrucha ali Resistencia hacia 

un nuevo amanecer (Upor k novemu svitu), La Morelija ali Torbellino de nuestras 

palabras (Vrtinec naπih besed), Roberto Barrios ali El caracol que habla para 

todos (©koljka, ki govori za vse). 

Zapatisti so se vse od vstaje 1. januarja 1994 trudili spremeniti vsakdanjo 

realnost vasi na vzhodu Chiapasa, kjer se ljudje, poleg represije korporacijskih 

in transnacionalnih institucij kapitala, nenehno sooËajo z militarizacijo, 

nasilnim izseljevanjem in preseljevanjem zaradi interesov korporativnega kapitala 

(predvsem ZDA ter tudi Francije in ©panije), s poskusi privatizacije 

1 Subcomandante Insurgente Marcos, Mehika, julij 2003, dostopno na www.dostje.org.

zemlje, z manipuliranjem s cenami kave in drugih pridelkov, s krajami naravnih 

resursov, pobijanji, nasilnim preseljevanjem in genocidi. 2 Vsa ta grozodejstva 

(se niso in) se ne dogajajo samo zapatistom, niti ne samo staroselcem 

v Chiapasu. Neoliberalno zobovje melje vse nevidne in nesliπne tako po Mehiki 

kot πirπe, v Srednji in Juæni Ameriki, in seveda, tudi na naπi in sosednjih 

celinah. 

»etudi se 35 odstotkov mehiπke hidroenergije proizvede v Chiapasu, pa 34 

odstotkov prebivalk in prebivalcev Chiapasa nima elektrike. Mehiko je (podobno 

kot Argentino, »ile, Malezijo, Nigerijo, Indijo …) preplavil val privatizacije 

vode, ki ga upravlja Svetovna banka. Vodna zajetja v Chiapasu sluæijo 

Coca-Coli za distribucijo in prodajo pitne vode ter gaziranih napitkov, 

medtem ko je 43 odstotkov prebivalcev Chiapasa brez dostopa do pitne vode. 

Mehiko analize uvrπËajo med ekstremnejπe primere dræav, kjer kljub vodnemu 

bogastvu prebivalstvo namesto vode uæiva cenejπe izdelke, kot sta na primer 

kokakola ali pepsi. 3 

Chiapas je bogat z nafto in naravnimi viri, ki jih dræava izvaæa v ZDA; je 

bioloπko, geografsko, zgodovinsko in kulturno raznovrsten, zato izjemno privla- 

Ëen tako za korporacije kot turiste. Kljub vsemu omenjenemu bogastvu pa je 

Chiapas po vseh razvrstitvah makroekonomskih kazalcev najslabπe razvita in 

razvijajoËa se dræava med 31. dræavami Zdruæenih dræav Mehike in samostojnim 

federalnim ozemljem (Distrito Federa ‡ DF ali Cuidad de Mexico). V revπËini 

æivi 60 odstotkov prebivalcev; 60 odstotkov otrok ne more obiskovati πole; 

smrtnost novorojenËkov ob porodu je med najviπjimi na svetu. 

Med zapatisti je æe bilo tako ‡ ali πe slabπe ‡ vendar se stvari spreminjajo. 

“NekoË nismo imeli,” pravi zapatist v Oventiku, “danes pa, danes je”. 4 Kam in 

kako hodijo ti uporniki, sva s compañerom izkusila in raziskala med obiskom 

vseh petih ©koljk po koncu druge alerte roja 5 in po razglasitvi ©este deklaracije 

iz Lacandonskega pragozda. 6 To je bilo slovesno obdobje fiest, plesa, nogometnih 

in koπarkarskih turnirjev, dela in novih gradenj, igre, zborovanj, pogovorov 

2 NajveËji genocidi nad staroselci so se dogodili v krajih Acteal, El Bosque, Aguas Blancas in El Charco. 

3 Glej Shiva (2002: 99). O natanËnejπih analizah neoliberalnih politik v Latinski Ameriki pa Cavanagh, J. 

(mr.) (2002): Alternatives to economic globalization: better world is possible; a report of the International 

Forum on Globalization. San Francisco: Berrett-Koehler. 

4 “Años antes no tenemos nada, ahora si, ahora hay.” Pri pogovorih z zapatisti je simptomatiËno, kako v pripovedovanjih 

upoπtevajo pomembne teoretske doseæke sodobnih teorij proti kapitalizmu. To jim najbræ uspeva 

z refleksijo, vendar je verjetneje, da do tovrstnih alternativnih politiËnih diskurzov prihajajo spontano, 

ali zaradi okorne πpanπËine ali oblikovanja stavkov s pomoËjo staroselskega jezika. Bookchin (1989) nas 

nagovarja, da namesto posedovanja (uporabe glagolov “imeti”, “vzeti” ali “posedovati” (to own), ki oznaËujejo 

premoË individuuma nad drugim individumom ali objektom), uporabljamo druge opisne glagole, s katerimi 

lahko prakticiramo sobivanje s predmeti, naravo, drugimi ljudmi itn., kot je poËela organska druæba. 

5 Stanje najviπje stopnje pripravljenosti. 

6 Glej prevod v tej πtevili »KZ-ja. 


135


136 

in encuentrov. 7 Takrat so πkoljke praznovale drugo obletnico delovanja in takrat 

se je ravno priËela uresniËevati ©esta deklaracija, v kateri nas zapatisti obveπËajo, 

da prihajajo v vse dele Mehike, da bi posluπali in se integrirali v boje proti 

neoliberalizmu po vsej dræavi in onkraj nje. 

1. OD MAJEVSKIH LJUDSTEV DO ZAPATISTOV 

Zgodovina naseljevanja v Srednji Ameriki naj bi se zaËela okrog 1500 let pr. 

n. π. 8 Prva kultura, ki je naselila Mehiπki zaliv (regijo med sedanjim Veracruzom 

in Tabscom), so bili Olmeki, ki so razvili civilizacijo Izapa na jugu sedanje 

Mehike in iz katerih naj bi se (med letom 1500 pr. n. π. in letom 100) razvila 

civilizacija Majev (najprej v Gvatemali in El Salvadorju, kasneje pa πe v Belizu, 

Hondurasu in Mehiki (Chiapas, Champece in Yucatan)). 9 Med zapuπËino 

majevskih ljudstev se najpogosteje priπteva piramide, koledar, pisavo hieroglifov, 

bogato matematiËno umetnost, ki je v poslikavah vedno vkljuËevala matematizacijo 

prostora in Ëasa, pa astronomijo in bogato tradicijo kulture, plesa 

in obredov. Majevska ljudstva v Chiapasu so viπek razvoja dosegla v letih 

900‡1000, ko so jih priËela napadati razliËna nemajevska ljudstva (predvsem 

Tolteki) in ko so jih podjarmila ljudstva Aztekov (to je druga najveËja kultura, 

ki je ta Ëas prevladovala v osrednji Mehiki, danaπnjem DF). 

©panska kolonializacija Mehike se je priËela 21. aprila 1519. Hernán Cortés 

je Azteke po veË letih podjarmil tako, da je stopil v zavezniπtvo z ljudstvi 

Tlaxcalanov, ki so bili rivali Aztekov. Tristoletno πpansko kolonializacijo je 

prekinila enajstletna osvobodilna vojna (1810‡1821). Po ustanovitvi federalne 

republike 4. oktobra 1824 zaradi razliËnih interesov izbruhne dræavljanska 

vojna, ki ji sledi invazija ZDA. Med letoma 1846 in 1848 izgubi Mehika polovico 

svojega takratnega ozemlja (danaπnja Kalifornija, Teksas, Nevada, Utah in 

deli Kolorada, Arizone, Nove Mehike), ki je πe danes del ZDA. 

V Ëasu vladavine Benita Juareza, leta 1863, glavno mesto DF napade Francija, 

vendar je Napoleonov odposlanec nadvojvoda Maximilian iz Avstrije 

umorjen æe nekaj let za tem. Za Ëasa vladavine generala Porfiria Diaza sledi petintrideset 

let miru, vendar ljudje trpijo veliko veËjo tiranijo kot med vojno. Diaz 

jim odvzame zemljo in osebno svobodo, s Ëimer postanejo suænji latifundistov. 

Ljudstvo se upre leta 1910, Ëemur sledi dolgo obdobje mehiπke revolucije, 

7 Pomen encuentra je razËlenjen v nadaljevanju. 

8 Michael D. Coe. The Maya. NY: Thames and Hudson. 2005. Wauchopes, Robert. The Indian Background 

of Latin American History: The Maya, Inca, and Their Predecessors. New York: Knopf, 1970. Silva 

Herzog, Jesús. Breve historia de la Revolución Mexicana. México: Fondo de Cultura Económica, 1960. 

Abad de Santillan, D. Historia de la Revolución Mexicana. México: Frente de Afirmación Hispanista. 1992. 

9 Najbolj znani majevski mesti v Chiapasu sta Palenque in Bonampak.

ki je bogato tako z revolucionarnimi voditelji, ki so πe danes æive ikone Mehike, 

kot tudi s prvo revolucionarno teorijo. 10 Nov voditelj Francisco Madero, ki 

ga podpirajo revolucionarne ikone Emiliano Zapata in Pancho Villa, je æe tretje 

leto neuspeπnega vladanja umorjen. Boj je usmerjen proti veleposestnikom, 

katoliπki cerkvi ter severnoameriπkim korporacijam. 

5. februarja 1917 je sprejeta ustava, ki veleposesti razdeli na ejidos ‡ skupno 

zemljiπËe. 11 Sledi dolgo obdobje vladanja stranke, ki institucionalizira revolucijo. 

Leta 1946 jo poimenujejo Partido Revolutionario Institutional ‡ PRI (Institucionalna 

revolucionarna stranka). Ta mehiπka ljudstva brez prekinitve zatira 

71. let s politiko ultrakapitalizma, implantiranega iz ZDA. To je obdobje 

nevidnih bojev in nevidnih upornikov, ki ga prekinejo zapatisti z vstajo 1. januarja 

1994 ‡ ko s prekritimi obrazi postanejo prviË v svoji zgodovini bojev 

vidni. Vstaja vzpodbudi vsemehiπke in svetovne odzive, reakcije in artikulacijo 

civilnih druæb in gibanj. 12 Od leta 1994 so se zapatistiËni naËini, metode, taktike 

upiranja itn. vse bolj razπirili tudi med druge staroselce v Mehiki (predvsem 

v drugi dve najrevnejπi dræavi, Oaxaco in Guerrero), ter onkraj nje. 13 

»eprav leta 1999 zmaga predsednik desniËarske Stranke narodne akcije 

(Partido de Accion Nacional ‡ PAN), Vicente Fox, nekdanji direktor Coca- 

Cole in predsednik Guanajuanta, se politika do staroselcev ne spremeni. Podobno 

kot vso zgodovino ostaja temeljni politiËni problem dræave vpraπanje 

dostopa do zemlje. Mehiko danes sestavlja πe 54 razliËnih staroselskih kultur s 

svojimi jeziki (24 milijonov ljudi ali Ëetrtina celotne populacije), predvsem 

kmetov, ki upravljajo ejide. PolitiËne stranke poskuπajo staroselcem ponovno 

odvzeti zemljo (v ta namen je PRI leta 1992 spremenila 27. Ëlen ustave, po katerem 

bi lahko hitro privatizirala skupno zemljo), da bi uresniËile temeljne stra- 

10 Ricardo Flores Magon priËne leta 1911 izdajati magonistiËni Ëastnik Regeneracion. Glej Trejo (2005). 

11 V Mehiki πe danes obstajaja troje vrst zemljiπË glede na vrsto upravljanja: komunalna, ejido in privatna. Komunalno 

zemljiπËe ni nikogarπnja last in je zgolj podarjeno za krajπe obdobje v upravljanje. O tem odloËajo 

predstavniki vaπkih ali mestnih skupπËin ali svetov, Ëeprav je nihËe (niti razdeljevalci) ne morejo prodajati 

ali privatizirati. Ejido je πe vedno skupno zemljiπËe, ki ga vaπki ali mestni svet podari druæini, vendar ga 

lahko spremeni tudi v privatno posest, Ëe se s tem strinja skupnost in Ëe to potrdi vaπki ali mestni zbor oz. 

skupπËina. Privatno zemljiπËe pa je, podobno kot v Sloveniji, v posesti lastnika, ki z njim upravlja v individualno 

korist, ne glede na zahteve okolja in skupnosti. 

12 »eprav vsi teoretiki utemeljujejo vstajo zapatistov s sporazumom Tratado de Libre Comercio ‡ TLC, ki naj 

bi 1. 1. 1994 stopil v veljavo, pa zapatisti v svojih prispevkih razlagajo, da je Ëas njihove vstaje bolj naklju- 

Ëen kot naËrtovan. Na vstajo so se, skupaj z EZLN (ZapatistiËna vojska narodne osvoboditve), ki je delovala 

æe od leta 1983, pripravljali od leta 1986. Bolj kot slaba oboroæitev je zapatiste pred vstajo oviralo 

nepoznavanje urbanega. Hkrati pa jih je k vstaji silila nevarnost, da bo dræava njihov boj, Ëe ga ne bodo 

sami uspeπno predstavili, izrabila za narkomafijo (ki je sicer prevladujoËa na severozahodu Mehike) ali terorizem. 

Da jih dræava ne bi nesliπno in brez posledic “izbrisala” iz regije, simboliËno zasedejo pomembnejπa 

mesta (San Cristobal de las Casa, Ocosingo, Altamirano itn.) ter vojaπko oporiπËe (Rancho Nuevo). 

13 ZapatistiËna epistemologija upora je postala najbolj ekspliciten primer za sodobne obravnave bojev proti 

neoliberalizmu in onkraj njega. To med drugim dokazuje tudi poplava literature, ki opisuje, analizira ali teoretizira 

upor, politiko, retoriko, organiziranje idr. staroselcev v Chiapasu. 


137


138 

teπke nacionalne plane (ki implicirajo korporativne interese Severa, predvsem 

ZDA): Tratado de Libre Comercio ‡ TLC (Sporazum o svobodni trgovini, ki je 

stopil v veljavo 1. 1. 1994); Plan Puebla Panama ‡ PPP (ki naj bi se skupaj z 

NAFTA priËel uresniËevati v letu 2005 in namerava s privatizacijo najbolj 

neokrnjeno naravo Srednje Amerike ‡ od Mehike do Paname ‡ spremeniti v 

infrastrukturni pas za potrebe ZDA (letaliπËa, pristaniπËa, hitre avtoceste, telekomunikacije, 

turistiËne toËke, naravni rezervati, intenzivno monokulturno 

kmetijstvo, ËrpaliπËa nafte, hitrejπi izvoz naravnih virov)); Area de Libre Comercio 

de las Americas ‡ ALCA (ObmoËje svobodne trgovine za Amerike); 14 

Alianza para la Seguridad y Prosperidad de America del Norte ‡ ASPAN (Zveza za 

varnost in blagostanje Severne Amerike, ki je nastala med ZDA, Mehiko in 

Kanado julija 2005). 

2. STRUKTURA ORGANIZIRANJA ZAPATISTI»NIH SKUPNOSTI 

Staroselci so vse do vstaje tiho in nevidno umirali v pragozdu. Velika umrljivost 

zaradi ozdravljivih bolezni (kot na primer diareja), visoka nepismenost 

in sploπno neznanje, nepoznavanje lastne kulture in preteklosti so razoroæevali 

moænosti za upor. Dost’ je! Dost’ je æivljenja in umiranja v revπËini in poniæevanju, 

dost’ je uniËevanja naπih kultur! Z vstajo niso dobili ali izgubili boja, kot so pri- 

Ëakovali. Odzivi vsemehiπke in svetovne javnosti so dræavo prisilili v prekinitev 

ognja in javni dialog z zapatisti. 16. februarja 1996 z zapatisti podpiπejo Pogodbe 

iz San Andresa. Vendar se zla vlada (kot jo imenujejo zapatisti) pogodb 

ni dræala, zato se leta 1997 zaËenja obdobje “nizko intenzivne vojne”, ko se v 

Chiapasu zadræuje prek 60.000 vojaπkih Ëet, paramilitarcev. Decembra 1997 

paramilitarci v eni od staroselskih vasi, Acteal, pobijejo 45 otrok in æena. 15 Ta 

genocid sproæi nov mnoæiËen odziv vse bolj angaæirane javnost. Zapatisti, πe 

bolj pa drugi staroselci v Chiapasu postajajo brezdomci, ærtve paramilitarcev, 

vendar takrat med staroselce prihaja tudi vse veË podpornikov, opazovalcev in 

nevladnih organizacij, urbanih upornikov, ki s fotografijami in videodokumentacijo 

beleæijo in dokazujejo represijo dræave, ter jo tako, skupaj z zapatisti, uspeπno 

ustavljajo. 

S padcem stranke PRI (pred slabimi πestimi leti) nasilje dræave upade, medtem 

ko se ves Ëas vladavine PAN militarizacija Chiapasa nadaljuje. Vrh dose- 

14 Predsednik Bolivarske republike Venezuele, Chavez, je julja 2005 z dræavami Srednje Amerike priËel proti-ALCA-plan 

ali alternativni plan ‡ podræavljanje naravnih resursev, ki se imenuje Alternativa Bolivariana 

para las Americas ‡ ALBA (Bolivarska alternativa za Amerike). “Alba” je πpanski izraz za “svitanje”. 

15 Glej dokumentarni film Walking Toward the Dream: The Memory, resistance and hope of communities 

displaced by war in Chiapas. Chiapas Media Project ‡ Promedios. San Cristobal de las Casas. 2002.

æe prav to poletje 2005 z æe omenjeno zvezo ASPAN, ki je bila v mehiπkih medijih 

interpretirana kot “novo brezplaËno suæenjstvo ZDA”. 16 »eprav zapatisti 

dræavo od leta 1994 angaæirano vzpodbujajo k sodelovanju (kot na primer pohod 

za dostojanstvo staroselcev v Cuidad de Mexico septembra 1997 ali pohod 

v zaËetku leta 2001 ‡ Marcha del Color de la Tierra) 17 ter k “novi ustavi, ki bi 

prepoznala pravice in svoboπËine ljudstva in bi πibke branila pred moËnimi”, 18 

nobena od glavnih politiËnih strank (poleg PRI in PAN je tu πe kvazi leviËarska 

stranka PRD ‡ Patido de la Revolucion Democratica) obljub, zapisanih v 

Pogodbah iz San Andresa, ni uresniËila ali zares podprla. Vendar zapatisti niso 

vajeni izgubljali Ëasa in praznih besed, kakor poËne zla vlada. Za njih obljube 

pomenijo dejanja. Zato so leta 2003 ‡ unilateralno ‡ priËeli uresniËevati pogodbe 

iz San Andresa. 19 

Tako avgusta 2003 razglasijo πkoljke, kjer delujejo “ubogljive in posluπne 

dobre vlade” (Juntas de Buen Gobierno), razne komisije in kolektivi; tam so 

bolnice, zdravstveni domovi, πole, acampamentisti in drugi podporniki zapatistov, 

projekti z vsega sveta, trgovinice in zadruge staroselskih vezenin, kave, 

Ëevljarne, pekarne, avdio in video produkcija, tam se posluπa Radio Insurgentes, 

deluje Television Intergalactica ‡ edini program, ki se posluπa ‡ tam se pleπe 

in poje ‡ tam je skromno, vendar dostojanstveno æivljenje upornikov. 20 

S smrtjo Aguascalientesov se rodijo πkoljke, ki pomenijo vrata za vstopanje in izstopanje. 

©koljke so okna, prek katerih gledamo navznoter in navzven, so glasek, ki 

naπe besede razpoπlje daleË, da lahko posluπamo tiste, ki so daleË. ©koljke nas opominjajo, 

da moramo biti v tem svetu vedno budni in v gibanju. ©koljke so tu, da bi videli, 

da bi razumeli, okrepili boj ljudstev in uniËili oblastnike, da bi zgradili avtonomijo, 

da bi se uËili, za boje, za upore, da bi spoznali in globalizirali odpor s praviËnostjo, 

da bo mogoËe zgraditi svet mnogoterih svetov … 21 

3. SAMODOLO»ANJE RAZVOJA SKUPNOSTI 

Struktura organiziranja zapatistiËnih skupnosti je zelo enostavna, kot pravijo 

sami, medtem ko je za nas, ki jih opazujemo iz izkuπenj permanentnega ka- 

16 Glej komentarje in prispevke v La Jornada na www.jornada.unam.mx. 

17 Dokumentarni film The Silencie of the Zapatistas prikazuje πtevilne nenasilne proteste, ki so jih zapatistiËne 

skupnosti organizirale v “Ëasu tiπine” proti vojaπki prisotnosti v Avtonomni obËini San Pedro Michoacan. 

Film je projekt skupine Promedios. San Cristobal de las Casas. 2001. 

18 ©esta deklaracija iz Lakandonskega pragozda. 

19 Glej dokumentarni film Caracoles: New Paths od Resistence. Promedios. San Cristobal de las Casas. 

2003. 

20 ©koljke se razvijejo iz aguascalientesov, pretekle oblike zapatistiËnega organiziranja, ki so med letoma 

1995 in 2003 sluæili za sreËevanja, zbore, izobraæevanje, zdravstvo ipd. 

21 Povzeto po zapatistiËni glasbeni skupini Groupo Nuevo Amanecer (produkcija Rado Insurgentes, uradni 

glas EZLN). 


139


140 

pitalistiËnega druæbenega pohabljenja, visoko kompleksna in zahtevna. 22 Organiziranje 

ali samodoloËanje skupnosti prehaja neposredno od vasi oziroma 

skupnosti ‡ do upravljavk in upravljavcev v πkoljkah, ki morajo ubogljivo 

opravljati doloËila staroselk in staroselcev. O razvoju posamezne in celotne zapatistiËne 

skupnosti razpravljajo in odloËajo staroselci v vsaki skupnosti na vaπkih 

skupπËinah ali zborih (concejos). OdloËajo o treh ravneh: doloËajo predstavnike 

za posamezne zadolæitve na ravni vasi, obËine in πkoljke. Strukturo 

samodoloËanja bi najlaæje ponazorila na glavo obrnjena piramida. 

Najpomembnejπa je prva raven ‡ vsako leto vaπka skupnost doloËi kolektive, 

ki bodo skrbeli za pridelavo hrane, oskrbo z naravnimi zdravili, pridelavo rokodelskih 

izdelkov, prevoz itn. 23 Prav tako doloËijo promotorje, ki bodo skrbeli 

za osnovnoπolËke (to so uËenci primarije ‡ navadno od 3 do 12 let), pa promotorje 

za zdravje in druge pomembne zadolæitve v skupnosti. To je raven, na kateri 

doloËajo in koordinirajo najpomembnejπe æivljenjske dejavnosti ter vrsto 

drugih obveznosti (prireditve, pridobitve, komisije, kolektive, zdruæenja itn.). 

»eprav razvoj skupnosti doloËajo kolektivno, pa uporniki æivijo “posamezna” 

druæinska æivljenja na “skupen” naËin: vsaka druæina ima svojo zemljo in 

hiπo, ki je hkrati zemlja vseh in hiπa za vse v skupnosti. Vsaka posamezna pridobitev 

za neko druæino je pridobitev za vso skupnost. 24 V skupnosti ni neenakosti 

‡ nenehna redistibucija in delovanje v kolektivih zagotavljata hrano in 

druge osnovne potrebe za dostojanstveno æivljenje za vse ‡ vsi drugi dodatki (ki 

jih ni veliko), pa so v vsakem primeru skupni. 25 

VeË vasi sestavlja Avtonomno uporno zapatistiËno obËino, zato vaπke skupnosti 

doloËajo predstavnike za obËine. Delovanje teh predstavnikov je podobno 

delovanju predstavnikov v skupnostih, le da njihove zadolæitve vkljuËujejo 

(so)delovanje med vasmi. Skupnosti spet doloËajo koordinatorje ali predstavnike, 

ki bodo skrbeli za kolektive, πole, bolnice, zdravstvene domove v obËini itn. 

Na tretji ravni pa vaπke skupnosti doloËijo πe predstavnike za πkoljke ‡ to je 

tretja (zadnja raven) v strukturi zapatistiËnega organiziranja, ki skrbi za uresni- 

Ëevanje zahtev, ki so doloËene v skupnostih. ©koljke so instanca posluπanja in 

22 Ker je kapitalistiËno organiziranje poenostavitev Ëlovekovih potencialov do absurda (kot trdijo teoretiki socialne 

ekologije), potem je vsakrπno drugaËno organiziranje izjemno kompleksno in ustvarjalno. 

23 Najpomembnejπi so kolektivi za fiæol, koruzo, kavo, perutnino, govedo, med … Drugi kolektivi (predvsem 

æenski) skrbijo za nabiranje zeliπË in zdravilnih rastlin. Potem so kolektivi rokodelcev (vezenine, Ëevljarne). 

Pa kolektivi za kafeterije, pekarne, trgovinice itn. “Kolektivi” je tudi ime, ki oznaËuje zapatistiËna prevozna 

sredstva ‡ velike tovornjake, avtobuse ali avtomobile z vgrajenimi prikolicami, v katerih se prevaæajo staroselci. 

Vsa vas se preæivlja in æivi od dela kolektivov, ki so nastali prav zaradi primanjkovanja hrane ter teækih 

æivljenjskih razmer v pragozdu. 

24 Tako je na primer neka v La Realidadu vrsto let varËevala za Sky-TV, ki jo je to poletje prikljuËila, in njihov 

dom se je spremenil v kinodvorano za vso skupnost. 

25 Zapatisti ne vsiljujejo kolektivnega æivljenja tako, kot ga je na primer socializem, paË pa dovoljujejo svobodo 

vseh in vsakogar v skupnem.

ubogljivega izvrπevanja ‡ so prostor novih politiËnih praks koordiniranja trenutno 

okrog 500.000 staroselk in staroselcev v zapatistiËnih skupnostih. 

Zadolæitve in doloËitve so kratkoroËne ‡ navadno od enega do treh let ‡ in 

kolobarijo. 26 Prav tako zadolæitve ne zasedejo celotnega delovnega urnika ‡, paË 

pa se zapatisti navadno po tednu ali veË dnevih zadolæitev vrnejo za enako obdobje 

nazaj v svojo vas. Podobno je tudi z otroci secundarije (druga raven izobraæevanja), 

ki se po tridesetih dneh izobraæevanja v kampusu za petnajst dni vrnejo 

v domaËe oddaljene vasi. Vsi procesi dela, izobraæevanja, ustvarjanja, 

koordiniranja in organiziranja kroæijo in so Ëasovno uravnani tako, da nobena 

druæina ali æivljenje v domaËi vasi ne trpi na raËun delujoËih v obËinah in 

πkoljkah. Ker se vse delo (koordiniranje, upravljanje, informiranje, nadzorovanje, 

izobraæevanje, zdravljenje itn.) v πkoljkah opravlja brezplaËno, so tudi vse 

dejavnosti, storitve in servisi za uporabnike (vkljuËno z obiskovalci, podporniki 

ter drugimi, ki se znajdejo na avtonomnem obmoËju) brezplaËni. 

4. URESNI»EVANJE AVTONOMNE UPORNE POLITIKE SKUPNOSTI 

Metoda delovanja v skupnosti je enaka metodi delovanja v πkoljkah in nasprotno. 

Zapatisti imajo trenutno pet πkoljk. Vsaka πkoljka povezuje najveË 7 

obËin, vsaka obËina pa veË deset skupnosti. SamodoloËanje razvoja celotne zapatistiËne 

skupnosti prihaja iz vasi (osnovnih skupnosti), uresniËuje pa se v 

πkoljkah. ©koljke so prostori, kjer poleg kolektivov, zadrug, kafeterij, πol, knjiænic 

in zdravstvenih domov ali bolnic, Komisije za informiranje (ki deluje kot 

informator o boju, organiziranju in razvoju zapatistiËnih skupnosti za obiskovalce, 

podpornike, novinarje idr. ‡ zato se pogosto imenuje tudi politiËna komisija), 

Komisije za nadzorovanje (ki skrbi za preverjanje obiskovalcev ter preverja 

delo Sveta dobre vlade) ubogljivo vlada tudi Svet dobre vlade (Junta de 

Buen Gobierno). ©koljke so tako infrastrukturni in logistiËni prostori, mesta, 

ki omogoËajo nemoteno delovanje πkoljke in s tem æivljenje in delovanje v 

skupnostih in v municipiih (obËinah). 27 

Svet dobre vlade sestavljajo predstavniki iz obËin, ki jih zdruæuje πkoljka. 

RazvrπËeni so v dva ali tri kolektive, ki izmeniËno opravljajo tedenske (pri nekaterih 

tudi 10-dnevne ali enomeseËne) zadolæitve, nato pa se, ko jih nadomesti 

drugi ali tretji kolektiv, vraËajo v domaËe oddaljene vasi. Kljub odgovornim 

26 To pomeni, da je nekdo lahko eno leto v svetu dobre vlade, naslednje leto promotor izobraæevanja ali 

zdravja, Ëe je v svojem izobraæevanju in boju æe pokazal dovolj znanja, da lahko kvalitetno opravlja tovrstna 

dela za skupnosti in Ëe ga na to mesto doloËi skupnost. 

27 Pojem πkoljka se uporablja tako za poimenovanje procesa razvoja zapatistiËnih skupnosti kot za πiroko avtonomno 

obmoËje, ki jih povezuje. Prav tako je πkoljka prostor, kjer je nameπËena infrastruktura za delovanje 

vseh organov, komisij, dobre vlade, kolektivov in zadrug. 


141


142 

nalogam dobre vlade ter drugih komisij in kolektivov tako upornice in uporniki 

ne izgubijo stika z domaËo skupnostjo in njeno vsakdanjo realnostjo, saj so 

izmeniËno vpeti tako v vaπko kot πirπo skupnost (obËino, πkoljko). 

Da bi si laæje predstavljali πkoljko kot infrastrukturno in logistiËno mesto avtonomne 

uporne skupnosti, poglejmo primere. ©koljka La Morelia, ki je najbolj 

æenska πkoljka med zapatisti, zdruæuje sedem obËin. Dobro vlado predstavljata 

po en predstavnik ali ena predstavnica iz vsake obËine od skupaj sedmih predstavnic 

oziroma predstavnikov, ki se izmenjuje s compañero(m) iz iste obËine 

vsakih osem dni. 28 Navadno dobro vlado sestavlja od πtiri (kot na primer v La 

Realidadu) do sedem (kot na primer La Moreliji) ali veË predstavnikov (Roberto 

Barios in Oventik). V Oventiku je πkoljka videti takole: 

©koljka je po vËerajπnji fiesti bolj prazna, vendar æiva. Ob vhodu v πkoljko poleg 

æeleznih vrat na leseni klopici poseda eden od komisarjev za nadzorovanje. Po desni 

strani se ob poti k avditoriju ob vznoæju hriba spuπËajo stavbe æenskih kooperativ ali 

zadrug za dostojanstvo (Sociedad cooperativa artezanal de mujeres por la dignidad 

s.c.l., Oficina de mujeres por la dignidad). Pred naslednjo kooperativo se je vrinila 

Komisija za nadzorovanje, nato spet kooperativa “Nichim Rosa” (Sociedad cooperativa 

artesanal “Nichim Rosa”). Sledi πe zapuπËena hiπa pridigarjev miru (Pastores por 

la paz) ter nekaj drugih barakic, ki niso posebej oznaËene ali poslikane. Za temi trgovinami 

in pisarnami so koruzni nasadi, pod njimi pa trata, iz katere je najboljπi razgled 

na avditorij, kjer je koπarkarsko igriπËe in na deski s koπem napis “Democracia, 

Libertad, Justicia” (Demokracija, Svoboda, PraviËnost) in od koder ob praznovanjih 

spregovori dobra vlada. Z leve strani se ob poti najprej spuπËajo trgovina Che Guevara 

(Tienda cooperativa Che Guevara), sledi zadruga za prodajo lesa in nekaj drugih 

barak, nato pa ogromna zidana stavba, ki je bolnica (Clinica de Guadalupe). Spet 

druga uporna trgovinica (Tienda colectiva la resistencia), kjer na verandi postreæejo 

z najboljπo kavo; za njo pa najpomembnejπe pisarne v πkoljki. Komisija za informiranje 

ima najbæ enega lepπih muralesov, na katerem so zrna koruze pobarvana in zastrta 

z balaclavo. Hiπa dobre vlade (Casa de la junta de Buen Gobierno corazon centrico 

de los zapatistas delante del mundo) ni najlepπe prebarvana, je pa nedvomno 

najpomembnejπa, saj se pred njena vrata zgrinja najveË ljudi. Sledijo razliËne pisarne 

(Oficina el cosejo autonomo municipio Magdalena de la Paz), kooperative za kavo 

(Sociedad de solidaridad social Mut Viz in Oficina cooperativa zach’ il xojobal ch’ ulchan), 

πe ena kooperativa æensk (Cooperativa Xulum Chon). Sledi avditorij Emili- 

28 Od skupaj 7 predstavnic in predstavnikov so 3 predstavnice + 4 predstavniki oziroma 4 predstavnice + 

3 predstavniki v enem od turnusov dobre vlade. Kljub strogo enaki porazdelitvi zadolæitev med spoloma je 

bilo v La Moreliji na vseh predstavniπtvih (v svetu dobre vlade in v obeh komisijah) opaziti veËje πtevilo 

æensk. Za druge πkoljke velja, da je deleæ æensk v svetu dobre vlade majhen (v La Garruchi in La Realidadu 

po ena, v Oventiku 4), medtem ko sta obe komisiji æe bistveno poveËali sodelovanje æensk. V La Garruchi 

je vse skupaj 15 predstavnic obeh komisij.

ano Zapata snail mu’ktatzobonbail, pod njim cerkvica, pa kolektiv z glasbeno produkcijo 

(Colectivo del conjunto musical del grupo nuevo amanecer). Nekoliko stran od 

ceste, ki se spuπËa do igriπËa, sta πoli (primarija in sekundarija), knjiænica in kampus 

‡ obe za otroke, ki prihajajo iz oddaljenih vasi. Poleg πtevilnih sanitarij in kuhinj na 

prostem, cistern vode, pralnic na prostem itn. πkoljko polnijo πe barakice za zaËasno 

bivanje upravljavcev πkoljke. Vse to je v πkoljki. Nad cesto, ki pripelje iz San Cristobala 

de las Casa v Oventik, pa je πe ena nova πola primarija, z muralesom æenske z 

modrimi valovitimi lasmi, ki glavo do oËi potaplja v knjigo. Poleg primarije je Ëevljarna 

(Zapataria caracol de Oventic), ki izdelke izvaæa tudi v Italijo in NemËijo … 29 

Vsaka πkoljka ima πe acampament, to je prostor, kjer se nastanijo podporniki, 

opazovalci in aktivisti. 30 Takoj po zapatistiËni vstaji je v gorovje Chiapasa 

zaËelo prihajati tisoËe solidarnostnih organizacij in kolektivov iz vsega sveta. 31 

DaleË najbolj dejavni so bili aktivisti iz Italije. Skupina Ya Basta je leta 1999 v 

La Realidadu postavila hidroelektrarno. Skupnosti prav tako s pomoËjo mednarodnih 

projektov konËujejo gradnjo vodovodnih sistemov. 32 Pomembne solidarnostne 

akcije prihajajo od Kataloncev in Baskov in iz ©panije, ZDA, Nem- 

Ëije itn. Sicer pa zapatiste obiskujejo aktivisti z vseh celin in iz veËine dræav 

sveta, ki se vraËajo s projekti in drugimi solidarnostnimi akcijami (distribucija 

zapatistiËnih tekstilnih izdelkov, nakita, kave, obutve itn.). 33 V Sloveniji je od 

leta 2000 aktiven kolektiv Aguascalientes, ki distribuira zapatistiËno kavo ter 

podpira gradnjo πole v La Realidadu. 34 

5. SVETI DOBRE VLADE: DRUÆBENA REDISTRIBUCIJA IN PRAVI»NOST 

“Sveti dobre vlade so dokaz, da zapatizem ne æeli pod svojo idejo in s svojim naËinom 

hegemonizirati niti homogenizirati sveta, v katerem æivimo.” 35 

29 Zapisi v Ëasu bivanja v Oventiku (16. 7. 2005). 

30 Acampament je tudi prostor, kjer lahko aktivisti z razliËnih celin z razliËnimi izkuπnjami politiËnih praks, teorij 

in vednosti sreËujejo mnoπtvo pogledov, analizirajo aktivnosti doma in v tujini itn. S teoretskega in praktiËnega 

glediπËa je to najbolj ustvarjalen prostor izmenjave teoretskih produkcij in alternativnih praks ‡ je 

gojiπËe novih sodelovanj in vulkanov upora. 

31 Glej mnoæiËnost in raznovrstnost obiskov v Subcomandante (julij 2005). 

32 Glej dokumentarni film Water and Autonomy. Promedios, San Cristobal de las Casas. 2003. 

33 ©koljko Oventik je v letu 2004 obiskalo okrog 2921 aktivistov iz tujih dræav in 1537 iz Mehike. PoroËilo je 

objavljeno v prilogi Rebeldije. “Leer un video.” 20. avgust 2004, str. 13. 

34 Pomembnejπi projekti, ki jih aktivisti izvajajo med uporniki, so vsi projekti, vezani na infrastrukturo vasi (elektrika, 

voda, promet, internet, telekomunikacije idr.), na izobraæevanje in zdravstvo (od izobraæevalnih delavnic 

in inπtrukcij do opreme in tehnoloπkih invencij, ki so primerne za uporabo v pragozdu med uporniki), na 

izboljπanje kvalitete æivljenja (preverjanje kvalitete vode, biokmetijstvo, uvajanje zdravljenja z naravnimi zeliπËi 

itn.), prehranjevalnih navad itn. Danes imajo vse πkoljke elektriko, satelitski internet, svoja kolektivna prevozna 

sredstva, zdravstvene centre in bolnice (ponekod tudi laboratorije in visoko tehnologijo za operacije, 

kot je na primer rakovo obolenje ali transplantacije itn.), izobraæevalne ustanove s knjiænicami itn. 

35 Subcomandante Insurgente Marcos v prilogi Rebeldije, “Leer un video”, 20. avgust 2004, str. 27. 


143


144 

Z razglasitvijo πkoljk priËnejo delovati sveti dobre vlade. 36 Njihove zadolæitve 

so izjemno raznovrstne in obsegajo koordinacijo, organiziranje, avtoriziranje, 

mediacijo itn. v πkoljki (in tudi zunaj nje) na πtirih temeljnih podroËjih: 

ekonomija, politika, ekologija in praviËnost. To zahteva redistribuiranje prihodkov 

od zadrug in kooperativ ter projektov v πolstvo, zdravstvo ter druge potrebne 

investicije v skupnostih, obËini ali πkoljki ter skupaj z zadrugami in kooperativami 

doloËanje polletnih razvojnih strategij. Prek mednarodnih 

projektov redistribuirajo pomoË najpotrebnejπim skupnostim ter koordinirajo 

uspeπno izvajanje projektov. Letno objavljajo poroËila o vseh prihodkih in odhodkih 

v vsaki πkoljki z natanËnimi popisi o izvoru prihodkov in o njihovi porabi, 

torej kam so investirali. 

Kaj pa razvitost posameznih πkoljk in denarna menjava? “Razvoj v eni πkoljki 

je razvoj vseh πkoljk.” 37 ©koljke niso “bolj” ali “manj” razvite, paË pa premik 

v eni πkoljki pomeni premik za celotno zapatistiËno skupnost. In oËitno tudi 

πirπe, saj zapatistiËne skupnosti vkljuËujejo tudi tiste ljudi, ki æivijo na avtonomnih 

upornih obmoËjih, pa se z njihovo vizijo sveta ne strinjajo. »e ena od 

πkoljk odpre kirurgijo (Oventik), potem dobre vlade v πkoljkah poskrbijo, da se 

staroselce, ki potrebujejo take posege ali posebno nego (to doloËi promotor 

zdravja), prepelje v bolnico. Denarna menjava je v πkoljkah in med skupnostmi 

zanemarljivo majhna. Na ravni skupnosti zaradi kolektivnega dela in redistribucije 

dobrin ni bilo potrebe po denarni menjavi, vse dokler ne priËnejo rasti 

obËinski zbori, iz katerih se organizirajo Aguascalientes in konËno πkoljke, v 

katere prihajajo πtevilni mednarodni projekti, ki omogoËajo izgradnjo πole, bolnic, 

kupovanje zdravil, knjig in drugih proizvodov, ki jih ne proizvajajo v skupnostih. 

Denarna menjava poteka predvsem v πkoljkah, in to zgolj za stvari, ki 

so proizvedene zunaj skupnosti. 

Sveti dobre vlade razreπujejo konflikte in nestrinjanja v skupnosti, vse pogosteje 

pa se odzivajo tudi na povabila nezapatistiËnih skupnosti za mediacije v sporih 

ipd. Postali so spoπtovane in zaupanja vredne avtoritete razreπevanja konfliktov 

po naËelu praviËnosti. Sveti dobre vlade ne delujejo s popolnoma enakimi 

metodami in zadolæitvami v vsaki πkoljki, vendar so variacije majhne tako glede 

na posebnosti delovanja kot na naËine izvrπevanja zahtev skupnosti. 

Da bomo laæje razumeli strukturo organiziranja zapatistiËnih skupnosti, poglejmo 

nekaj opisov njihovega delovanja v posameznih πkoljkah, kot nam jih 

36 Tudi sveti dobrih vlad, podobno kot πkoljke, nosijo razliËna poimenovanja, ki se vseskozi spreminjajo: Hacia 

la esperanza (Ustvarjanje upanja), Corazon centrico de los zapatistas delante del mundo (Osrednje 

srce zapatistov pred svetom), El camino del futuro (Pot prihodnosti), Corazon del arcoiris de la esperanza 

(Srce mavrice upanja), Nueva semilla que va a proucir (Novo seme, ki ustvarja). 

37 Iz pogovorov s Komisijo za informiranje v La Garruchi (29. 7. 2005).

opisujejo v pogovorih ali v zapisih. Razreπevanje sporov ‡ dejavnost, ki jo v kapitalistiËnih 

dræavnih ureditvah imenujemo zakonodaja ali izvrπevanje prava ‡ 

zapatisti imenujejo praviËnost. V skupnostih nimajo zapisanih zakonov, po katerih 

bi odloËali ali sodili ‡ nimajo fetiπiziranih norm praviËnosti ‡ ne obstaja 

niti teritorialno niti personalno pravo. O praviËnosti odloËajo ljudje v skupnostih. 

Vsak konflikt, ki se vzpostavi, dobra vlada presoja v skladu z vednostjo 

in prakso preteklih tradicij in iz æe obstojeËih primerov, za katere so skupnosti 

doloËile vrsto sankcij oziroma dela. 38 

Zapatisti se v skupnostih pogovarjajo hipotetiËno ‡ kaj bi bilo, Ëe bi neki 

Ëlovek drugemu storil krivico ‡ ter druæno premiπljujejo dogovor. Laæje najdejo 

konsenz za doloËene krπitve, Ëe se o tem pogovarjajo, preden se krivica zgodi, 

preden so Ëustveno in osebno vpleteni. Krπitve so redke in pogosto banalne 

‡ vendar za najhujπe krπitve lahko sledi izgon iz skupnosti ali veË let dobrodelnih 

del (neke vrste kazensko delo). “»e bi kdo od zapatistov ubil drugega, bi 

moral poleg svoje kmetije obdelovati πe kmetijo umorjenega, preskrbeti vse potrebe 

za njegovo druæino ter hkrati opravljati πe dobra dela (ali na poljih, pri 

gradnjah, birokratska dela v dobri vladi itn.) za vso skupnost,” pripoveduje 

dobra vlada v La Realidadu. “O tem govorimo hipotetiËno ‡ kako o tem premiπljujejo 

skupnosti ‡, Ëeprav umorov med zapatisti πe ni bilo.” 39 

Ko tako mokri spremljamo zadnji dve ekipi koπarkarskega turnirja, zapatisti zagodejo 

akcijo. Vse popoldne je minilo mirno, skoraj netekmovalno. ZveËer pa, ko se dva 

od igralcev najbolje uvrπËenih moπkih ekip malo bolj razvnameta, se obregneta in odrineta, 

vsa publika vdre na igriπËe in prekine tekmo. ©e preden se zaËne glasna argumentacija, 

se pojavi dobra vlada, ki je povsod in nikjer, in po nekajminutnem pogovoru 

z obema igralcema po ozvoËenju razglasi, da sta obe ekipi diskvalificirani. 

Zmagovalna ekipa pa postane dotlej tretje uvrπËena. Publika se strinja in ploska. Kakor 

nevihta se dobra vlada nepriËakovano pojavi in izgine. 40 

PraviËnost pa ni implementirana le za pripadnike skupnosti ‡ temveË veliko 

πirπe. Poglejmo to na primeru trgovine s prebeæniki, ki se je v zadnjih letih 

intenzivno dotaknila tudi chiapaπkih vasi. “Moπki in æenske, ki prihajajo iz drugih 

dræav, da bi delali v ZDA, so veËinoma zelo revni in skromni ljudje, katerim 

pollerosi [agenti, ki za velike zasluæke trgujejo s prevozi teh ljudi] ter ministrstva 

v Mehiki in ZDA krπijo pravice in dostojanstvo.” 41 Zapatisti so se 

odloËili, da se tovrstno trgovanje proti Ëloveπtvu ne bo dogajalo v prostorih av- 

38 To ne pomeni, da med zapatistiËnimi skupnostmi ni moË najti tudi prvin normativnega prava. Pomeni pa, 

da naËin njihovega boja stremi k preseganju pravnih odnosov, v demokracijo pravnega momenta ‡ v vsakdanje 

doloËanje æivljenja in razvoja skupnosti. 

39 Iz pogovorov s Svetom dobre vlade v La Realidadu (26. 7. 2005). 

40 Zapisi iz praznovanja konca “alerte roja” v Oventiku (15. 7. 2005). 

41 Subcomandante Insurgente Marcos v prilogi Rebeldije, “Leer un video”, 20. avgust 2004, str. 22. 


145


146 

tonomnih obËin, zato so sklenili: Komisija za varnost pri EZLN (ZapatistiËna 

vojska narodne osvoboditve) in Sveti dobrih vlad morajo zagotoviti, da ne bo 

noben zapatist podpiral ali varoval kriminalnega trgovanja z ljudmi, ker je to 

zloËin proti Ëloveπtvu; vsi pollerosi, ki so odkriti in ujeti na zapatistiËnem ozemlju, 

morajo po opozorilu najprej vrniti denar tistim, ki so jim ga vzeli, in Ëe zlo- 

Ëin ponovijo, jih zapatisti izroËijo pristojnim oblastem, da jih kaznujejo v skladu 

z mehiπko ustavo; vsi ljudje ‡ naj bodo MehiËani ali tujci, ki se skrivno 

prevaæajo, morajo biti osvobojeni in nuditi se mora vsakrπna potrebna pomoË 

(zdravstvena, zaËasna nastanitev in hrana), prav tako jim je treba svetovati, da 

ne smejo dopuπËati, da se z njimi slepari; vsi ljudje se lahko kot subjekti praviËnosti 

svobodno gibajo po avtonomnih zapatistiËnih obmoËjih. 42 Dobra vlada iz 

La Morelije je poroËala, da so kaznovali zapatista, ki je prebeæniku prodal pozol 

(koruzni brezalkoholni napitek) po viπji ceni. Iz La Realidada poroËajo, da je 

dobra vlada prebeænike najprej seznanila o uporu zapatistov in boju proti neoliberalizmu, 

pa o Planu Puebla Panama, ter jim svetovala, da je varneje obdelovati 

zemljo doma in da se je bolje boriti za demokracijo, svobodo in praviËnost 

doma kot pa v ZDA, kjer umre ogromno prebeænikov. 43 

6. KOMISIJA ZA NADZOROVANJE IN KOMISIJA ZA INFORMIRANJE 

Obe komisiji sta novosti, ki ju zapatisti razglasijo julija 2005, ob preklicu 

druge alerte roja. S tem se je veËina dela, ki ga je od vstaje naprej opravljala 

vojaπka organizacija EZLN (ki je fiziËno in organizacijsko loËena od zapatistiËnih 

skupnosti, vendar v nenehnem vzajemnem delovanju s skupnostmi), prenesla 

v demokratiËne organizacije skupnosti. Da bi struktura in delovanje 

EZLN Ëim manj posegala v demokracijo skupnosti, se s ©esto deklaracijo EZLN 

vse bolj umika iz ustvarjanja zapatistiËnih skupnosti ‡ medtem ko zapatisti nase 

z obema novima komisijama prevzemajo preverjanje, izobraæevanje in informiranje 

obiskovalcev o boju (to sta neke vrste nadzorna in piar funkciji, ki jo 

je doslej opravljala EZLN). 44 

Obe komisiji sta bolj kot za staroselce namenjeni obiskovalcem, podpornikom, 

aktivistom (acampamentistom), ki zapatiste obiskujejo informativno ali s 

projekti. Komisija za nadzorovanje preverja obiskovalce ter jih sprejme v πkoljko. 

Prav tako mora nadzirati delo dobre vlade in o morebitnih odstopanjih obveπËati 

staroselce v skupnostih. Navadno jo predstavlja od 7 (Oventik, La Gar- 

42 Prav tam (str. 22‡23). 

43 Prav tam (str. 22‡23). 

44 EZLN je po koncu “alerte roja” razglasila, da ostaja oboroæena in v pripravljenosti, da pa sama ne bo napadala, 

Ëe ne bo napadena.

ucha) do 15 (La Morelia) ali veË predstavnikov. Druga komisija informira vse 

obiskovalce o zgodovini, politiki, ekonomiji itn. zapatistiËnega boja. Komisija 

za informiranje je odprta knjiga vednosti, ki ne da bi se zavedala teoretizira zapatistiËni 

boj, recitira deklaracije, v odgovorih na vpraπanja zlaga manifeste, 

razpira zgodovinska dejstva, in se navadno med pripovedovanjem tako væivi v 

zgodovinske dogodke, da obiskovalcu priËara obËutek, da se je upor priËel odvijati 

prav tisti trenutek. 

Pozno popoldne se ulije æe obiËajna ploha, ki naju tudi po obiËaju kljub strehi premoËi 

do koæe. Stopiva med πkrate filozofije na Komisiji za informiranje. Navduπi naju 

predvsem eden, ki vedno poËaka na odgovor compañera, potem pa πe sam odgovori 

z neposrednim politiËnim manifestom. Je prvi zapatist od treh πkoljk, ki sva jih æe 

obiskala, ki na pamet citira pravkar objavljeno ©esto deklaracijo iz Lakandonskega 

pragozda, ter jo hkrati tudi reflektira. Govori skromno in se pogosto opraviËi, æelel bi 

nama “vse povedati v bolj uËenem jeziku”, pravi. Prevzeta nad vehemenco njegovih 

analiz ter retoriko magiËnega realizma samo osupneva. 

To je ta πkrat filozof, ki pred delom igra na kitaro in poje, med govorom pa pogosto 

s suhimi usti in motnimi oËmi, iz katerih kotiËkov πvigajo strele upora, radosti boja 

in æivljenja, ki zaËara vsakega, tudi neupornega, æe naslednji trenutek prebira navodila 

za uporabo raËunalniπkega programa. Nikdar se ne zresni ali nakremæi. Drugi razlog, 

da sva kar vse upornike v La Garruchi poimenovala πkrati filozofije, pa je, da se 

lahko kar z vsemi in povsod pogovarjava o neoliberalizmu. Okrog petdeset delavcev iz 

vasi, ki æe tretji dan postavljajo avditorij, je suverenih sogovornikov o globalni ekonomiji, 

politiki izkljuËevanja in represiji, genocidih, manipulacijah itn. To so πkratje filozofi 

‡ saj imajo πiroke in precizne poglede na svetove, ki jih poznajo ali o katerih se uËijo 

iz pripovedovanj. To so radovedna in navihana bitja ‡ tihi kot miπke, ki posluπajo in 

spregovorijo πele dolgo Ëasa za tem, in ko spregovorijo, vse utihne. 

Pa pojdimo raje nazaj do najinega prvega obiska v La Garruchi. Kot vsakiË in povsod 

v πkoljkah se drugi dan predstaviva Komisiji za informiranje. Takrat pred nama prviË 

sedi πkrat filozof v vlogi zapisnikarja ter pet drugih πkratov ter ena πkratinja. Do uπes 

zaljubljena se ves Ëas reæi in pleza po enem od πkratov. Ker imava preveË vpraπanj ‡ zapatisti 

pa nama æelijo odgovoriti na vsa, poËasi, natanËno in temeljito, naju prosijo, Ëe 

lahko vsak dan zastaviva dve vpraπanji, ter naju tako povabijo k vrsti sreËanj v naslednjih 

dneh. Kakπen je razvoj πkoljke, je najino prvo vpraπanje. In πkratje priËnejo: 

©koljko sestavljajo 4 obËine. Predstavniki dobre vlade in komisij se izmenjujejo v 

treh turnusih. Dobra vlada je izvoljena vsake 3 leta in ima skupaj 54 predstavnikov in 

eno predstavnico. Podobno je s komisijami, le da imajo veËjo udeleæbo æensk (komisija 

za nadzorovanje ima 16 æensk). V πkoljki delujejo kolektivi in zadruge ‡ z vezeninami, 

oblekami, pekarnami, gojenjem perutnine, zelenjave itn. Imajo tudi kolektive za 

gradnjo novih poslopij, pa kafeterijo z internetom, knjiænico, πole in bolnico. Metoda 


147


148 

dela v πkoljki je enaka metodi dela v skupnosti in nasprotno. Podobno kot v La Realidadu 

imajo dve ravni izobraæevanja. “Naπe izobraæevanje se razlikuje od formalnega, 

dræavnega, urbanega, saj to znanje za nas skorajda ni uporabno,” pripoveduje πkrat. 

“Mi nimamo tovarn, industrije in mest. Sredi pragozda so za naπe otroke pomembni 

poznavanje zapatistiËnega upora, zgodovina in æivljenje naπih prednikov, kmetov.” 

“V preteklosti so bile nekatere skupnosti od zdravstvenih centrov oddaljene tudi po 

10 ur voænje ali veË. ©tevilni bolniki in otroci so umirali æe na poti. Za nas je zdravstvo 

πirok pojem ‡ morali smo pospeπiti prevoz, ga organizirati, pouËiti promotorje 

zdravja, zgraditi in opremiti zdravstvene centre in bolnice.” Podobno kot v drugih 

πkoljkah se tudi v La Garruchi vraËajo k naravnemu zdravljenju, saj specifiËno okolje 

in konstitucija staroselcev potrebuje drugaËna zdravila, kot jih sicer uæivajo prebivalci 

v mestih. KemiËna zdravila niso odpravljala ali izboljπevala njihovih zdravstvenih teæav. 

Zdravstvene delavce, podobno kot promotorje v πolah, pogosto pouËujejo strokovnjaki 

iz tujine, ki jih prek projektov usposobijo za kompetentno opravljanje odgovornih 

del. Tuji strokovnjaki pouËujejo izkljuËno bodoËe promotorje, ne pa otrok, in tudi ne 

zdravijo v bolnicah ali zdravstvenih domovih. Zapatisti se izobraæujejo za avtonomnost, 

zato πol ali bolnic nimajo toliko Ëasa, dokler za delo v njih niso sami usposobljeni. 

“Najmanjπi razvoj v πkoljki je doæivela ekonomija,” govori πkrat filozof. “Æal pa je 

od te odvisno delo bolnic in πol. Tu moramo narediti πe ogromno, vendar se poËasi 

premika.” O tem ne dvomiva, saj sva v πkoljki æe ves teden priËa izobraæevanju bodoËih 

zdravstvenih in πolskih delavcev; prav tako sva videla zdravstveni center s sodobnim 

ambulantnim terenskim vozilom … “Po smrti Aguascalientesov so se v letu 

2003 oblikovale πkoljke, kot vrsta politiËnih organizacij, ki bi uresniËevale 13. toËk 

Pogodbe iz San Andresa.” …In nadaljuje z opisom neuresniËenih obljub zle vlade. 

Potem poËasi preide na ©esto deklaracijo ‡ najnovejπo deklaracijo zapatistov, ki boj 

razπirja po vsej Mehiki in onkraj nje. “Zla vlada ne zna brati in niti ne razume naπih 

preprostih besed.” “Zakaj alerta roja?” vpraπava. “Zakaj ©esta deklaracija prav 

sedaj?” In πkrat iskrivo ‡ kot da sva odprla temo, ki je najzanimivejπa tudi zanj ‡ nadaljuje: 

“Zaradi represije in nove militarizacije Chiapasa, ki jo je odprla zla vlada 

predsednika Foxa, ter prevlade interesov ZDA so se nekateri staroselci ustraπili radikalnosti 

©este, ki smo jo pripravljali æe pred tem. Zato so se morali predstavniki ob- 

Ëin vrniti v svoje skupnosti, v vasi, in na novo premisliti pot boja. V πkoljko so se vrnili 

s predlogi in pomisleki staroselcev v skupnostih. S πiritvijo boja bomo zlo vlado 

prisilili, da naredi nov korak. Boj se ne odvija v Mehiki ali s Foxom, paË pa na globalni 

ravni ‡ na ravni transnacionalnih kompromisov.” ZapatistiËna pot je prestopila 

Chipas in Mehiko in napovedala pohod po vseh celinah za integracijo bojev. 

“Celoten politiËni proces razvoja πkoljk je enostaven,” pravi πkrat. “Vse delo v 

πkoljkah ‡ delo dobre vlade, komisij in drugih ‡ poteka prostovoljno, izmeniËno in po 

principih doloËanja skupnosti.” “©e vedno ostajamo v uporu, politiËnem in oboroæe-

nem. Naπo prihodnost gradimo avtonomno, samoupravno, neodvisno od dræave. 

Vojna poteka ves Ëas ‡ bolj kot boj z oroæjem je to politiËni boj. Med vstajo leta 1994 

smo izgubili ogromno compañerosov in compañer, vendar se je z njihovo smrtjo naπ 

boj le okrepil. Njihov boj se je πiril po vsem svetu, kar nas opominja, kdo smo. S ©esto 

se krepijo priËakovanja po globalnem boju in novem intergalaktiËnem sreËanju. 

Naπ boj ni za zapatiste,” pravi in se nasmeji “naπ boj je za Ëloveπtvo.” 

Tako za ta dan, po dveh urah, konËamo. Kasneje premiπljujeva, zakaj so πkrati 

toliko poudarjali upor 1994 in mrtve in spomniva se, da je najveË padlih zapatistov, 

ogromno otrok brez oroæja, umrlo prav v Ocosingu ‡ mestu ob πkoljki La Garrucha. 

Prav njihov upornik Javier Hernandez je bil med prvimi na fotografijah dokumentiranega 

genocida v 12-dnevnem dræavnem pokolu. 45 

7. IZOBRAÆEVANJE V BOJU 

Kar bi radi v svetu, je povedati vsem vam, ki se upirate in borite na svoje naËine 

v svojih dræavah, da niste sami, da vas mi zapatisti, Ëeprav smo zelo majhni, podpiramo 

in bomo odkrili naËin, da vam pomagamo v vaπih bitkah in poskuπali govoriti z 

vami, da bi se nauËili, saj je to, kar smo se zagotovo nauËili, uËiti se. 46 

8. ENCUENTRO: POLITI»NA PRAKSA IN PROCES IZOBRAÆEVANJA 

ZapatistiËno izobraæevanje izhaja iz prakse ‡ to je iz boja ‡, katerega del je tudi 

teoretska refleksija. Izobraæevalni proces je boju vzajemen, zato tempo in smer 

razvoja izobraæevanja in upora narekuje dinamika æivljenja in dela v skupnosti, 

hoja po skupni poti, in ne ideoloπki cilji, naËrtni kurikulumi in strateπki plan, reakcijsko 

delovanje itn. Izobraæevanje in boj sta politiËno avtonomna. To pomeni, 

da sta vseskozi politiËna, da vseskozi postajata in da nista vezana na (zunanjo) 

strukturo, paË pa na dnevno strukturiranje politike skupnosti, to je æivljenja in delovanja 

staroselcev. Izobraæevanje in politika uresniËujeta postajanje nove druæbe. 

Posebnost zapatistiËnega izobraæevanja in boja je najbræ njihova intuitivnost, 

kot trdi Subkomandante Marcos. 47 “Nikdar veË sveta brez nas!” Morda 

ima prav, najbræ pa ni razliËnost zgolj v intuitivnosti, paË pa v intuitivnosti, ki 

se razlikuje od tiste, ki so jo poznali pretekli boji. ZapatistiËna intuicija s sabo 

ne nosi osvojitve dræave ‡ πe veË, svoj boj so staroselci zastavili izkljuËno na oblikovanju 

nove druæbe dostojanstva za ves svet in na dejstvu, da oblasti ne nameravajo 

in ne bodo prevzeli. ZapatistiËna intuicija ne nosi konËne in doloËu- 

45 Iz pogovorov s Komisijo za informiranje v La Garruchi (28. 7. 2005). 


47 Glej dokumentarni film Legenda o Subkomandantu Marcosu. 


149


150 

joËe strukture ali cilja niti za Chipas, niti Mehiko, niti svet. ZapatistiËna intuicija 

je vseskozi æiva in delujoËa, vseskozi postaja in odkriva moænosti boja znotraj 

in onkraj Lakandonskega pragozda, posluπa in govori (izobraæuje) znotraj in 

onkraj Lakandonskega pragozda. Ni enkratna ali trajna, ni zagotovljena ali podarjena, 

paË pa postajajoËa, vseskozi reflektirana in artikulirana prek preproste, 

iz kmeËkega æivljenja izhajajoËe kolektivne uporne prakse. 

Ker je izobraæevanje integralni del zapatistiËnega boja, sta osnovna principa 

avtonomnega zapatistiËnega izobraæevanja educar produciendo (proizvajajoËe 

uËenje) in educar aprendiendo (uËeËe uËenje). 48 Vzajemnost boja in izobraæevanja 

je πe najbolj oËitna v politiËni praksi, ki so jo ponovno obudili zapatisti in 

je postala prevladujoËa praksa πtevilnih gibanj v Latinski Ameriki in onkraj 

nje. To so politiËne prakse sreËevanja ali encuentro, 49 politike prostora in posluπanja, 

ki so se razvijale æe pred prvotnim krikom staroselcev proti neoliberalizmu 

‡ Ya Basta! ‡ ter odprle novo magiËno teorijo uporov. To je pomembno. Zapatizem 

nikdar ni poudarjal svojega teoretskega boja, vendar je vse gradivo, ki 

ga piπejo zapatisti, hkrati tudi zastavljanje in postajanje novih teoretskih polj 

za politiËno analizo, prakso in boj. Od 17. novembra 1983, ko je bila v gorovjih 

Sierra Madre ustanovljena EZLN, do konca osemdesetih in zaËetka devetdesetih 

let se staroselci vkljuËujejo v EZLN, ki obiskuje obuboæane skupnosti 

ter kartografira besednjak novega politiËnega jezika. 50 

Poglavitni nauk, ki se ga EZLN uËi od staroselcev Lakandonskega pragozda, 

je ravno posluπanje: “To je velika lekcija staroselskih skupnosti za izvirno EZLN. 

Izvirno EZLN, ki je bila izoblikovana leta 1983, je politiËna organizacija, v pomenu, 

da govori, in tisto, kar pove, mora biti narejeno. Staroselske skupnosti jo 

uËijo, da posluπa, in posluπanja smo se nauËili. Osrednji poduk, ki smo ga dobili 

od staroselskih skupnosti, je, da se moramo nauËiti sliπati, posluπati.” 51 

48 Tako izobraæevanje opredeljujejo zapatisti v intervjuju za argentinsko medijsko skupino ALMACEN. “Esculea 

autonomas zapatistas: nadie educa a nadie y nadie se educa solo.” (“Avtonomna zapatistiËna πola: nih- 

Ëe nikogar ne uËi in nihËe se ne uËi sam.”) V reviji La Voz del ANAHUAC, DF, FZLN, avgust 2004, str. 2. 

49 Pojem encuentro je v strokovno literaturo vpeljal Manuel Callahan, avtor prispevka “Zapatismo and global 

struggle: A Revolution to Make Revolution Possible” (“Zapatizem in globalni boj: revolucija za moænost revolucije”), 

ki pa ga bolj uvaja kot opredeli. V zborniku Confronting capitalism: Dispatches from a Global 

Movement, ki so ga uredili Eddi Yuen, Danie Burton-Rose in George Katsiaficas. New York: Soft Skull 

Press, 2004. 

50 Nov politiËni jezik nastaja kot potreba po komunikaciji boja. Staroselci so zelo slabo govorili kastiljsko, 

prav tako je EZLN kaj hitro ugotovila, da se njihov besednjak kastiljπËine izjemno razlikuje, da govorijo veË 

razliËnih kastiljπËin ali dialektov in da razliËne skupnosti istim pojmom pripisujejo razliËne pomene. Komunikacija 

med straroselskimi skupnostmi je bila nemogoËa tudi zato, ker skupnosti govorijo πest edinstvenih 

staroselskih jezikov (tojolabaj, tzeltal, tzotzil, mam, chol in zoque). Tako so uporniki skoraj desetletje 

gradili jezik upora. MagiËni realizem jezika je presegel Chiapas in Mehiko. Besede EZLN in drugo zapatistiËno 

gradivo (komunikeji, javna pisma, poroËila, deklaracije itn.) so postale invencijska teorija nove druæbe. 

VeË o tem Ramírez (2003), Holloway (1998) ter dokumentarni filmi: Legenda o Subkomandantu Marcosu, 

Zapatistas: cronicoa de una rebelion, El fuego y la palabra. 

51 Neobjavljen intervju Cristiána Calónica Lucia s Subkomandantom Marcosom, 11. novembra 1995, citirano 

v Holloway 1998, str. 163.

V boju proti neoliberalizmu zapatisti niso gradili nove internacionale, niso 

poenotili teoretskih konceptov ali standardizirali predstave, paË pa so iskali in 

ustvarjali stiËiπËa in konsenze. Prek diskusije in magiËnega realizma so z zgodbami 

konstruirali teoretiËne in praktiËne podobe, ki so videne in izkuπene v 

razliËnih prostorih in krajih, kjer se dogajajo in ustvarjajo sreËevanja. Verjetno 

ni nakljuËje, da so se politike prostora in posluπanja oblikovale prav med zapatisti 

‡ med postajajoËimi dvojeziËnimi ali trojeziËnimi skupnostmi iz geografsko 

in bioloπko raznovrstnih predelov pragozda, v katerih so moænosti za vzpostavljanje 

razmer za æivljenje (Ëe odmislimo represijo in genocide vladnih paramilitarcev) 

za sedaj πe skromne. Zato sta æivljenje in boj vpeta v uËenje in posluπanje, 

nenehno artikulacijo delovanj, v permanentni proces izobraæevanja. 

Encuentro kot strategija, proces, prostor, sreËevanje, dogodek, izobraæevanje, 

vzajemno æivljenje je mogoË le ob vzajemnem pripoznavanju dostojanstva sodelujoËih. 

Samo tako lahko kolektivno sanja in barva nove horizonte skupnega. 

Encuentro vkljuËuje tudi dialoπkost. Vsakrπen dialog ali dialoπkost (konverzacijskost), 

Ëe sledimo prvemu principu Pedagogike zatiranih (1972) Paola Freireja, pa 

zahteva spoπtovanje. Vsakrπen dialog je æe sam zase sodelovanje, ki vkljuËuje 

spoπtovanje. Zato je praksa (ali akt neposrednega delovanja) akcija, ki spreminja 

svet. Ta pomemben proces, ki ga lahko ustvarjajo samo doloËene vrste medosebnih 

odnosov in relacij, se prepozna kot postajanje skupnega in skupnosti. 

9. PEDAGOGIKA ZATIRANIH IN OD©OLANJE DRUÆBE 

Tako so se torej avgusta 2003 rodili Sveti dobre vlade in prek njih se nadaljuje samouËenje 

in praksa “vladati ubogljivo”. 52 

Zapatisti pa niso edini, ki uvajajo alternativno ali radikalno izobraæevanje. 

V vsej Latinski Ameriki je æe vse od druge polovice 20. stoletja izjemno bogata 

tradicija alternativnih pristopov k izobraæevanju. Najbolj znana sta radikalna 

pedagoga Paulo Freire 53 in Ivan Illich. Freirejeva vplivna metoda pouËevanja, 

s katero je mimogrede opismenil kmete na brazilskem revnem podeæelju, je 

v zaËetku πestdesetih brazilsko revno ljudstvo navdihnila z upanjem. Dokazal 

je, da lahko vsak odrasel nepismen Ëlovek priËne brati v 40 urah, vendar le, Ëe 

prve besede, ki jih razvozlajo, vsebujejo njemu lasten politiËni pomen. KljuË 


53 Paulo Freire (1921‡1997) je odraπËal v pristaniπkem mestu Recife v Severovzhodni Braziliji. Kljub revπËini 

v druæini je imel bogato vzgojo, ki ga je spoznavala z dialogom in argumetacijskimi tehnikami komunikacije. 

©tudiral je pravo, filozofijo in psihologijo. Pravo je kmalu zavrgel, prebiral je sociologijo izobraæevanja, 

filozofijo pedagogike, Marxa, Bernana, Mounierja. Ko je delal kot pedagog med revnimi in sluæboval v javnih 

sluæbah, je leta 1959 doktoriral in nadaljeval ustvarjalno delo z revnimi. Namesto instrumentaliziranih 

ali dekontekstualiziranih veπËin je nepismene kmete pouËeval angaæiranega branja in pisanja kot politiËnega 

procesa. 


151


152 

Freirejevega uspeha opismevanja je bil v iskanju pojmov in besed, ki so bile nepismenim 

najbolj osvobajajoËe, zato je sodelavce vzpodbujal k iskanju tovrstnih 

besed na terenu ‡ med skupnostmi brazilskega podeæelja. 

Njegovo “osvobajajoËe izobraæevanje” se osredotoËa na kritiËno zavest, ki 

uËencem omogoËa prepoznati zveze med njihovimi individualnimi problemi in 

izkuπnjami ter druæbenim kontekstom, v katerega so vpeti. Podobno kot zapatisti 

je tudi Freire za ozaveπËanje druæbene realnosti izpostavil neposredno prakso 

(praxis), ki je oblikovana kot poËetje, reflektiven pristop za akcijo, to je politiËna 

praksa. Praksa vkljuËuje celoten ciklus od uporabnosti, ovrednotenja in 

refleksije do teorije. Druæbena transformacija je zato lahko le produkt prakse 

kolektivitet. Freirejev dialoπki pristop opozarja na dvojni proces pridobivanja 

znanja ‡ tako za uËitelja kot uËenca ‡ to pa je, kot smo prej zapisali v nadaljevanju, 

osnovna zapatistiËna praksa. 54 

Vojska in fevdalno gospostvo sta neutrudno politizirala Freirejevo delo. Ko 

vojska leta 1964 strmoglavi Goulartov reæim, je Freire sedem dni v zaporu, nato 

pa izgnan v Bolivijo in kasneje v »ile. Takrat priËne ustvarjati svoje prvo delo o 

izobraæevanju Izobraæevanje in prakse upora (Education as the Practice of Freedom), 

ki ga konËa v izgnanstvu v »ilu leta 1967. 55 Leta 1969 je ob povabilu na Harvard 

sooËen z represijo in izkljuËevanjem v ZDA, kar pomembno vpliva na njegova 

nadaljnja pisanja. Leta 1970 v πpanπËini in angleπËini izide njegovo najodmevnejπe 

delo Pedagogika zatiranih (Pedagogy of the Oppressed), ki zatirane nagovarja 

k ozaveπËenju (conscientized) zatrtosti ter k transformiraju dræave prek prakse (praxis). 

56 Oba koncepta sta osrednja Freirejevi pedagogiki. Drugi korak boja in izobraæevanja 

pa je proces permanentnega osvobajanja druæbenega delovanja. 57 

Morda manj znan, vendar prav tako zanimiv, je njegov kolega Ivan Illich. 58 

Illich je kot soustanovitelj Centra za medkulturno dokumentacijo v Mehiki 

54 Tako Freire kot socialna ekologija v izhodiπËe svoje obravnave postavita ekologijo ‡ Freire ob koncu intelektualnega 

ustvarjanja, socialna ekologija pa kot osnovni predpogoj za moænost intelektualnega popotovanja. 

55 V petletnem delu v »ilu je s kolegi pomagal premagovati nepismenost revnega prebivalstva in UNESCO 

je dræavo ocenil kot peto najboljπo v izganjanju nepismenosti. 

56 Freire svoje delo Pedagogy of the Opressed ponovno objavi leta 1994 v knjigi Pedagogy of Hope (New 

York: Continuum), ki je refleksija njegove prve knjige ter utrditev prvih zapisov z veË kot dvajsetletnimi izkuπnjami 

alternativnega izobraæevanja po vsem svetu. 

57 V sedemdesetih je kot svetovalec Svetovnega zbora cerkva potoval po vsem svetu in pomagal vzpostavljati 

izobraæevalne sisteme od razvitih do nerazvitih dræav (predvsem v Aziji in Afriki). Na vabilo brazilske 

vlade se leta 1979 vrne iz izgnanstva. Najprej ustvarja na Univerzi San Paulo, leta 1988 pa postane minister 

za izobraæevanja, ter tako prviË dobil moænost, da v dveh tretjinah Brazilije izvedel πolsko reformo. V 

zadnjem desetletju svojega delovanja je bil eden najbolj zaæelenih pedagogov aktivizma in πolske reforme 

ne le v institucionalni vednosti, paË pa predvsem med πtudenti in aktivisti. Pred smrtjo je pisal ekopedagogiko, 

ki pa je ni uspel zakljuËiti. Umrl je v petinsedemdesetem letu starosti, medtem ko je njegova Pedagogika 

zatiranih takrat πele zares zaæivela, kot upanje za Latinsko Ameriko in kot upanje za radikalno izobraæevanje. 

58 Ivan Illich (1926‡2002) se je rodil na Dunaju, vendar je zaradi æidovskega rodu svoje mame leta 1941 

najprej migriral v Italijo, kjer je sprva πtudiral v Firencah, kasneje pa na gregorianski univerzi v Rimu kon-

prav za seminarje “Alternative v izobraæevanju” æe leta 1971 objavil delo Odπolanje 

druæbe. 59 Po Illichu niso πolani le tisti v izobraæevalnem procesu, paË pa je 

πolana sama druæbena realnost. OdraπËanje v taki druæbi pomeni, da je otrok 

obsojen na proces neËloveπkih konfliktov med samozavedanjem in vlogo, ki 

mu jo vsili druæba s πolskim sistemom. Za Illicha je stopnjevanje izobraæevanja 

tako destruktivno kot stopnjevanje militarizacije, le da je ta proces manj viden. 

Illichevo delo nastaja ob sooËanju s poskusi najbolj radikalnih posegov v πolske 

sisteme: v ZDA je, na primer, Nixonov svetovalec predlagal, da bi za “nesposobne” 

otroke uvedli “preventivna koncentracijska taboriπËa”, da bi jih πe 

pravoËasno loËili od “normalnih” otrok itn. “©ola ni samo nova svetovna religija, 

je tudi svetovno najhitreje rastoËi trg dela.” 60 

Illichev poziv je, da moramo odπolati ne le izobraæevanje, paË pa celotno 

druæbo: “Vsak od nas je osebno odgovoren za lastno odπolanje, in samo mi imamo 

moË, da ga uresniËimo.” 61 Za odπolanje druæbe in alternativno izobraæevanje 

predlaga pristope, prek katerih lahko vsak πtudent doseæe uspeh s katerimkoli 

izobraæevalnim talentom. Njegova alternativa je izobraæevanje, ki ga πtudentje 

sami oblikujejo z vzpostavljanjem in samoorganiziranjem komunikacijskih in 

drugih mreæ glede na pogoje, veπËine in vsebine, s katerimi se æelijo ukvarjati. 

Za to predlaga stiËiπËa, kjer bi se zbirali in dopolnjevali podatki vseh, ki bi jih 

tovrstno izobraæevanje zanimalo, prav tako pa predlaga, da bi bili vsi objekti, ki 

jih πtudent potrebuje za uËenje, razstavljeni v skupnih prostorih (knjiænicah, laboratorijih, 

letaliπËih, kmetijah, galerijah, tovarnah), kamor bi πtudent imel 

dostop, ko bi jih potreboval, hkrati pa bi imeli πe druge uporabne namene. 

Skupaj s Freirejem sta se sreËevala na seminarjih in se vzpodbujala v artikuliranju 

potrebe po alternativnem izobraæevanju. Tako Illichevo kot Freirejevo 

ustvarjanje je izjemnega pomena, saj oba avtorja za moænost drugaËnega izobraæevanja 

predpostavita potrebo po drugaËni druæbi. Sprememba druæbe, πele novi 

druæbeni odnosi lahko omogoËajo razmere in okolje, kjer bo izobraæevanje 

mogoËe. “Odπolanje πolane druæbe,” pravi Illich. “Spreminjanje jezika je del 

procesa spreminjanja sveta,” poudarja vednost æivljenjskih izkuπenj Freire v 

kontekstu in tekstu, v besedi in svetu “Brati svet in brati besedo.” Ilicheva in 

Ëal filozofijo in teologijo. Po πtudiju se je vrnil v Salzburg in doktoriral iz zgodovine. Leta 1951 se je kot 

æupnik v New Yorku priËel zavzemati za migrante iz Portorika. Kasneje je postal Ëastni odposlanec na katoliπki 

univerzi v Portoriku, kjer se je zaËelo tudi njegovo pisanje. Leta 1969 je zaradi razoËaranja nad cerkvijo 

izstopil iz duhovniπtva ter skupaj s kolegi v Cuernavaci v Mehiki ustanovil neke vrste “think-tank” za 

inovativno izobraæevanje ‡ Center for Intercultural Documentation (CIDOC). Zadnje desetletje je predaval 

sociologijo na univerzi v Bremnu, od osemdesetih let pa je bil raztrojen med univerzami in instituti v 

Mehiki, ZDA in NemËiji. 

59 Knjiga je bila do danes v angleπkem izvodu ponatisnjena æe devetkrat. 

60 Illich (2002: 46‡48). 

61 Prav tam. 


153


154 

Freirejeva dela nastajajo iz izkuπenj Latinske Amerike v Ëasu, ki ga danes opredeljujemo 

kot zaËetek povojnega kapitalizma, laboratorij neoliberalizma. 62 

10. DELI IZOBRAÆEVALNEGA PROCESA 

Pravkar opisane prakse encuentra ‡ boja in izobraæevanja ‡ ter inovativnih 

pristopov za odπolanje druæbe ter pedagogika zatiranih so globoko implementirane 

v zapatistiËnih skupnostih. Skupne πole, kampusi, knjiænice, sreËevanje 

glede na interesna podroËja ali talente, kar je kot alternativno izobraæevanje zagovarjal 

Illich, identificiranje temeljnih politiËnih besed iz vsakdanje prakse, 

kot je nepismene pouËeval Freire itn., æivijo zapatistiËno prakso. NihËe ne more 

predpisati enakega znanja za otroke ali πtudente na razliËnih kontinentih, v 

razliËnih dræavah ali regijah, vaseh ali mestnih Ëetrtih, kot zagovarjajo neoliberalni 

procesi izobraæevanja (bolonjska reforma, amerikanizacija univerz in korporativizacija 

znanja). Prav tako znanja ne morejo narekovati uËitelji, kot vsevedi, 

saj to nujno implicira odnos podreditve, kjer otroci ali πtudenti le 

pristajajo na avtoritarne principe podreditve. 63 

Zapatisti v svoj izobraæevalni proces postavljajo vse prvine politiËnega boja, 

ki bodo sluæile za vzpostavljanje demokratiËnih skupnosti prihodnjih generacij. 

Izhajajo iz specifiËnega okolja s specifiËnimi zahtevami in potrebami ‡ ki jih 

prek prakse teoretizirajo v izobraæevalnih procesih. Uspehi, ki jih prinaπajo zapatistiËni 

procesi izobraæevanja, se kaæejo na vseh podroËjih skupnosti (pismenost, 

znanja tujih jezikov, participacija æensk, samozadostnost, kultura sodelovanja 

in soustvarjanja razvoja, pridobivanje raznovrstnih spretnosti in znanj, 

πiroka vpetost in poznavanje bojev po vsem svetu itn.). 

Poglejmo predstavitev izobraæevalnega kampusa za otroke med osmim in πtirinajstim 

letom ob πkoljki La Morelia: 

Ob 12:30 naju acampamentisti obvestijo, da imamo dovoljen vstop v izobraæevalni 

kampus, ki je slab kilometer od πkoljke. Na pol kuhano kosilo za vseh deset acampamentistov 

ostane nad ugaπajoËim ognjem, ko se sprehodimo Ëez idiliËno pokrajino 

paπnikov in borovcev, posutih s konji, osli, potoËki in cvetjem. Kampus je poslopje z 

62 Zanimivo je poudariti, da alternativni pristopi k izobraæevanju, pozivi protiizobraæevanju in kritiËni pristopi k 

izobraæevanju sovpadajo z obdobjem, ki ga veËinsko opredeljujejo za obdobje razcveta povojnega kapitalizma 

in neoliberalizma. Razkrili smo, kako razliËni avtorji in zapatistiËno gibanje v Latinski Ameriki s svojo 

prakso in teorijo opozarjajo na nove metode in prakse za pridobivanje intelektualnih spretnosti ter jih uresniËujejo 

kot invencijske politiËne prakse za skupnosti in πirπo druæbo. V tem obdobju nastaja πe vrsta drugih 

radikalnih, inovativnih, alternativnih izobraæevanj tako v Mehiki kot v drugih dræavah sveta (kot na primer 

Inπtitut za socialno ekologijo ‡ ISE (Vermont, ZDA), Universidad de la Tierra (Oaxaca, Mehika), Sarai Programme 

(Delhi, Indija), Free Open University (Italija), Colectivo Situaciones (Argentina), Universidad Transhumante 

(Argentina)). In morda je ta trenutek, ko lahko sreËujemo, premiπljamo in razpravljamo njihove vednosti 

in pristope, teorije in prakse, kljuËen za refleksijo sodobne znanosti in prihodnosti izobraæevanja. 

63 Iz teh metod izhaja tudi alternativno izobraæevanja, kot ga prakticira Univerzidad de la Tierra v Oaxaci.

uËilnicami in prostori za bivanje, odprto kuhinjo in jedilnico, nogometnim igriπËem na 

travniku pred πolo ter z ogromno palmo in prepadom, nad katerim se razgrne pogled 

nad veË kilometrov dolg in preËudovit kanjon. “UAU!” vzdihnemo drug za drugim 

in hkrati. Posedemo se v jedilnico in pred nas sesede deset zapatistov. Med njimi je 

mlado dekle, dva devetletna deËka, nekaj najstnikov in eden ali dva, ki sta poleg koordinatorja 

morda æe polnoletna. Pogovor priËne koordinator kampusa, zapatist, star 

okrog petintrideset let, ki rahlo πkili in Ëigar naloga je oËitno tudi predstavljanje zapatistiËnega 

izobraæevanja v La Moreliji zainteresiranim obiskovalcem. Povabi nas, da 

se predstavimo, potem pa spregovorijo zapatisti. 

Vsi govorijo tekoËo πpanπËino. Medtem ko njihovi starπi, ki delujejo v πkoljki kot 

dobra vlada, komisarji za informiranje in nadzorovanje, Ëevljarji ali upravitelji kafeterij, 

uporabljajo okorno in osnovno πpanπËino, pa ta mladina govorijo tekoËe, suvereno, 

brez zadreg in nerodnosti (ki so sicer za zapatistiËne in druge staroselske otroke 

πe kako pogoste). Vsak od zapatistov v prvem stavku spregovori, da je “del izobraæevalnega 

procesa” in nadaljuje z opisovanjem svojega dela. Ne uporabljajo niti besede 

uËitelj niti promotor (prvo uporabljamo doma, slednjo pa so uporabljali zapatisti v 

drugih πkoljkah), paË pa je njihovo poimenovanje opisno: “Smo deli izobraæevalnega 

procesa.” Ne kliËejo se po imenu, paË pa se naslavljajo izkljuËno s compa (tako se naslavljajo 

tudi v drugih πkoljkah). Izobraæevanje je za zapatiste vzajemen proces ‡ tisti, 

ki izobraæujejo, se hkrati tudi pouËujejo in obratno. Tako starost ni omejitev za izobraæevanje 

in obratno. “Sicer v skupnostih prevladuje praksa,” pravi koordinator, “da 

imajo starejπi veliko veË izkuπenj, znanja in sposobnosti in lahko, Ëe to æelijo, postanejo 

‘deli izobraæevalnega procesa’. Tudi z otroki v tem kampusu izkoristimo vsako 

priloænost, na zabavah ali praznovanjih, kjer je veliko starejπih iz skupnosti, da jih 

spraπujemo in spoznavamo njihove vednosti …” 

Vsak posebej predstavi koπËek sestavljanke iz izobraæevalnega procesa. “Izobraæujemo 

se hkrati v πpanπËini in enem od staroselskih jezikov, tojolobaju ali totzilu,” pri- 

Ëne najstnik iz sredine zasedbe. ©panπËina je sicer za njih tuj jezik, vendar so jo ‡ ker 

æelijo posluπati besede iz sveta ter prav tako prenaπati svoj boj svetu ‡ sprejeli kot kanal 

komunikacije, kanal njihove kulture in boja. Ker staroselska jezika nimata pisane 

besede, ju zapisujejo v latinici. 

V kampusu se pouËuje srednje visoka (mediosuperiore) raven izobraæevanja. 64 Otroci 

prihajajo iz oddaljenih vasi in v kampusu bivajo in ustvarjajo 30 dni. Nato pa se 

64 ZapatistiËne skupnosti imajo veË ravni izobraæevanja, za katere imajo v razliËnih πkoljkah razliËna poimenovanja. 

Najenostavnejπa generalizacija pa bi πla takole. Primaria ali osnovna raven izobraæevanja, kjer se 

otroci nauËijo pisanja, branja, raËunanja ter nekaterih drugih spretnosti, ki jih osvojijo tudi otroci v slovenskih 

osnovnih πolah, se izvaja v vaseh. Navadno pouËujejo starejπi zapatisti, ki imajo veliko izkuπenj in znanja. 

V tem procesu se izobraæujejo otroci od tretjega leta naprej. Razpon ‡ do kdaj se lahko izobraæujejo 

na tej ravni izobraæevanja ‡ je razliËen. Navadno vse dotlej, da osvojijo uËno teorijo in prakso. Ker je intelektualna 

radovednost in sposobnost otrok razliËna, nekateri primario opravljajo veË let ‡ vse do 14. leta, 

spret drugi pa v nekaj letih ‡ æe do 8. leta. Druga raven izobraæevanja ali sekundaria (ali mediosuperiori) 


155


156 

za 15 dni vrnejo v vas. Zbujajo se ob 5:30 in po osebni higieni sledi telovadba do 

7:00. Po zajtrku so predavanja, delo in uËenje v praksi. Ob 15:00‡16:00 je kosilo, 

ki ga otroci kot vse druge obroke in opravila v kampusu pripravijo sami. Do 18:00 je 

nov turnus uËenja in prakse, potem pa dveurni druæabni program, ki ga polnijo 

ustvarjalne delavnice, glasba, filmi in igre. Predmetnik sestavljajo matematika, jezik 

(πpanπËina in en staroselski jezik), kultura, politika, 65 zgodovina, zemljepis, naravoslovje, 

produkcija 66 in πport. “Vse uËenje poteka s prakso”, pravi eden od “delov izobraæevalnega 

procesa”. Z materiali in literaturo v veliki meri pomagata mehiπka in 

globalna civilna druæba, nevladne organizacije ter druge aktivistiËne skupine. 

“Ampak kako lahko devetletni otrok pouËuje druge otroke?” se Ëudi podiplomska 

πtudentka lingvistike iz Kalifornije. Devetletni deËek suvereno predstavi svoje delo: “S 

compo sodelujem pri predmetih matematika in πport. Opravljam neke vrste prakso, 

nabiram izkuπnje in vednost starejπega, izkuπenejπega compe. UËim se, kako sestaviti 

uËno uro, in hkrati sem neke vrste mediator med pouËevalcem in uËenci ‡ saj laæje 

razumem, zakaj med otroci prihaja do nejasnosti o uËni snovi.” Dodobra frapirani 

poæiramo njegov suveren nastop, medtem pa poskuπam misliti, kje so si zapatisti sposodili 

te prijeme, metode, pedagogiko, filozofijo … Vendar mi postaja vse bolj jasno, 

da ne gre za vrhunsko poznavanje tuje alternativne literature, paË pa, da so to metode 

in naËini, ki jih tudi sicer uporabljajo v skupnostnem delovanju ‡ da je vse to praxis, 

iz katerega izhajajo in ki sloni na stoletni zgodovini staroselcev, njihovega upiranja 

in sodelovanja za preæivetje. 

Ta izobraæevalni kampus poteka æe drugo leto. Koordinator razlaga, da morajo 

“deli izobraæevalnega procesa” prevzeti tudi nekakπne vloge nadomestnih oËetov, saj 

so otroci ves mesec brez druæin, hkrati pa so tudi njihovi svetovalci in zaupniki. »eprav 

izobraæevanje v kampusu ni obvezno, se zelo redko pojavijo problemi izostajanja. 

“»e pa se,” pravi koordinator, “se pogovorimo s starπi in jih vzpodbudimo, zakaj 

je za njihove otroke izobraæevanje v kampusu pomembno.” 

Ko proti veËeru sedeva na koπarkarsko igriπËe v πkoljki, da bi zapisala popoldansko 

izkuπnjo v kampusu, v πkoljko pridrvijo otroci iz kampusa. Ura je 18:00 in na 

vrsti je druæabni veËer. Na igriπËe stopi neke vrste klovnesa, artistka gestikulacij, ki 

otrokom æe takoj na zaËetku pove, da bodo zveËer nastopili v teatru. Po dvourni telovadbi 

glasilk, mimik, dihalnih vaj, pretegovanja udov, joge in plesa, izvabljanja eks- 

se najpogosteje ne izvaja veË na vaseh, saj za zdaj zapatisti πe nimajo zgrajenih πol in izobraæenega kadra 

za vse skupnosti. Tako se sekundarie dogajajo na kampusih v obËinah ali pa v πkoljkah ‡ kot je pravkar 

opisovani kampus poleg πkoljke La Morelija. V nekaterih πkoljkah konËana sekundaria pomeni, da bodo 

lahko ti uËenci izobraæevali v skupnostih, v drugih πkoljkah pa lahko promotor (ali bolje “del izobraæevalnega 

procesa”) postane πele kdo, ki je konËal tretjo ‡ superiorno raven izobraæevanja. 

65 Predmet spoznavanja prakse zapatistiËnega boja. 

66 Predmet, kjer se otroci uËijo pridelovati semena, vzgajati rastline, perutnino, uËijo se o boleznih in pripravi 

naravnaih zdravil, pridelavi itn.

presij telesa iz otrok, iz nekaj acampamentistov, ki v tem teatru sodelujemo, izvabi 

prave talente za igro. Ko otrokom Ëez dve uri poda iztoËnico za igro, jo na odru igriπ- 

Ëa realizirajo po svoji domiπljiji. Od zaËetnih nerodnosti in nepripravljenosti po drugi 

uri pedagoπkih trikov vsi sodelujejo in nastopajo ter prispevajo k umetnosti alternativnega 

izobraæevanja. Takrat naju pokliËe Komisija za informiranje, ki nama pripravi 

izjemen encuentro s podrobno in natanËno predstavitvijo delovanja in razvoja v πkoljki 

La Morelija. 

11. SKLEP 

Na kratko smo prikazali organiziranje, razvoj, æivljenje in delo, boj in izobraæevanja 

v zapatistiËnih skupnostih. Poznavanje zapatistiËnega boja proti neoliberalizmu 

in onkraj njega je pomembno, saj se lahko v Ëasu apologij kapitalizma 

in neoliberalizma uËimo in preizkuπamo metode, principe, vednosti, teorije 

in jezike, da bi laæje premiπljali in ustvarjali poti, vulkane, steze in potoke onkraj 

neoliberalizma tudi v Sloveniji, Evropi in svetu. Prav tako nam zapatistiËna 

praksa pomaga vizualizirati boje, jih vkljuËevati in mreæiti, saj se πtevilni artikulirajo 

prek zapatistiËnih in drugih praks, ki so po vstaji 1994 vzniknile tudi 

v drugih predelih neoliberalnega laboratorija Latinske Amerike in πirπe. Za svoj 

boj niso uporabljali radikalnih teoretskih tekstov ali leviËarskih manifestov, 

paË pa preprost, vehementen in poetiËen jezik, s katerim z magiËnim realizmom, 

pravljicami ali pripovedkami razpirajo posamezna poglavja in barvajo 

nova, da bi okrepili, podprli svoj boj, s tem pa tudi naπe boje, iz katerih, kot 

pravijo, se uËijo, jih opazujejo in premiπljajo. Tole besedilo je zato vzpodbuda 

za boj v domaËem prostoru, za poskus izobraæevanja v boju, kjer nikogar ne uËimo 

in se uËimo sami skupaj z drugimi. 

LITERATURA 

BOOKCHIN, MURRAY (1990): Remaking Society: Pathways to a Green Future, Boston: South End Press. 

CCRI ‡ CG EZLN (Tajni staroselski revolucionarni komite ‡ generalno poveljstvo ZapatistiËne vojske nacionalne osvoboditve ‡ EZLN) 

(2005): “©esta deklaracija iz Lakadonskega pragozda”, URL: http://www.dostje.org. 

EARLE, DUNCAN in SIMONELLI, JEANNE (2003): Uprising of hope: Sharing the Zapatista Journey to Alternative Development, 

Altamira Press. 

FREIRE, PAULO (1972): Pedagogy of the Oppressed, London: Penguin. 

FREIRE, PAULO (2004): Pedagogy of Hope: Reliving Pedagogy of the Oppressed, London ‡ New York: Continuum. 

HOLLOWAY, JOHN in PELAEZ, ELOINA (1998): Zapatista! Rethinking Revolution in Mexico, London: Pluto Press. 

HOLLOWAY, JOHN (1996): “The Concept of Power and the Zapatistas”, Common Sense 19, URL: http://aries.gisam.metu.edu.tr/chiapas/power.html. 

ILLICH, IVAN (1971/2002): Deschooling society, London ‡ New York: Marion Boyars Publishers. 

LOPEZ, ADRIANA MONJARDIN (2004): “Las Juntas de Buen Gobierno: en Guerra contra la guerra”, Rebeldia, πt. 24, 16‡21. 


157


158 

PETRAS, JAMES (1997): Neoliberalismo en America Latina: La izquierda devuelve el golpe, Buenos Aires: Homo Sapiens Ediciones. 

RAMÍREZ, GLORIA MUÑOZ (2003): “20 y 10 el fuego y la palabra”, Mexico: Ediciones La Jornada. 

RAMÍREZ, GLORIA MUÑOZ (2004): “Los caracoles: reconstruyendo la nacion”, Rebeldia, πt. 23, 3‡24. 

RAMÍREZ, GLORIA MUÑOZ (2004): “Radio Insurgentes: La voz de los sin voz”, Rebeldia. πt. 24, 29‡33. 

REDACTION (1997): Chiapas und die Internationale der Hoffnung, Köln: ISP. 

RED POR LA PAZ-CHIAPAS (2004): Proceso de paz, proceso de guerra 1994-2003, Mehika. SHIVA, VANDANA (2002): Water Wars: 

Privatization, Pollution, and Profit, London: Pluto Press. 

SUBCOMANDANTE INSURGENTE MARCOS (2002): “Sedem loËenih kosov globalne sestavljanke”, »asopis za kritiko znanosti, 

πt. 209‡210, letnik XXX, 37‡58. 

SUBCOMANDANTE INSURGENTE MARCOS (2005): “Un pingüino en la selva lacandona. I/II”, URL: http://www.ezln.org/ 

documentos/2005/pinguino1.htm 

SUBCOMANDANTE INSURGENTE MARCOS: “Un pingüino en la selva lacandona. II/II”, URL: http://www.ezln.org/ 

documentos/2005/pinguino2.htm 

SUBCOMANDANTE INSURGENTE MARCOS (2004): La treceava estela, Mexico: FZLN. 

TREJO, RUBÉN (2005): Magonismo: utopia y revolucion 1910‡1913. Mehika: Cultura Libre.

Ana Paula Gutiérrez 

La Lucha Sigue: Izkuπnje zapatistk z zakonom, 

patriarhalnostjo in pravicami 

1. UVOD 

V razdrobljenem svetu, kakrπen je naπ, postajajo ‘kulturna prizadevanja’ kot 

del boja za identiteto Ëedalje moËnejπa. V tem kontekstu so ‘nova druæbena gibanja’ 

v naËin razumevanja dinamike druæbenih sprememb vnesla nove kategorije. 

Sodobna gibanja Latinske Amerike odkrivajo nove poti politiËnega delovanja 

in odpirajo prostor za nove dejavnike. 

V okviru druæbenih gibanj v Latinski Ameriki bo ta prispevek osredotoËen 

na zapatistiËno gibanje v Mehiki. Kot staroselsko gibanje so zapatisti uporabili 

instrumente hegemonskega politiËnega in pravnega sistema, da bi z njimi poudariti 

problematiko pravic staroselcev. Njihove strategije so prikazane tako v 

mednarodni kot tudi v nacionalni areni. Kot gibanje, ki temelji na svoji ‘identitetni 

politiki’, kot bi jo imenoval Manuel Castells, zapatisti razkrivajo πtevilne 

obraze svojega boja. Boj je zasnovan na njihovi etniËni identiteti, prepleteni 

z rasizmom, razredom in politiko. Gibanje razkriva pomanjkljivosti in 

neuspehe liberalnih dræav v Latinski Ameriki; pokaæe, kako so bile staroselske 

populacije izloËene iz politiËnega, pravnega in ekonomskega ustroja. V tem okviru 

se poskuπa staroselsko gibanje pogajati o avtonomiji in samoodloËbi kot 

del zahteve po priznanju in pravicah. 

Zelo pomembna znaËilnost zapatistiËnega gibanja je bila vkljuËitev novih 

druæbenih akterjev kot so staroselke. Staroselk kot manjπino znotraj manjπine 

dræava ne zatira le zaradi njihove etniËne pripadnosti, paË pa tudi zato, ker so 

æenske. Ta ‘drugost’ jih postavlja v dvakrat neugoden poloæaj. Vendar pa je æenska 

vkljuËitev v gibanje odprla prostor za njihovo uveljavitev. Æenske se danes 

z uporabo uradnega diskurza dræave pogajajo s patriarhalnimi strukturami in tako 

postavljajo v negotovost strukturo pravnega reda, ‘desnosredinski pristop’ in 

diskurz Ëlovekovih pravic. Hkrati staroselke rekonstruirajo pomen avtonomije 

in samoodloËbe iz æenskega zornega kota. Kot manjπinska skupina odkrivajo 

Ana Paula Gutiérrez: La Lucha Sigue: Izkuπnje zapatistk z zakonom, patriarhalnostjo in pravicami 

159


160 

“vrzeli” znotraj dræave in komunalnega pravnega okvira in razodevajo, do je sistem 

moπko usmerjen v razmerju do pravic in spoπtovanja æensk. 

Ta Ëlanek bo prikazal sploπno sliko poloæaja æensk znotraj njihovih skupnosti. 

Uporabljeni πtudijski primeri opisujejo kompleksen poloæaj, v katerem poskuπajo 

staroselke nagovoriti kolektivno teænjo gibanja, medtem ko se istoËasno 

nanaπajo na boj za lastne pravice. 

Analiza temelji na etnografski raziskavi. Etnografije bodo prikazale pomembnost 

antropoloπkega pristopa za razumevanje notranje dinamike strukture 

skupnosti, kjer æivijo te æenske. Etnografije, uporabljene v tem prispevku, so 

usmerjene na spol, hkrati pa odkrivajo odnose æensk z moπkimi, tradicijo, zakonom, 

ekonomijo in druæbo. 

Z uporabo teoretiËne metode pravne antropologije, z uporabo tega okvira, 

pristop bogati tematike etniËnosti, pravic in spolov. OmogoËa razumeti, da so 

pravni sistemi rezultat odnosov moËi doloËenega druæbenega okolja. Izkuπnje 

staroselk bodo pokazale, kako je pravni diskurz mogoËe uporabiti v prid ali proti 

doloËenim skupinam. Kakorkoli æe, te æenske skozi svojo javno udeleæbo odkrivajo, 

kako lahko manjπine uporabljajo isti diskurz in ga preoblikujejo, da bi 

se pogajale s strukturami moËi. 

Ko zapatistke in ne-zapatistke 

vse æenske 

dvignejo svoje pesti 

kdo bo zanikal, Chiapas, 

da tvoj duh ni æenski? 

Concepción Suárez Aguilar, januar 1998 

2. POJASNJEVANJE DRUÆBENIH GIBANJ: NOVA DRUÆBENA GIBANJA V LATINSKI AMERIKI 

‘Nova druæbena gibanja’ (kot se imenujejo) dajejo obËutek novih popularnih 

gibanj, ki uprizarjajo nove prakse politiËnega delovanja, medtem ko ‘stara’ 

gibanja, katerih sestavni del je bil zlasti delavski razred, vidijo druæbo kot samostojno 

enoto, ki jo sestavljajo razredni odnosi, ti pa se lahko spremenijo samo 

skozi ‘Revolucijo’. 

Za Alana Touraina je nemogoËe definirati predmet prouËevanja, imenovan 

‘druæbena gibanja’, ne da bi najprej izbrali sploπno metodo analize druæbenega 

æivljenja. Touraine kategorijo ‘druæbena gibanja’ rezervira za “skupek kulturnih 

modelov, ki vladajo druæbenim praksam” (1988: 8). »eprav Tourainova analiza 

zadeva Zahodno Evropo, primer Latinske Amerike zanj vkljuËuje direktne 

akcije proti dræavi, ki iπËe reπitve za posamezne zahteve. Touraine ta gibanja definira 

kot ‘druæbene boje’. Slater in Forewaker verjameta, da nova latinskoame-

iπka druæbena gibanja pomenijo prisotnost novih politiËnih praks. Nova druæbena 

gibanja so se uprla dræavni moËi; organizirala so se sama ter pritisnila na 

vladne agencije in uvedla nove oblike politiËne reprezentacije in participacije. 

“Sedaj vidimo mnogorazredna gibanja, kot so feminizem ali boj za pravice istospolno 

usmerjenih, ki, Ëeprav delno izoblikovana z razrednimi odnosi, ne morejo 

biti reducirana na njih same. To pa zato, ker so vse identitete same po sebi 

odvisne od artikulacije politiËnih diskurzov” (Harvey 1998: 166). 

Partikularne karakteristike Latinske Amerike ‡ visoke stopnje druæbene neenakosti, 

revπËina in avtoritarizem ‡ so proizvedle razliËne tipe druæbenih akterjev 

(æenske, matere izginulih aktivistov, naravovarstveniki, homoseksualci, 

staroselci itd.). Novi druæbeni akterji uporabljajo druæbene mobilizacije, da bi 

rekonstruirali svoje identitete in se pogajali s hegemonskimi sistemi. Gibanja 

izpostavljajo neuspeh dræave kot promotorja pravic in socialnih garancij. V tem 

smislu nekateri avtorji, kot je Henry Veltemeyer, obravnavajo druæbena gibanja 

v Latinski Ameriki kot dinamiko razrednosti in identitete. 1 Drugi, kot so 

Manuel Castells, 2 Ernesto Laclau in Chantal Mouffe, pa so, raje kot da bi definirali 

pojem ‘druæbena gibanja’, postavili kompleksen teoretiËni sistem, v katerem 

so kolektivne prakse lahko analizirane v pojmih procesa izoblikovanja 

identitet. Nova druæbena gibanja za te avtorje pomenijo krizo tradicionalnih 

paradigem interesne reprezentacije namesto domneve o razloËeni lokaciji politiËne 

ravni, kjer interesi, da bi naπli reprezentacijo, temeljijo na druæbeni sferi. 

Laclau in Mouffe trdita, da politizacija druæbenih prostorov vodi do nastanka 

avtonomnih druæbenih gibanj in zato razveljavlja tradicionalno sprejeto razmejitev 

med politiËnim in druæbenim (Harvey 1998: 15). 

Ena izmed usmeritev za politiËne teme v razliËnih druæbenih gibanjih Latinske 

Amerike je vpraπanje etniËnosti. Do njega so pripeljali trije dejavniki: prviË, 

nastanek staroselskih politiËnih gibanj na nacionalnem in mednarodnem 

prizoriπËu med letoma 1980 in 1990; drugiË, razvoj mednarodne sodne prakse z 

naraπËajoËim zanimanjem za pravice staroselcev kot Ëlovekove pravice; in tretjiË, 

proces ustavne reforme, ki je nastal v πtevilnih dræavah Latinske Amerike, 

prepoznavajoË pluri-kulturno naravo njihovih druæb 3 . “OËitno so etniËne zahteve 

osrednjega pomena za redefiniranje in rekonstitucijo dræave v Latinski 

Ameriki.” (Sieder 2002: 5) 

1 Za nadaljnje branje glej Veltemeyer Henry, 1997: 139. V tem Ëlanku Veltemeyer govori o vstaji zapatistov 

kot o preporodu latinskoameriπkega razrednega druæbenega gibanja. 

2 “… druæbena gibanja kot premiπljene kolektivne akcije, katerih izid, v zmagi ali porazu, preoblikuje druæbene 

vrednote in institucije.” (Castells 1997: 3) 

3 Za veË infornacij o razliËnih procesih v Latinski Ameriki, povezanih s stroselskimi pravicami, glej Sieder, 

2002. 


161


162 

Osrednja vpraπanja druæbenih gibanj staroselcev Latinske Amerike so (i) 

kulturno in fiziËno preæivetje, (ii) spoπtovanje njihovih Ëlovekovih pravic, (iii) 

pravica do avtonomnega izvajanja oblasti znotraj njihovega ozemlja (vkljuËno 

z uporabo in nadzorom nad naravnimi bogastvi in spoπtovanjem do njihove 

kulture in jezika). Staroselska gibanja postavljajo v negotovost verodostojnost 

zahtev moderne, liberalne konstrukcije osebnosti v latinskoameriπkih dræavah, 

znotraj katerih bi morali biti vsi dræavljani enaki pred zakonom. Zahteve, ki jih 

postavljajo staroselci, odpirajo prostore za pogajanja in za konstrukcijo realne 

‘participatorne’ demokracije. 

Dræava, ki je nastala v drugi polovici 19. stoletja, je æelela izpolniti politiËna 

naËela evropskega liberalizma, Ëeprav se ta naËela niso skladala z multikulturno 

sestavo Mehike. Ideologija, ki je opraviËila odrekanje pravic za etniËne 

skupine, je bila tvorba moderne dræave. Kot opozarja Rachel Sieder, so v Latinski 

Ameriki v nasprotju z Evropo dominantne elite criollo vzele emancipatorni 

diskurz liberalizma iz 19. stoletja in ga uporabile za legalni izbris razlike, povezanega 

s korporativistiËnim kolonialnim reæimom (2002: 4). Dræava ni samo zavrnila 

priznanja obstoja staroselcev in kultur, ki so ustvarile deæelo, paË pa ji je 

spodletelo tudi prepoznati narod, zasnovan na multikulturni realnosti. 

Na zaËetku 20. stoletja je mehiπka revolucija pretresla druæbeno-ekonomsko 

sestavo dræave in kot eno svojih zahtev uporabila delitev in lastniπtvo zemlje. 

V πestdesetih so progresivni vladni antropologi Indijance oznaËili za ‘pred-moderno 

kastno strukturo’ in ustvarili novo ideologijo, znano kot indigenizem, 4 da 

bi pospeπili nastanek ‘modernega druæbenega razrednega sistema’. “Materialni 

razvoj ‡ vzpostavitev temeljnih druæbeno-ekonomskih pravic ‡ je bil ponujen 

kot kompenzacija za izbris staroselskih identitet v prid enotne ‘nacionalne’ 

identitete” (Gledhill 1997: 91). 

3. STAROSELSKO GIBANJE: ZAPATISTI ‡ DRUÆBENA REVOLUCIJA ZA MANJ©INE 

V sedemdesetih je pod vplivom gveril v Srednji Ameriki nastalo staroselsko 

gibanje, ki je zaËelo dvomiti o obstoju homogenega naroda mestizo. Kongres 

staroselcev leta 1974 se je kot eno prvih pomembnih multietniËnih sreËanj izkazal 

v sooËenju, kjer so se πtevilne staroselske skupine (Tzotzil, Tzeltal, Chol 

in Tojolabal) zaËele bolj zavedati njihovega skupnega podrejenega poloæaja nasproti 

dræavi in populaciji mestizo. Ta kongres velja za preobrat v zgodovini staroselskega 

gibanja (Hernández 2002: 391). Po Zermeñu so kriza razvoja, polo- 

4 Indigenizem je bil vladna ideologija, ki se je okoristila na raËun ‘staroselske preteklosti’ in promovirala idejo 

kulturnega zlitja kot del ureditve mehiπkega ljudstva.

æaj in upanje na druæbeno integracijo, kar je zaznamovalo obdobje osemdesetih, 

pripomogli k formaciji staroselskih gibanj (1990: 176). KonËno, vladne neoliberalne 

politike leta 1994, 5 kamor spada tudi NAFTA, je izzvala EZLN (Ejercito 

Zapatista de Liberación Nacional). 

“ZapatistiËni upor lahko vidimo kot zadnjega v dolgi vrsti ljudskih zahtev po 

dostojanstvu, glasu in avtonomiji. Novost najdemo v demokratiËnem diskurzu, 

ki artikulira πirok niz zahtev, od dostopa do zemlje do miru, pravice in neodvisnosti. 

Vendar pomen teh zahtev ni dan s Ëisto abstraktnimi naËeli, paË pa z zgodovinskim 

poloæajem znotraj preæivetih izkuπenj ljudi” (Harvey 1998: 37). 

Za antropologe z dolgimi izkuπnjami na tem podroËju je vstaja nastala kot 

kombinacija (i) ekoloπke krize in pomanjkanja rodovitne zemlje, (ii) vpliva politiËnih 

in verskih organizacij na staroselske skupnosti, ki sega nazaj v πestdeseta, 

in (iii) re-artikulacije etniËnih identitet z emancipatornimi politiËnimi diskurzi 

(Neil 1998; Nash 1995; Collier in Quaratiello 1994; Hernández 2002). 

Alan Knight med razmiπljanjem o mehiπkem primeru opozarja na kontinuiteto 

ljudskih gibanj od πestdesetih naprej in opaæa, da sta bili konstrukcija in dekonstrukcija 

identitete vedno problematiËni in negotovi. V tem smislu so druæbena 

gibanja v Mehiki, in πe posebej zapatistiËno gibanje, vzela za svojo 

ideologijo zastavo (kar jaz imenujem) ‘etniËne’ identitetne politike. Collier piπe: 

“EtniËna identiteta je v osrednjem viπavju Chiapasa nekoË loËila staroselske 

skupnosti. Nedavni dogodki so povzroËili transformacijo: danes ob zori zapatistiËnega 

upora ljudje z razliËnimi staroselskimi koreninami poudarjajo, kar imajo 

skupnega drug z drugim v obrambi (sic) pred ekonomskim, druæbenim in politiËnim 

izkoriπËanjem.” (1995: 1) 

Ta identiteta je zagotovo krojena okoli logike etniËnosti 6 in paradigem ‘skupnostne 

identite’ kot razlike. Po Gupti in Fergusonu konstrukcija razlike ni niti 

stvar prepoznave æe prisotne komunalnosti niti iznajdbe ‘identitete’, paË pa posledica 

strukturnih odnosov oblasti in neenakosti. ZapatistiËno gibanje, ki si deli 

neenakosti v odnosu s populacijo mestizo, je zgradilo svojo identiteto kot ‘razliko 

7 ”. ©e veË, ta ‘razlika’ temelji na kolektivni identifikaciji skozi obËutek 

geografske skupnosti. Kot pojasnjujeta Gupta in Ferguson, ni skupnost nikoli pre- 

5 Neoliberalne ekonomske politike se nanaπajo na Severnoameriπki prostotrgovinski sporazum (North American 

Free Trade Agreement ‡ NAFTA), katerega podpisnice so Mehika, Zdruæene dræave Amerike in Kanada, 

ki je zaËel veljati istega dne, kot se je zaËela zapatistiËna vstaja, 1. januarja 1994. 

6 “… etniËne skupine so zgodovinsko dane skupnosti, ki imajo tako objektivne kot subjektivne znaËilnosti, 

kar pomeni, da njihovi Ëlani priznavajo skupne znaËilnosti, kot so jezik, kultura ali religija, kot tudi Ëut pripadnosti. 

[…] EtniËne meje so druæbeno konstruirane in so lahko bolj ali manj prepustne” (Rodolfo Stavenhagen 

1996: 4). 

7 Razlika tukaj vedno pomeni absolutno drugost; skupina, ki je oznaËena kot drugaËna, nima skupne narave 

z normalnimi ali nevtralnimi. […] Tako definicija razlike kot izkljuËitve in opozicije pravzaprav definira razliko 

(Young 1990: 170). 


163


164 

prosto le prepoznanje kulturne sorodnosti ali druæbene bliæine, ampak kategoriËna 

identiteta, ki je zasnovana na razliËnih oblikah izkljuËitve in konstrukcije drugosti. 

Obstajajo nekatera vpraπanja o konceptu izkljuËitve, ki zadevajo poloæaj 

manjπinskih skupin znotraj gibanja, kot so æenske, ki so soËasno preoblikovale 

morebitne izkljuËevalne okoliπËine s postavitvijo samih sebe kot ‘drugih’ nad njihovo 

kolektivno identiteto. “Vpraπanja o identiteti zato πe posebej razloËno uprizarjajo 

prepletanje prostora in moËi s konceptualizacijo kulture.” (1997: 14) 

4. RAZUMEVANJE ZAKONA: STAROSELCI PROTI DRÆAVI 

Hegemonska dræava je tako uvedla razliËne oblike izkljuËevanja skozi pravni 

sistem; treba se je lotiti diskurza zakona (kot tudi pravnih postopkov z obeh 

strani), da bi razumeli taktike upora in nianse znotraj gibanja. Zapatisti zbujajo 

dvom o osrednjem liberalnem naËelu: da pravice niso nujno enake za vse posameznike, 

Ëetudi po enotni pravni teoriji ostajajo ‘enaki’ pred zakonom. Svojo 

identiteto so rekonstruirali kot subjekti skozi upor; razumevajoË upor kot del 

neprekinjenega boja, z nenehno spreminjajoËimi se strategijami moËi. MoË za 

Foucaulta ni substanca, ki jo nekdo lahko ima, ali bistvena sila, ki se ji je moË 

upreti, paË pa “ime, ki ga nekdo pripiπe kompleksni strateπki situaciji v doloËeni 

druæbi” (1978: 93). Potemtakem lahko upor 8 obstaja le v odnosu do ‘strategije 

oblasti’ in takπne strategije so mobilne in mnogovrstne (Gupta and Ferguson 

1997: 18). 

Kot Collier in Speed navajata v Ëlanku ‘Limiting Indigenous Autonomy in 

Chiapas, Mexico: The State Government’s Use of Human Rights’, je bila politiËna 

izkljuËitev tako brezkompromisna, da veË kot sedem desetletij ‡ od nastanka 

ustave leta 1917 do leta 1992 ‡ ni bila beseda ‘staroselsko’ nikoli omenjena, 

niti v sami ustavi niti v ustavni sodni praksi. ©ele januarja 1992 (dve leti 

potem, ko je Mehika ratificirala konvencijo ILO πt. 169 9 ) je mehiπka vlada 

8 Upor se za Foucaulta “prav tako kot mreæenja odnosov moËi zakljuËi z oblikovanjem goste mreæe, ki prehaja 

skozi sisteme in institucije, ne da bi bila natanËno umeπËena vanje, tudi roj toËk upora preËi druæbene stratifikacije 

in individualne enotnosti” (Foucault 1978: 96). Za Lazarus-Blacka in Hirscha “so oblike upora ‡ od 

subtilne ‘vsakdanje’ opozicije do organiziranega upora ‡ zasnovale drugi heuristiËni kontinuum. Skozi opozicijske 

ideologije, vedenje in reprezentacije se podrejeni ljudje sooËajo z dominantnimi svetovnimi nazori s 

spremenljivimi stopnjami organiziranosti, smotrnosti in uspeπnosti” (Hirsch and Lazarus-Black 1994: 8). 

9 Eden najpomembnejπih mednarodnih organizmov, ki delujejo na podroËju kolektivnih pravic staroselcev, 

je Mednarodna delavska organizacija (ILO), Konvencija 169. Njene temeljne toËke so naslednje: staroselci 

so opredeljeni po kriteriju samoodloËbe in vlade podpisnice se zaveæejo, da si bodo prizadevale za enakost 

druæbenih, ekonomskih in kulturnih pravic vseh staroselcev znotraj njihove pristojnosti. Staroselska 

ljudstva morajo biti polno udeleæena v oblikovanju politik, ki jih zadevajo. Vlade morajo zagotoviti spoπtovanje 

staroselskih norm, praks, njihovih zakonov in institucij; zagotoviti morajo tradicionalna zemljiπËa in 

teritorije, kot tudi pravico staroselcev do participacije v oblikovanju in razvoju politik, ki se nanaπajo na njihova 

ozemlja in podzemne vire. KonËno, vlade morajo staroselcem zagotavljati pravice do dela, ustrezno 

izobrazbo in zdravstveno varstvo (Sieder 2002: 4‡5).

odobrila amandma za Ëetrti Ëlen Ustave, ki priznava multikulturno naravo naroda. 

»len navaja naslednje: 

“Mehiπki narod ima plurikulturno zgradbo, ki je zgrajena na njegovem staroselskem 

ljudstvu. Zakon mora varovati in podpirati razvoj njihovega jezika, 

kulture, obiËajev, virov in specifiËnih sistemov druæbene organizacije; njihovim 

pripadnikom mora omogoËiti uËinkovit dostop do dræavnega prava. V razpravah 

in agrarnih procedurah, v katerih sodelujejo, je treba upoπtevati obiËajni 

zakon in prakse, kot jih predpisuje zakon” (prevod iz Hernández 2002: 478). 

Temu navkljub je po Josephu Razu priznanje tako imenovanih obiËajnih zakonov 

kulturnih manjπin onkraj gole tolerance in nediskriminacije; vsebuje 

namreË tudi priznanje enakovrednega poloæaja vseh stabilnih in preæivetja sposobnih 

kulturnih skupnosti, ki obstajajo v druæbi (Yuval Davis 1999: 168). Pravno 

priznanje kulturnih manjπin v Mehiki ni zagotovilo enakovrednega poloæaja, 

kar zadeva pravice. Skladno s to logiko je mesec dni pozneje, s 27. Ëlenom 

Agrarnega zakona, ki je vzpostavil pravno podlago za privatizacijo ejidov (komunalne 

zemlje), nastal popoln primer enega glavnih protislovij plurikulturnega 

priznanja. Ta Agrarni zakon ni povzroËil le tega, da so ejidatarios lahko prodajali 

in oddajali svojo zemljo, paË pa tudi to, da so zemljo lahko kupovale zasebne 

druæbe in se tako povezovale z njimi. KonËno, prekrojitev Ëlena zakona je kmetom 

brez zemlje odvzela moænost zaprositi za koπËek zemljiπËa. Cilj sprememb 

27. Ëlena 10 je bila modernizacija kmetijstva in podpora zasebnim naloæbam, z nadomestitvijo 

malega kmetijstva s kmetijsko-izvozno usmerjenimi podjetji (Hernández 

2001b: 35). Pomanjkanje zemlje je bil argument, ki ga je uporabljala vlada, 

da bi z njim upraviËila obstoj ljudi brez zemlje, kot tudi pomembnost 

prioritiziranja zakona, ki bo zagotovil tuje investicije v prihodnosti. 11 Z namenom, 

da bi razumeli status staroselcev pred zakonom in pogajanja o pravicah in 

avtonomiji, bi se bilo treba vpraπati: Kako mehiπka dræava razume multikulturalizem? 

©e veË, kako dræava oblikuje in preoblikuje diskurz zakona? 

10 Ta reforma je temeljna sprememba v kmetijski politiki vse od leta 1917, saj komunalna zemljiπËa spreminja 

v zasebna. Pred to spremembo so kmetje uporabljali ejidalna zemljiπËa (komunalna zemljiπËa, druæinske 

parcele v javni lasti). Od spremembe naprej pa ni mogoËa le prodaja in dajanje v najem, temveË tudi 

investiranje trgovskih druæb in uvedba prostega trga v kmetijstvo, ki je po mnenju vlade edini mogoËi na- 

Ëin kapitaliziranja sektorja. Posledice tega procesa puπËajo ob strani samoporabniπke proizvajalce in tiste, 

ki zaradi πtevilnih teæav, kot so omejen dostop do posojil, transakcij (shranjevanje, transport in prodaja) 

in nedostopnosti primerne tehnologije, nimajo moænosti, da bi bili konkurenËni na trgu. (Monica Unda, 

esej ni objavljen, Compendio de Política Económica de México 1980‡2002, ITESO, Mexico, 2002). 

11 Te spremembe so bile del tako imenovane politike ekonomske prilagoditve v Ëasu administracije nekdanjega 

predsednika Carlosa Salinasa De Gortarija in so sledile zahtevam IMF. Prilagoditev je vkljuËevala 

privatizacijo dræavnih podjetij, odpravo zagotovljenih cen kmetijskih pridelkov, odpravo subvencij in odprtje 

trga za uvozna podjetja. Te spremembe so del tranzicije od uvozno nadomestne industrializacije, ki je 

dominirala med letoma 1940 in 1980, do izvozno orientirane industrializacije, zasnovane na ideji prostega 

trga (Hernández, 2001b: 37). 


165


166 

5. MULTIKULTURALIZEM IN AVTONOMIJA 

Po Starru and Collieru obstajata dva naËina razumevanja zakona. Na eni 

strani skozi historiËno razumevanje razvoja pravnih oblik in idej transmisije odnosov 

moËi znotraj dane druæbe, na drugi strani pa kot sporna metafora, ki 

predstavlja in reproducira druæbeni in simboliËni ukazovalni sistem, ki se spreminja 

z iskanjem novih druæbenih oblik (1989: 25). Naloga antropologa je po 

Wilsonu prouËevanje medsebojnih povezav med pravnimi procesi, ki delujejo 

na razliËnih ravneh v razliËnih druæbenokulturnih kontekstih (1997: 13). Zapatisti 

z namenom, da bi pridobili manevrski prostor za pogajanja na podroËju 

pravic, z nagovorom, ne samo domaËe, ampak tudi mednarodne pravne ureditve 

(kot so Covenant 169 ILO, Sploπna deklaracija Ëlovekovih pravic itd.), 

uporabljajo diskurz prava. “Lokalni akterji se sooËajo z bogatejπo in bolj raznoliko 

pravno podlago; podlago, ki omogoËa nove moænosti uporabe zakona kot 

oblike upora.” (Engle 2002: 324). Z uporabo koncepta Ëlovekovih pravic imajo 

po zakonu nepriznani subjekti moænost ustvariti nove diskurze. 

Interpretacija tako imenovane ‘multikulturne’ druæbe v Ustavi Mehike se ni 

izkazala v praksi, ko so staroselci zahtevali avtonomijo in priznanje njihovih 

kolektivnih pravic, zasnovanih na njihovih zahtevah po kolektivni identiteti. 

“Boj, katerega namen je bil definirati Ëut za avtonomijo, se je preoblikoval v 

areno za sooËenje in pogajanje o definicijah naroda, tradicije, sodobnosti, etniËne 

identitete in dræavljanstva” (Hernández 2001b: 276). Vlada je zaradi separatistiËnih 

teæenj, ki model naroda-dræave povezujejo z naËinom, na katerega 

dræava konceptualizira kategorijo staroselskih ljudstev in njihovih pravic, 

zavrnila idejo avtonomije. 12 Mehiπka vlada jo je na primer poskuπala interpretirati 

z omejitvijo koncepta ‘ljudstva’: kot razprπenih vasi ali skupnosti z dolo- 

Ëenimi sociokulturnimi znaËilnostmi, vendar brez moænosti konstituiranja kot 

politiËni subjekti v obliki vladanja. 

Kar se tiËe avtonomije EZLN poudarja, da v dogovorih, “… niso priznane 

niti obËinske niti regionalne avtonomije.” In dodaja: “Ni dovolj, da imajo staroselske 

skupnosti pravico sodelovati v mestnih upravah, da bi koordinirali njihove 

akcije, paË pa rabijo avtonomne strukture, ki […] bi tvorile del dræavne 

strukture in prekinile s centralizmom” (Díaz-Polanco and Sánchez 2000: 89). 

Kakorkoli æe, zvezna dræava trdi, da so nesoglasja proposal conflicts z zveznim 

modelom in pravico do posesti, doloËeni v ustavi. Priznanje avtonomije staro- 

12 Pojem ‘avtonomije’ se ponavadi nanaπa na kombinacijo zemlje, virov in normativnega in administrativnega 

prostora; v nekaterih kontekstih je znan kot ‘territorio étnico’ [etniËni teritorij] (Sieder 2002: 7). “Avtonomija 

je zmoænost nekaterih skupin (pueblos), da znotraj okvirov dræave ‡ ne zunaj nje ‡ doloËajo sploπne 

æivljenjske razmere v koordinaciji z instancami dræave in zvezne vlade” (Adelfo Regino Montes, predstavnik 

Nacionalnega kongresa staroselcev, La Jornada, January 19 th , 1997: 10).

selcev vkljuËuje spoπtovanje samoodloËbe. Oba principa zahtevata, da morajo 

skupnosti doseËi pravno podlago, ne samo v agrarnem sektorju, ampak tudi pri 

upravljanju vseh virov na svojih teritorijih (Gledhill, 1997: 94). To izpodbija 

vlogo dræave in zasebnih interesov, πe posebej glede uporabe in izkoriπËanja naravnih 

bogastev s strani domaËih in tujih podjetij. NaËin, kako se je dræava pogajala 

o pravicah staroselcev, kaæe, kako strategije moËi konstituirajo zakon glede 

na producente (oblikovalce) pravnega diskurza in dejanske receptorje 

(uporabnike) zakona. Foucault pravi: 

“Sistemi pravice, podroËje zakona, so stalni predstavniki odnosov prevlade, 

teh polimorfnih tehnik podreditve. Mislim, da bi morala biti pravica videna, 

ne v terminih legitimnosti, ki mora biti vzpostavljena, ampak v terminih metod 

podjarmljenja, ki jo nagovarjajo” (Gordon, 1977: 96). 

Star in Collier dokazujeta, da zakon ni nikoli nevtralen; da se dræave in nekateri 

razredi sklicujejo na zakon, da bi obdræali doloËene oblike oblasti, in da 

sprememba prava zaznamuje spremembo v naËinu, kako druæba razporeja moË 

in privilegije (Lazarus-Black and Hirsch 1994: 5). Kakorkoli, sistem zakona ima 

alternativno funkcijo, ki ni samo odredba pravil, ampak tudi regulacija identitete 

socialne entitete. Tako kot nalagajo kazni tudi oblikujejo pomene. “Pravne 

odredbe definirajo, imenujejo in ustanavljajo identitete in odnose, konstruirajo 

poroËila poπtenih in kriminalnih dejanj in ustvarjajo nove kulturne 

pomene (Engle 2002: 325). 

Zaradi tega bi bilo smiselno raziskati posledice pravnega okvira ZapatistiËnega 

gibanja; ugotoviti, kako kultura posreduje pravne ideje in kako pravne 

strategije manjπine lahko ali ne morejo odpreti novih polj za pogajanja s sistemom. 

Vendar ZapatistiËno gibanje, s postavljanjem vpraπanj o spoπtovanju kolektivnih 

pravic in staroselsih ‘tradicij’, 13 da bi ohranilo razlike v kulturnih 

praksah, razkriva teæave pri ponovnem presojanju podrobnosti ‘obiËajnih zakonov’. 

14 Kot so dræavni pravni sistemi oblikovani skozi odnose moËi, tako obiËajni 

zakoni vsebujejo hierarhiËno sturkturo znotraj skupnosti. Zaradi tega se je 

potrebno osredotoËiti na notranje boje manjπinskih skupin znotraj menjπin. 

Kot navaja Sieder, je ravnovesje med zagotavljanjem kolektivnih pravic in individualnih 

Ëlovekovih pravic njegovih Ëlanov zelo kompleksno. To pa zato, 

ker legitimnost in narava ‘obiËajnega zakona’ ali ‘tradicionalnih praks razreπe- 

13 Vendar pa je izraz ‘tradicija’ oËitno sporen, ko govorimo o vpraπanjih zemlje, religije, druæbene organizacije, 

sorodstvenih vezi itn. RazliËne druæbene ‘tradicionalne’ tvorbe niso statiËne in so rezultat kolonizacijskega 

procesa in odnosov z dræavnimi politikami. 

14 Po mnenju Moora in Joan Vincent, ne kot ljudski sistem, paË pa (ko je postavljen v zgodovinski kontekst) 

je lahko izid zgodovinskih bojev med staroselskimi elitami in njihovimi kolonialnimi in post-kolonialnimi gospodarji 

(Starr and Collier 1987: 368). Na sploπni zakon je treba gledati kot na dinamiËni proces, ki je angaæiran 

in je rezultat druæbenih odnosov znotraj skupnosti in s strukturo dræave. 


167


168 

vanja sporov’ ni izpodbijana le s strani ne-staroselskih avtoritet, ampak pogosto 

tudi znotraj staroselskih skupnosti samih (2002: 11). Staroselski obiËajni zakon 

je druæbena kostrukcija, ki se je pojavila znotraj konteksta odnosov moËi 

in je trpela nenehne modifikacije zaradi kompleksnih druæbenih procesov. 

“Staroselski narodi imajo pravico do svobodne samoodloËbe in do, po njihovem 

izrazu, avtonomije od mehiπke vlade, do … uporabe njihovih lastnih 

normativnih sistemov v regulacijo in resolucijo notranjih konfliktov, spoπtujoË 

individualne pravice, Ëlovekove pravice, in πe posebej dostojanstvo in integriteto 

æensk” (Hernández 2002: 386). 

Boj staroselk se je zaËel z vstajo EZLN v letu 1994 in je bil vse od zaËetka 

zelo jasen v odnosu do tako imenovanih ‘obiËajev in navad’ staroselskih skupnosti. 

Staroselke si prizadevajo spremeniti tradicije, ki ogroæajo njihova æivljenja 

in dostojanstvo. To je dvojni boj za obrambo, po eni strani pred dræavo (javen) 

in za kulturno pravico do razliËnosti, po drugi strani pred njihovimi 

skupnostmi (zaseben) in tradicionalnimi vrednotami, ki so v nasprotju s Ëlovekovimi 

pravicami staroselk. Njihov boj ni za priznanje “temeljne” kulture, temveË 

za pravico do rekonstrukcije in reprodukcije njihovih kultur, ne pod pogoji, 

ki jih doloËa dræava, paË pa pod njihovimi lastnimi pogoji v ogrodju njihovih 

notranjih pluralnosti. (Gargallo 2000: 138). 

“Da smo priπle tako daleË, smo morale premagati vse tiste, ki nas vidijo kot nepotrebne, 

kot nekaj, za kar so æeleli, da ne obstaja. Tako daleË smo priπle, ker smo presegle 

odpor nakaterih naπih tovariπev, ki ne razumejo pomembnosti dejstva, da æenske 

participirajo skupaj z moæmi.” 

Komandanta Ramona, Nacionalno sreËanje staroselskih æensk, Oaxaca, Avgust 

1998. 

Da bi raziskala pogajalski poloæaj æensk znotraj zapatistiËnega gibanja, njihovih 

skupnosti in dræave, bom svojo analizo osredotoËila na podatke, pridobljene 

z etnografskim delom dveh antropologov. Prva je Christine Eber, ki je raziskovala 

v staroselski skupnosti tzotzil San Pedra Chenalha, v hribovju Chiapasa. 

Druga je June Nash, je delo zaËela v skupnostih Amatenango del Vallea in San 

Juan Chamula in se nato nato usmerila na analiziranje posledic zapatistiËnega 

gibanja v dræavi Chiapas kot celoti. Sama uporabljam podatke etnografskih raziskav 

v povezavi s svojim pristopom k obravnavanju spolov, da bi razjasnila 

koncepte, analizirane v tem spisu. To je analiza staroselk 15 in njihove udeleæbe 

v zapatistiËnem gibanju kot dela procesa opolnomoËenja, v katerega so bile 

vpletene. 

15 Po Bonfil Sanchezu in Del Pont Lalli v danaπnji Mehiki obstaja pribliæno 56 razliËnih etniËnih skupin (Bonfil 

and Del Ponit, 1999: 225).

6. ÆENSKE IN ZAPATIZEM: UDELEÆBA NOVIH DRUÆBENIH AKTERJEV 

S pojavom zapatistov so æenske povzdignile svoj glas v javnih prostorih in za- 

Ëele govoriti o problemih, ki zadevajo njih kot staroselke. Prva prizoriπËa, ki so 

æenskam dovolile zapustiti domaËe ognjiπËe, so bile rokodelske kooperative. 

Uradna dræavna birokracija je podpirala prve kooperative tako, da je odprla prodajalne 

na drobno, ki so ponujale izdelke posameznih rokodelcev. Nekatere druge 

kooperative, ki so imele podporo mednarodnih NGO, kot so San Jolobil in 

Katoliπka cerkev v Tenejapi (skupnost tzotzil v visokogorju Chiapasa), so ostale 

pomembna baza za æensko politiËno organizacijo. Christine Eber je med terenskim 

delom v Chenalhu 16 ugotovila, da so æenske znotraj tkalskih kooperativ dobile 

politiËne izkuπnje in vire za izraæanje svojih zahtev v drugih okoljih. Æenske, 

inspirirane s teologijo osvoboditve (ki je omogoËila prizoriπËe za udeleæbo v politiËnem 

æivljenju), prav tako kot æenske, ki so simpatizirale z zapatisti. 17 Skozi 

kooperative ohranjajo in krepijo svojo kulturno dediπËino znotraj skupnosti; pridobivajo 

politiËno zavest in imajo priloænost sodelovati v politiËnih zadevah in 

razvoju alternativnih ekonomskih strategij (Eber 2001: 442). 

Participacija æensk v javnih sferah je eden prvih korakov v ustvarjanju kolektivne 

æenske zavesti; kot del procesa opolnomoËenja so se æenske nauËile govoriti 

v javnih arenah. Utrjevanje in identifikacija z æensko zavestjo je vidik 

opolnomoËenja, ki se sreËuje s πtevilnimi ovirami, ki temeljijo na razrednosti, 

etniËnosti, starosti in tako naprej (Chant and Craske 2003: 68). Od 15.000 

borcev EZLN je 40 odstotkov æensk. Samske, loËene in ovdovele æenske je 

ohrabril nov status æenskih poveljnic Ramone, Ane Maríe in Trini v vrhovnem 

πtabu EZLN. 18 Vendar pa je javni poloæaj æensk πe vedno zelo krhek, saj so æenske 

ærtve kritik, Ëe gredo na sreËanja zunaj svojih skupnosti. Celo mladi moæje 

iz zapatistiËnih baz so ogorËeni nad spreminjajoËimi se vlogami æensk in poskuπajo 

nadzorovati aktivnosti svojih æena in sester. VËasih moπko nestrinjanje zavzame 

celo nasilne oblike, kot se je zgodilo v primeru Rose Gomez, staroselke 

iz Jitolola v Chiapasu, ki jo je moæ ubil z maËeto. Tega naj bi zelo motili njeni 

pogosti izleti na sreËanja, kjer se je razpravljalo o æenskih vpraπanjih, Ëetudi je 

skupaj z moæem sodelovala v kmeËki organizaciji (Eber 2001b: 452). 

16 Chenalho je preteæno staroselska obËina v goratem osrednjem viπavju Chipasa. PrevladujoËi jezik je majevski 

jezik tzotzil. Od zapatistiËne vstaje leta 1994 je Chenalho ena izmed podpornih baz gibanja. 

17 Neil Harvey opisuje tri glavne faze v gibanju æensk. Prva je bil selitveni proces v gozd Lacondana med letoma 

1994 in 1996, v katerem so æenske prevzele netradicionalne vloge v niæinskih ejidih in delale toliko 

kot moπki ter ob tem skrbele tudi za otroke in starostnike. Drugi proces je vkljuËitev æensk v ljudske kmeËke 

kooperative ter zdravstvene in izobraæevalne programe πkofije v San Cristobalu. Tretji proces je bila ustanovitev 

EZLN, ki je æenskam odprl vrata, da lahko govorijo javno o svojih zahtevah in pravicah. 

18 Lynn Stephen ponuja drugaËne podatke, ko pravi, da sodeluje 30 odstotkov æensk in da sta med 19 Ëlani 

Tajnega revolucionarnega staroselskega komiteja (glavno telo za sprejemanje odloËitev EZLN) dve æenski 

(Stephen 1995). 


169


170 

Æenska agenda zahteva konec nasilja nad æenskami, vkljuËno s posilstvi velikih 

posestnikov, straæarjev in vojakov, predvsem pa nasilja in posilstev njihovih 

moæ, oËetov in bratov. Na svojem lokalnem podroËju so zahtevale: ekonomsko 

pravico; reprezentacijo æensk na politiËni ravni; enake pravice za 

æenske pred zakonom; pravico do poroke ‡ po svoji izbiri; pravico do odloËitve 

o πtevilu otrok; pravico do dedovanja posesti in kaznovanja za moπke, ki izraæajo 

nespoπtovanje do æensk (Stephen 1995: 96). 

7. TEORETI»NO OGRODJE: PATRIARHALNA STRUKTURA ‡ POGAJANJE S STRUKTURO 

Udeleæba staroselk je implicirala prisotnost novih druæbnih akterjev. Navedle 

so zelo specifiËna vpraπanja, ki zahtevajo doloËene odgovore. VeËina tematik, 

izpostavljenih z æensko udeleæbo, izpodbija patriarhalno strukturo dræave in 

njihovih skupnosti. Za Kandiyoti, pogajanje s patriarhijo, kaæe, da sta nasprotovanje 

in upor vedno mogoËa, vendar tudi vedno omejena znotraj kulturno 

sprejemljivega. V tem primeru bi bilo s konceptom habitusa moæno razumeti 

kulturne meje staroselk. Habitus lahko opiπemo kot uteleπenje kulture in kot 

tisto, kar samozavedni refleksiji vnaprej postavlja meje miπljenja in izbrane akcije. 

Habitus je vtisnjen v telesa in misli ljudi kot ponotranjen, impliciten program 

za akcijo (Bourdieu 1978: 56). 

Biti staroselka ima za posledico podloæno vedenje v odnosu do moπkih. Nizka 

stopnja izobrazbe, nadzor nad spolnostjo in razmejitev druæinskega prostora 

kot æenskega obmoËja oblikuje takπno vedenje. Habitus omogoËa izhodiπËe za 

pojasnjevanje druæbe v odnosu do struktur (1978: 58). Staroselke obstajajo znotraj 

strukture patriarhije, ki oblikuje vsakdanje prakse v odnosu do religije, izobraæevanja, 

spolnosti, ekonomije in statusa. Bourdieu pokaæe, kako druæbene 

strukture omejujejo Ëlovekovo delovanje 19 in kako posamezniki sodeljujejo v reprodukciji 

teh druæbenih struktur skozi dnevne prakse, ki jih oblikuje habitus. 

Æenske pogajalske taktike izhajajo iz njihovega habitusa; v tem pogledu vse æenske 

ne zmorejo preseËi patriarhalne strukture gospodinjstva, da bi postale del gibanja. 

Druæbene vloge, ki jih uteleπajo kot matere, æene in hËere, omejujejo njihovo 

moË v skupnosti. Po Stephenu so nekatere æenske znotraj gibanja izjavile: 

“»e se æeliπ poroËiti ali biti v zvezi, potem moraπ vpraπati svoje nadrejene in 

oni so tisti, ki reËejo da ali ne. Toda me ne moremo imeti otrok, ker bi bilo njihovo 

æivljenje ogroæeno. NaËrtovanje druæine se izvaja tudi med uporniki in ve- 

19 Bourdieu ne razmiπlja o Ëloveπkih akcijah kot doloËenih z druæbeno strukturo. Pravzaprav predlaga miπljenje 

onkraj takπnih dihotomij. Vendar pa kritiki opozarjajo, da v preveË poudarjenih omejitvah ne dosega tega 

in puπËa zelo malo prostora za spremembe.

liko je takih, ki æe imajo otroke, ki so jih morali pustiti pri starih starπih, da bi 

lahko sodelovali v boju.” (1995: 91) 

Patriarhalna struktura kot nekaj ‘danega’ πe vedno vsiljuje poloæaj æensk kot 

skrbnic, oskrbnic in po svoje kot ‘mater’ gibanja. Poveljnik Tacho je denimo 

nagovoril æenske znotraj gibanja kot: “Ti ljudje so nas nahranili. Pridelali so fiæol 

in naredili tortilje. Dali so nam zatoËiπËe. So srce naπega gibanja” (Stephen 

1995: 94). Medtem ko nekatere æenske, ki so poveljnice, poveljujejo moπkim v 

bitki, druge æenske reproducirajo taisto strukturo neenakosti. Participacijo 

æensk v gibanju lahko razumemo kot kratkotrajne poteze, kot naËin, kako izvajajo 

svoje pravice znotraj pravnega sistema. Vendar, kot navaja Sherry Ortner, 

“… je veËina potez razumljivih zgolj znotraj konteksta πirπih naËrtov” (1984: 

150) Po Eberjevi, na primer, so se æenske v eni izmed zapatistiËnih podpornih 

baz odloËile, da so vodje lahko samo samske ali loËene æenske, ker je za æensko 

preteæavno skrbeti za otroka in hkrati izpolnjevati druge zahteve. Te æenske so 

tudi dejale, da je bilo prenaglo, da bi sorodniki prevzeli del njihovih opravil, da 

bi æenske lahko bile vodje (2001b: 451). 

June Nash v svojem etnografskem delu nazorno prikaæe, kako je nasilje nad 

æenskami v vseh pogledih naraslo od zaËetka vstaje. “Brez dvoma to sovraænost 

πe spodbujajo poskusi æensk, da bi spremenile strukturno osnovo njihove podrejenosti 

(2001: 182). Na primer, neko æensko, ki je sodelovala na javni demonstraciji 

marca 2000, so napadle varnostne sile, ji z brcami poπkodovale glavo, 

nakar so jo pustili veË ur brez medicinske oskrbe. Ko je Nacionalna 

komisija za Ëlovekove pravice obravnavala pritoæbo, je generalni dræavni toæilec 

odgovoril, da si ni zasluæila zdravniπke pomoËi, ker ne bi smela biti zunaj na 

ulici (ibid 2001: 182). Podrejenost æensk je povezana z odnosi moËi znotraj gospodinjstva, 

pojasnjuje Kandiyoti: “Izkuπnje razmerij moËi med spoloma niso 

omejene zgolj na razred, raso in etniËnost, temveË so po zapletenem Ëustvenem 

(in materialnem) izraËunu implicirane v razliËnih organizacijah realma gospodinjstva 

skozi æenske in moπke razvijajoËe se æivljenjske cikluse.” (1988: 144) 

Zaradi pomanjkanja moËi uporabljajo æenske taktiko kot sredstvo, medtem ko 

zapatistiËno gibanje kot celota uprizarja strategijo 20 zaradi njegovega postuliranja 

oblasti (Certeau 1988: 38). Za Certeauja, “Taktika nima kraja, zato je odvisna 

od Ëasa in mora nenehno manipulirati z dogodki, da bi jih spremenila v 

priloænosti […] PodroËje taktike je podroËje drugega […], je manever znotraj 

sovraænikovega vidnega polja in znotraj sovraænikovega teritorija.” (1988: 37) 

20 Strategija, skupek odnosov moËi, ki postane mogoËa, ko je subjekt, ki ima voljo in moË, lahko izloËen iz 

okolja, ustvarja odnose z doloËeno zunanjostjo. Zahteva prostor, ki je lahko razmejen kot njen lasten in sluæi 

kot osnova, iz katere je mogoËe ustvarjati odnose z zunanjostjo, ki jo sestavljajo obvladljivi objekti groæenj 

(Certeau 1988: 36). 


171


172 

Taktika, kot umetnost πibkega, uporablja priloænosti v Ëasu, da bi jih umestila 

v polje oblasti. Æenskam je vloga javnih akterjev pomagala preoblikovati njihovo 

realnost. Igrajo znotraj sovraænikovega teritorija in uporabljajo upor in 

politiko identitete kot del sploπnega diskurza zapatistov. 

8. ODNOS Z DRUGIM ‡ STAROSELKE IN DRÆAVA 

V nekaterih staroselskih skupinah v Chiapasu je osebnost globoko vtkana v 

skupnosti, sorodstvene odnose, etniËne, rasne in druge druæbene razvrstitve, 

medtem ko je v zahodnjaπkem sistemu (kot je mehiπka dræava) konstrukcija dræavljanstva 

zasnovana na moπkem posamezniku. Pojmovanje zakona, pravic in 

odgovornosti je vpisano v posameznika, nespolnega individuuma, vendar je 

predstavljeno v moπkem jeziku. Zakoni in osebni status so zelo zanimivi, gledano 

iz perspektive spola, saj se zdi, da so æenske na meji, ki loËuje zakon in status. 

Druæbeni predpisi za æenske ne prihajajo nujno iz zapisanega zakona, temveË iz 

druæbenega statusa, πe zlasti glede vpraπanj, ki zadevajo poroko, loËitev, skrbniπtvo 

za otroke in dedovanje. “Ti zakoni delujejo kot javna manifestacija zasebnih 

zadev.” (Rabo, 1996: 159) Potemtakem so zakoni o osebnem statusu morda najpomembnejπi 

lokus kulturne tradicije. Nadalje, osebni status je stanje, oblikovano 

v zasebnih sferah, v katerih se gibljejo æenske, in njihov status jih omejuje na 

to specifiËno podroËje in nadzoruje njihov poloæaj v javnem prostoru. 

Æenske πe vedno pomenijo dve tretjini nepismene populacije v dræavi Chiapas 

in neredko jim prepreËujejo obiskovanje πole ne samo brezbriæna dræava, 

temveË tudi njihovi lastni starπi. June Nash v svojem terenskem delu v Chiapasu 

pojasnjuje, da chamulanski starπi niso registrirali rojstev svojih hËera, ker niso 

hoteli biti prisiljeni poslati jih v πolo. V Amatenangu moπki izvrπujejo manj patriarhalno 

kontrolo nad æenskami in razmerje spolov v osnovnih πolah je pribliæno 

enako do πestega razreda, nadaljnja izobrazba pa je namenjena izkljuËno fantom 

(2001: 271‡2). V Chenalhu tako fantje kot dekleta redko nadaljujejo πolanje 

po πestem razredu. Starπi zavraËajo poπiljanje svojih hËera v πole, ker so uËitelji 

predstavniki modernizacije in razπirjanja ideologije mestizo (Eber 1999: 9). 

V staroselskih skupnostih obstajajo precejπnje neenakosti v kaznovanju 

moπkih in æensk, Ëetudi naj bi bili enaki pred zakonom. “Æenske so lahko strogo 

kaznovane za nezvestobo, medtem ko moπki dobijo le manjπo denarno kazen. 

Æenske so lahko pregnane iz hiπe, katere lastnik je navadno moæ, in to brez 

nadomestila za svoje otroke.” (Nash 2001: 180) V tem smislu oba pravna sistema, 

dræavni in skupnostni, zatirata æenske in nadzirata njihovo spolno æivljenje, 

kot tudi upraviËujeta nasilje nad njimi. V nekaterih primerih imajo bratje in 

moæje naravno ‘pravico’ pretepsti æenske, Ëe menijo, da so kaj naredile narobe.

V obeh sistemih so æenske podrejene. Vse do leta 1998 je dræavno civilno pravo 

Chiapasa v 165. in 166. Ëlenu doloËalo, da je æena odgovorna za vzdræevanje 

doma in da lahko ima sluæbo le, Ëe to ne ovira njenih gospodinjskih odgovornosti. 

Enak zakon je doloËal tudi, da æene potrebujejo dovoljenje zakonca za 

delo zunaj doma ali za potovanje (Hernandez 2001: 480). “Pravica æensk do 

pravne pomoËi za krivice, ki so jim jih prizadejali nasilni oËetje, bratje in moæje, 

je bila omejena v zahodnjaπkih sodnih dvoranah. V kontekstu loËevanja zasebnih 

in javnih zadev, v dræavnem pravnem sistemu, so æenske pogosto podrejene 

staroselskim moæem (Nash 2001: 249). Nash πe poudarja dejstvo, da 

æenske v Chiapasu kot dræavljanke Mehike niso imele pravice voliti tako na lokalnih 

kot na dræavnih volitvah vse do leta 1994 (2001: 249). 

Na mehiπke staroselke se ne gleda kot na ‘druge’ le zaradi njihovih staroselskih 

korenin, temveË tudi zato, ker so æenske. Ta dvojna razlika jih ohranja v 

tem, kar Emmanuel Levinas imenuje ‘drugost’, stanje absolutne eksternalnosti, 

telo, ki je v terminih eksternalnosti prikazano kot neznano. Po Levinasu je 

“æensko” konstruirano v vrednosti biti drugaËno in ne v svoji identitetni vrednosti. 

(1993: 74) Zato imajo staroselke (kar jaz imenujem) dvojno drugost 

usklajeno s svojo staroselsko identiteto (jezik, religija, obleka, tradicija itd.) in 

s tem, da so æenske znotraj teh skupnosti. Ta drugost je tisto, kar ohranja æenske 

kot manjπino znotraj manjπine. Ker se æenske priπteva h kulturnemu Ëlanstvu 

z vnaprej danimi znaËilnostmi, kjer izhod ni vedno preprost; staroselke kot 

notranja manjπina potrebujejo specifiËne pravice. 

9. RESNI»NA REVOLUCIJA: ÆENSKE PRESTRUKTURIRAJO PRAVNI DISKURZ ‡ MANJ©INE 

ZNOTRAJ MANJ©IN 

Udeleæba æensk v politiËni akciji poveËuje zavest o njihovih lastnih pravicah 

kot Ëloveπkih bitij. Njihov poloæaj kot manjπinske skupine znotraj etniËne 

manjπine je razodel temeljno potrebo, da poudarijo vpraπanje odnosov med 

spoloma v kolektivnem fenomenu. 

“Vsaka oseba bi morala imeti moænost uporabljati in interpretirati svoje kulturne 

izkuπnje na svoj izbrani naËin. Ta sposobnost zahteva, da je kulturna 

struktura zavarovana pred dezintegracijskimi uËinki izbire ljudi zunaj kulture, 

pa tudi to, da je vsaka oseba znotraj skupnosti svobodna pri izbiri tega, kar se ji 

zdi najpomembnejπe v okviru danih moænosti (razen v izrednih razmerah kulturne 

ranljivosti, ko so potrebne zaËasne omejitve).” (Kymlicka 1995: 169) 

Po eni strani Leslie Green navaja, da zagotovitev manjπinjskih pravic staroselske 

populacije ne bo zmanjπala moËi veËinske populacije. Medtem ko se po 

drugi strani z zagotovitvijo pravic æensk njihova pogajalska moË poveËa in za- 


173


174 

hteve postajajo bolj osebne in bolj osredotoËene na doloËena vpraπanja, ki se 

morda ne tiËejo skupnosti kot celote, lahko pa postanejo (dolgoroËo gledano) 

paradigma v odnosih moËi med spoloma. 

“Diskurz staroselk je prevzel tako vizijo nekaterih intelektualnih feministk 

in patriarhalno perspektivo, ki je preæela doloËene pristope znotraj indijanskega 

gibanja. Posploπeni diskurz radikalnega feminizma najdemo v premisi, da si 

vse æenske delijo isto izkuπnjo zatiranja zaradi njihovega spola; predpostavka, ki 

zakriva historiËno razumevanje razliËnih naËinov, kako se nekdo nauËi biti æenska 

v posebnem kulturnem kontekstu” (Hernandez 1995: 59). 

Perspektiva æenskega diskurza je zasnovana na konceptih spolne identitete 

in etniËne pripadnosti v naslednjih treh vidikih: osebnem (individualne pravice), 

skupnostnem (kolektivne pravice) in organizacijskem (avtonomija). 

10. POGAJANJE S SOVRAÆNIKI: AVTONOMIJA (ÆENSKO STALI©»E) 

Za æenske je koncept avtonomije 21 naslednji: “Uzakonjenje pravic staroselcev, 

izbira lastnih avtoritet in na obmoËju njihove avtonomije izvrπevanje te 

avtoritete glede na svoje lastne standarde, zagotavljanje soudeleæbe æensk v razmerah 

enakosti” (Gutiérrez and Palomo 2000: 57). 

Znotraj boja za avtonomijo lahko odnos med zahtevami za kolektivne skupnostne 

pravice morda postane kljuËen za varstvo spolne enakopravnosti, zato 

se je treba osredotoËiti na razmerje moËi znotraj manjπinskih skupin. Deveaux 

ugotavlja: “Sploπno izraæen pomislek je, da lahko kulturne manjπine ohranjajo 

ustaljene vloge spolov in druæbene ureditve, ki omejujejo oziroma zatirajo æenske 

pripadnice.” (2000: 523) Toda zapatistke se zavedajo svojega poloæaja veËkratne 

zatiranosti; spoznale so, da so njihove prakse drugaËne od moπkih in kot 

rezultat tega je nastala potreba po reπitvi, ki upoπteva spol. Njihov odziv je bil 

strnjen v tako imenovanem Revolucionarnem zakonu æensk. 

Revolucionarni zakon æensk je nastal v okvirih zapatistiËnega gibanja in sredi 

pogajanj za avtonomijo. Ta dokument prikazuje, kako pomemben je zakon v 

æivljenju æensk, ne le zato, ker konstruira njihovo podrejeno subjektivnost in 

uveljavlja razmere patriarhata, paË pa zato, ker ponuja moænosti osvoboditve 

(Lazarus-Black and Hirsch 1994: 12). 

»leni zakona so naslednji: 

(Dodajam nekatera priËevanja æensk, ki so nastala medtem, ko so analizirale 

Zakon) (Bonfil 1999). 

21 Skupni predlog, ki sta ga zvezna vlada in EZLN podpisali v okviru Sporazumov iz San Andrésa.

PrviË: Æenske imajo, ne glede na njihovo raso, veroizpoved, barvo ali politiËno 

pripadnost, pravico do sodelovanja v revolucionarnem boju, po svojih æeljah 

in zmoænostih. “Nekateri moπki pretepajo svoje æene, kadar gredo le-te na 

sestanke ali se pridruæijo organizacijam. To je narobe …” (PriËevanja v Lovera 

in Palomo 1998: 34) 

DrugiË: Æenske imajo pravico do dela in praviËnega plaËila. 

TretjiË: Æenske imajo pravico do odloËitve o πtevilu otrok, ki jih bodo imele 

in skrbele zanje. “Æenske nimamo te pravice. Ne moremo odloËati o πtevilu 

otrok, ker ne vemo, kako naËrtovati. Toda noËemo imeti preveË otrok …” 

(Ibid 1998: 34) 

»etrtiË: Æenske imajo pravico sodelovati v zadevah skupnosti in zasedati vodilne 

funkcije, Ëe so izvoljene svobodno in demokratiËno. 

PetiË: Æenske in njihovi otroci imajo pravico do primarne oskrbe v zdravstvenih 

zadevah in prehrani. “»e imamo otroke, jih ne moremo izobraæevati same, 

zato je treba prispevati za πolstvo, kar veliko stane. Rade bi se pouËile o metodah 

kontracepcije. Tu ni druge reπitve, drugaËe bomo πe naprej rojevale 

otroke, ne da bi jih naËrtovale.” (Ibid 1998: 34) 

©estiË: Æenske imajo pravico do izobrazbe. 

SedmiË: Æenske imajo pravico izbrati svojega partnerja same in ne smejo biti 

prisiljene v poroko. “VËasih nas pretepajo, ker se noËemo poroËiti z doloËenim 

moπkim.” (Ibid 1998: 34) 

OsmiË: Æensk ne bodo pretepali ali fiziËno zlorabljali njihovi druæinski Ëlani 

ali tujci. Posilstvo in poskus posilstva bosta strogo kaznovana. “Veliko æensk 

pretepajo njihovi moæje, sinovi in celo njihovi svaki … Mislile smo, da smo se 

neprimerno obnaπale. Rekle nismo niËesar in smo to prenaπale, toda oni so bili 

tisti, ki so se obnaπali neprimerno.” (Ibid 1998: 34) 

DevetiË: Æenske bodo lahko zasedle vodilne poloæaje v organizaciji in Ëine 

v revolucionarnih oboroæenih silah. 

DesetiË: Æenske bodo imele vse pravice in dolænosti, ki so utemeljene v Revolucionarnih 

zakonih in pravilih. 

Moπki znotraj gibanja so priznali pomembnost zakona, kot tudi sprememb, 

o katerih so govorile æenske, vendar so v intervjujih, ki jih je z njimi naredila 

Lynn Stephen leta 1994, odkrito priznali teæave, ki jih imajo vËasih pri sprejemanju 

ukazov æensk. Zgodbe πtevilnih æensk razkrivajo probleme, s katerimi se 

sooËajo skupnosti, ki se æelijo premakniti v sistem samouprave, zasnovane na 

kolektivnih pravicah in odgovornostih, in nakazujejo poti da uskladitve skupnih 

zahtev in individualnih pravic. Deveaux pravi: 

“… pogled priznava legitimnost kolektivnih pravic za doloËene narodnostne 

manjπine, vendar dodaja klavzulo, da morajo samoupravljajoËe skupine 


175


176 

spoπtovati tudi individualne pravice in svoboπËine, ki so zagotovljene v πtevilnih 

liberalnih demokracijah. Samo ta, tretji pristop, domnevam, daje ustrezno 

pozornost potrebi po varnosti in zaπËiti æensk tako v javnem kot v zasebnem 

æivljenju (2000: 523). 

Po Nashevi so perspektive staroselk posebej pomembne pri snovanju podlage 

za avtonomijo, ker so s tem, ko so priπle do besede, zaËele opozarjati na πtevilne 

rane seksizma, razrednosti in rasizma, ki ohranjajo marginalizacijo (Nash 

2001: 249) “IroniËno, æenske lahko tako jasno razumejo paradokse zakona, ker 

æivijo v razmerah multiplega podrejanja, v katerih zakon ustvarja pravila za odnose, 

vendar hkrati ponuja tudi moænosti za rekonstrukcijo oblasti in spolne 

hierarhije.” (Lazarus-Black and Hirsch 1994: 21) 

Zdi se, da staroselke iz Chiapasa predlagajo nov naËin povezovanja z ‘drugim’. 

Kot manjπinska skupina vzpostavljajo (kot jaz imenujem) paradigmo v 

druæbenih gibanjih, ko dokazujejo, da je spolna podrejenost locirana sredi patriarhalnih 

sistemov, ki jih vsiljujejo dræava in njihove lastne skupnosti. Te æenske 

ponujajo reπitve ‘starih’ problemov in poskuπajo zgraditi novo druæbeno realnost 

za manjπinske skupine v Mehiki. 

11. SKLEP 

Staroselke æelijo restrukturirati lastno identiteto v okviru gibanja kot celote. 

Ta poloæaj je bil okarakteriziran z njihovim vstopom v srediπËe ideoloπke bitke. 

Po eni strani uporabljajo etniËno pripadnost kot zastavo, ki jim dovoljuje 

govoriti in postati akterji v javni areni. Po drugi strani pa jim je gibanje pomagalo 

doumeti njihov neenakopravni poloæaj v posameznih etniËnih skupinah. 

Ta identifikacija je omogoËila razvoj pogajalskega procesa s patriarhalno strukturo, 

ne samo v njihovih skupnostih, temveË tudi s patriarhalno strukturo dræave 

in mehiπke druæbe nasploh. 

Mobilizacijo so zaËele æenske, ki so uporabile etniËna naËela, toda z vklju- 

Ëitvijo æensk kot kategorije rezultat ni bil lom znotraj gibanja, temveË izziv in 

pogajanje. 

Za æenske mobilizacije je bilo v zaËetku feministiËnega boja znaËilno pripoznavanje 

biti ‘druge’; æenska identiteta je postala skupni prapor, ki ga je bilo mogoËe 

uporabiti proti strukturam moËi, ki so jih postavili in jih nadzirajo moπki. 

Z razvojem gibanja so æenske zaËele spoznavati razlike, saj njihovo izkustvo sveta 

ni bilo enako moπkemu. Æenske iz tretjega sveta so poudarile svoje lastne izkuπnje 

in pokazale, kako partikularna je bila njihova vizija, Ëetudi imajo isto 

æensko telo. S predstavitvijo razprave o æenski identiteti sem æelela prikazati,

kako so staroselke postavljene v to dvojno kategorijo, to dvojno ‘drugost’, ki jih 

je dræala zunaj obeh diskurzov (dræavnega in staroselskega). 

Zdi se, da staroselke v Mehiki sledijo istemu procesu priznanja identitete, 

toda njihov boj je trikraten. PrviË, borijo se proti dræavi in rasistiËni druæbi, ki 

je do leta 1994 (z vstajo EZLN) zanikala obstoj ‘Ëistih Indijancev’ v dræavi; drugiË, 

borijo se proti svojim skupnostim, ki so pod krinko praks in navad tako 

imenovane ‘tradicije’ nadzirale in zlorabljale æenske na razliËne naËine; in tretjiË, 

proti æenskam, ki si niso upale izstopiti iz patriarhalnega nadzora, temveË so 

ga podpirale in pomagale ohranjati izkoriπËanje æensk. Æenske uporabljajo jezik 

zakona, da bi razkrile uporabo in odnose znotraj pravnega okvira, kar kaæe, da 

bodo imele z rabo diskurza hegemonske oblasti priloænost preoblikovati razliËne 

nivoje, na katerih se æenske lahko ali ne moremo pogajati s patriarhalno 

strukturo kot celoto. Skozi kolektivno prakso æenske ustvarjajo situacije, ki jih 

bodo postopno opolnomoËile; Ëe opolnomoËenje razumemo kot smer akcije, ki 

vkljuËuje radikalno spremembo procesov in struktur, ki reproducirajo æensko 

kot pozicijo podrejenega æenskega spola (Young 1997). 

Strategije, ki jih uporabljajo staroselke, so vzete in njihovega zgodovinskega 

okvira in njihovega poloæaja znotraj habitusa. OpolnomoËenje poskuπa kot 

oblika Ëloveπkega delovanja iti onkraj meja, ki jih postavlja habitus. In Ëetudi 

se patriarhalna struktura ne bo povsem spremenila, te æenske kot kolektivnost 

izpodbijajo individualni poloæaj. “S kolektivnim opolnomoËenjem æensk bi bili 

smer in procesi razvoja premeπËeni naproti odzivom æensk, njihovim potrebam 

in njihovi viziji.” (Young 1997: 372) 

Uprizoritve ‘vsakdanjih oblik upora’ se krepijo v javni sferi, podpirata ga avtentiËnost 

druæbenega boja in pravni sistem. Le na podlagi terenskega raziskovanja 

bi bilo mogoËe analizirati, prviË, kako daleË lahko ali ne morejo ‘vsakdanje 

oblike upora’ v æenskem gibanju poveËati pogajalsko moË æensk v 

gospodinjstvu, in drugiË, koliko lahko izkuπnja opolnomoËenja vpliva ali ne na 

druge skupine æensk zunaj ideologije gibanja. Za konec, etnografska analiza bo 

priskrbela potrebne informacije za ocenitev posledic participacije æensk in modifikacije 

patriarhalne strukture. Skozi æenske boje in kljubovanja proti doloËenim 

oblikam podrejenosti se æenske upirajo tudi dominantnemu pojmovanju 

spolne neenakosti, s specifiËnim prizadevanjem za individualne pravice kot 

edino pot naproti æenski osvoboditvi (Eber 1999: 30). 

Je mogoËe, da bi æenske z uporabo patriarhalnega diskurza zakona oslabile 

odnose med spoloma v njihovem domaËem okolju? 

Prevedla Sabina Kraner 


177


178 

LITERATURA 

AGARWAL, B. (ur.)(1988): Structures of Patriarchy: State, Community and Household in Modernisinhg India, London: Zed Press. 

BARTRA, R. (2002): Blood Ink and Culture. Miseries and Splendors of the Post Mexican Condition, Durham — London: Duke 

University Press. 

BLACK, L. in HIRSCH S. (ur.) (1994): Contested States. Law Hegemony and Resistance. New York — London: Routledge. 

BOURDIEU, P. (1978): Outline of a Theory of Practice, Cambridge: Cambridge University Press. 

BURGUETE, A. (ur.)(2000): Indigenous Autonomy in Mexico, Denmark: IWGIA. 

CERTEAU, DE M. (1988): The Practice of Everyday Life, Berkeley: University of California Press. 

CASTELLS, M. (1997): The power of identity, Great Britain: Blackwell. 

CHANT, S. in CRASKE, N. (2003): Gender in Latin America, London: Latin America Bureau. 

COLLIER, F. J. (1973): Law and Social Change in Zinacantán, Stanford: Stanford University Press. 

COLLIER, F. J. in SPEED, S. (2000): “Limiting Indigenous Autonomy in Chiapas, Mexico: The State Government’s Use of Human 

Rights”, Human Rights Quarterly πt. 4 (22), 877—905. 

COLLIER, G. A. (1995): “Restructuring Ethnicity in Chiapas and the World”. V: J. NASH in A. PARELLEDA (ur.): The Explosion 

of communities in Chiapas, Denmark: IWGIA, dokument πt. 77. 

COLLIER, G. A. in QUARATIELLO L. E. (1994): Basta! Land and the Zapatista Rebellion in Chiapas, Oakland: Food First Books. 

COLLIER, G. A., MAURER. B. in SANCHEZ NAVAZ L. (1995): “Sanctioned identities; legal constructions of modern personhood”, 

Identities. Global studies in Culture and Power, πt 1—2(1). 

DEVEAUX, M. (2000): “Conflicting Equalities? Cultural Group Rights and Sex Equality”, Political Studies, πt. 48, 522—539. 

DIARIO OFICIAL DE LA FEDERACIÓN FEBRERO 1992. 

EBER, C. (1999): “Seeking Our Own Food. Indigenous Women’s Power and Autonomy in San Pedro Chenalho, Chiapas (1980— 

1998)”, Latin American Perspectives, πt. 116, 26(3), 6—36. 

EBER, C. (2000): Women and Alcohol in a Highland Maya Town. Water of Hope, Water of Sorrow, Austin: University of Texas Press. 

EBER, C. (2001): “Women and Democracy Movement in San Pedro Chenalho”. V: A. HERNÁNDEZ (ur.): The Other Word: Women 

and Violence in Chiapas Before and After Acteal, Denmark: IWGIA. 

EBER, C. (2001b): “Buscando una nueva vida. Liberation Through Autonomy in San Pedro Chenalho, 1970—1998”, Latin American 

Perspectives, πt. 117, 24 (2), 45—72. 

EBER, C. in TANSKI, J. (2001): “Obstacles facing women’s grassroots development strategies in Mexico”, Review of Radical 

Political Economics, πt. 33, 441—460. 

ESCOBAR, A. in ALVAREZ S. (ur.)(1992): The Making of Social Movements in Latin America: Identity, Strategy and Democracy, 

Boulder: Westview Press. 

FINEMAN, A. M. in SWEET N. (1990): At the Boundaries of Law: Feminism and Legal Theory, London: Routledge. 

FLORESCANO, E. (1996): Etnia, Estado y Nación, México: Taurus. 

FOREWAKER, J. in CRAIG A. (ur.)(1990): Popular Movements and Political Change in Mexico, Boulder: Lynne Rienner. 

FOREWAKER, J. (1995): Theorising Social Movements, London: Pluto Press. 

FOUCAULT, M. (1978): The History of Sexuality vol. 1: An Introduction, New York: Random House. 

FOUCAULT, M. (1980): Power / Knowledge: Selected Interviews and Other Writings, 1972‡1977, GORDON C. (ur.), New York: Pantheon. 

GARGALLO, F. (2000): Foro Regional de México y Centroamérica sobre Racismo, Discriminación e Intolerancia, México. 

GLEDHILL, J. (1997): “Liberalism, Socio-Economic Rights and the Politics of Identity: From Moral Economy to Indigenous Rights”. 

V: R.WILSON (ur.): Human Rights, culture and context. Anthropological Perspectives, Chicago Illinois: Pluto Press. 

GONZÁLEZ, S. (1993): Mujeres y Relaciones de Género en la Antropología Latinoamericana, Mexico: COLMEX. 

GREEN, L. (1985): “Internal Minorities and their Rights”. V: GUPTA, A. AND FERGUSON J. (ur.)(1997): Culture, Power, Place: 

Explorations in Critical Anthropology, Durham — London: Duke University Press. 

GUTIÉRREZ M. AND PALOMO, N. (2000): “A Woman’s eye view of autonomy”. V: BURGUETE, A. (ur.): Indigenous Autonomy 

in Mexico, Denmark: IWGIA, dokument πt. 94. 

HERNÁNDEZ, A. (2001): La Otra Frontera: Identidades Múltiples in el Chiapas Poscolonial, México: CIESAS / Porrúa. 

HERNÁNDEZ, A. (ur.)(2001b): The Other Word: Women and Violence in Chiapas Before and After Acteal, Denmark: IWGIA. 

HERNÁNDEZ, A. (2001c): “Entre el etnocentrismo feminista y el esencialismo étnico. Las mujeres indígenas y sus demandas de 

género”, Debate Feminista, πt. 12(24), 206—230.

HERNÁNDEZ, A. (2002): “National Law Indigenous Customary Law: The struggle for Justice of Indigenous Women in Chiapas, Mexico”. 

V: MOLYNEUX, M. in RAZAVI, S. (ur.): Gender, Justice, Development and Rights, New York: Oxford University Press. 

JACKSON, C. in PEARSON R. (1998): Feminist Visions of Development: Gender Analysis and Policy, London: Routledge. 

JUST, P. (1992): “History, Power, Ideology and Culture: Current Directions in the Anthropology of Law”, Law and Society Review, 

πt. 26(2). 

KABEER, N. (1994): Revearsed Realities. Gender Hierarchies in Development Thought, London — New York: Verso. 

KANDIYOTI, D. (1998): “Gender, Power and Contestation. Rethinking Bargaining with patriarchy”. V: JACKSON, C. IN PEARSON, R. 

(ur.): Feminist Visions of Development, London in New York: Routledge. 

KNIGHT, A. (1986): The Mexican Revolution vol. 2, Cambridge: Cambridge University Press. 

KYMLICKA, W. (ur.)(1995): The Rights of Minority Cultures, New Cork: Oxford University Press. 

LA JORNADA (1997): January 19th, Mexico. 

LACLAU, E. in MOUFFE C. (1985): Hegemony and Socialist Strategy: Towards a Radical Democratic Politics, London: Verso. 

HERNÁNDEZ, A. (1995): “From community to women’s state convention, the Chiapas campesino and their gender demands”. 

V: NASH, J. in PARELLEDA, A. (ur): The Explosion of communities in Chiapas, Denmark: IWGIA, dokument πt. 77. 

LEVINAS, E. (1993): El tiempo y el otro. Barcelona: Paidós. 

LOVERA, S. in PALOMO N. (1998): Las alzadas. Testimonios de la lucha zapatista (EZLN), México: Convergencia Socialista 

in CIMAC. 

LOVERA, S. in PALOMO N. (1999): Comunicación e información de la mujer convergencia socialista, México: Las Alzadas. 

MOLYNEUX, M. (1985): “Mobilisation without Emancipation: Women’s Interests, State and Revolution in Nicaragua”, 

Feminist Studies, πt. 11(2), 227—254. 

MOLYNEUX, M. in DORE. E. (ur.)(2000): Hidden histories of gender and the state in Latin America, Durham — London: 

Duke University Press. 

MOLYNEUX, M. in RAZAVI S. (2002): Gender Justice Development and Rights, Oxford: Oxford Studies in Democratization. 

NAPOLITANO, V. in LEYVA S. X. (1998): Encuentros Antropológicos: Power, Identity and Mobility in Mexican Society, London: 

University of London. 

NASH, J. in PARELLEDA A. (ur.)(1995): The Explosion of communities in Chiapas, Denmark: IWGIA, dokument πt. 77. 

NASH, J. (1995): “The Reassertion of Indigenous Identity: Mayan Responses to State Intervention in Chiapas”, Latin America 

Research Review, πt. 30(3), 7—41. 

NASH, C. J. (2001): Mayan Visions: The Quest for Autonomy in an age of Globalization, New York — London: Routledge. 

NEIL, H. (1998): “The Zapatistas: Radical Democratic Citizenship and Women’s Struggles”, Social Politics, International Studies 

in Gender, State and Society, πt. 5 (1). 

NEIL, H. (1998b): The Chiapas Rebellion: The Struggle for Land and Democracy, Durham — London: Duke University Press. 

ORTNER, B. S. (1984): “Theory in Anthropology since the Sixties”, Comparative Studies in Society and History, πt. 26(1), 126—166. 

ORTNER, B. S. (1995): “Resistance and the Problem of Ethnographical Refusal”, Comparative Studies in Society and History, 

πt. 37(1), 173‡193. 

SLATER, D. (1985): “Social Movements and a Recasting of the Political”. V: SLATER, D. (ur.): New Social Movements and the State 

in Latin America, Amsterdam: CEDLA, 1—26. 

SNYDER, P. (1993): “Law and Anthropology: A Review”, EUI Working Papers in Law, Florence. 

STAVENGAHEN, R. (1988): Derecho Indígena y derechos humanos en América Latina, México: COLMEX / IIDH. 

STAVENGAHEN, R. (1996): Ethnic Conflicts and the Nation-State, Great Britain: UNRISD. 

STEPHEN, L. (1995): “The Zapatista Army of National Liberation and the National Democratic Convention”, Latin American 

Perspectives, πt. 22(4), 88—99. 

TOURAINE, A. (1988): The Return of the Actor, Minneapolis: University of Minnesota Press. 

UNDA, M. (2002): Compendio de Política Económica de México 1980—2002, Mexico: ITESO. VELTEMEYER, H. (1997): “New Social 

Movements in Latin America: The Dynamics of Class and Identity”, The Journal of Peasant Studies, πt. 25(1), 139—169. 

VERMEULEN, H. in GOVERNS, C. (1996): The Anthropology of Ethnicity, beyond ethnic groups and boundaries, Netherlands: 

Het Spinhuis. 

VISVANATHAN N. et al. (ur.)(2002): The Women, Gender and Development Reader, London — New Jersey: Zed Books. 

WORKSHOP ON WOMEN’S RIGHTS (1994): “El Grito de la Luna: Mujeres. Derecho y Tradición. Memorias del Taller de los 

Derechos de las Mujeres en nuestras Costumbres y Tradiciones”, Ojarasca, avgust/september, 35‡36. 


179


180 

WILSON, A. R. (ur.)(1997): Human Rights, culture and context. Anthropological Perspectives, Chicago Illinois: Pluto Press. 

YOUNG, M. I. (1990): Justice and the Politics of Difference, New Jersey: Princeton University Press. 

YOUNG, M. I. (1995): “Together in Difference: Transforming the Logic of Group Political Conflict”, The Rights of Minority Cultures, 

New York: Oxford University Press. 

YOUNG, K. (1997): “Planning from a Gender Perspective”. V: VISVANATHAN, N. et al. (ur.): The Women, Gender and Development 

Reader, London — New Jersey: Zed Books. 

YUVAL — DAVIS, N. in WERBNER, P. (1999): Women, Citizenship and Difference, London: Zed Books. 

ZERMEÑO, S. (1990): “Crisis, Neoliberalism and Disorder”. V: FOWERAKER, J. in CRAIG, A. (ur.): Popular Movements and Political 

Change in Mexico, Boulder: Col. Lynne Rienner Publishers.

Luis Hernández Navarro 

Zapatizem in avtonomija 

LAKANDONSKA SKUPNOST: AVTONOMIJA, KI NI PROSILA ZA DOVOLJENJE 

Leta 1994 je bilo naselje Oventik v Chiapasu malo poseljena ruralna skupnost, 

blizu pomembnejπega obËinskega srediπËa San Andrés. Enajst let pozneje 

se je to obmoËje spremenilo v urbano srediπËe s πolo, bolniπnico, poslikano z 

murali, in zadrugami, kjer ima svoj sedeæ Svet dobre vlade, imenovan Osrednje 

srce zapatistov pred svetom. 

Ta eksplozivna rast urbane infrastrukture kraja, podobne tisti, ki so jo doæiveli 

drugi predeli v razliËnih regijah Chiapasa, izvira iz pomembnega politiËnega 

dokumenta. Semkaj sodijo tudi avtonomne obËine, iz San Andrésa Sakamchén 

de los Pobres, San Juan de la Libertad, San Pedro Polhó, Santa Catarina, 

Magdalena de la Paz, 16. februar in San Juan Apostol Cancuc. 

Oventik je ena izmed prestolnic staroselskega upora mehiπkega jugovzhoda. 

Je vzor, ki kaæe, da zapatizem ni samo politiËno-moralna referenca levice, paË 

pa laboratorij sprememb druæbenih odnosov. Njegova dinamika upora se je preobrazila 

v πolo vladanja in v eno izmed politiËnih alternativ. 

Skupnosti v uporu so od spodaj zlomile hierarhije tradicionalne oblasti. 

KonËali so z monopolnim politiËnim zastopstvom ladinov 1 in indijanskih caciques, 

2 razbili zaprte institucije, ki jih izkljuËujejo, prerazporedili ekonomski pretok 

in pretok izmenjave. V desetih letih so imenovali nove voditelje in si postavili 

lastne zakone, ki uresniËujejo njim ustrezno pravico. 

ZapatistiËna ljudstva zgradijo svojo avtonomijo, preobrnejo druæbene odnose, 

spremenijo verige ukazovanja-izvrπevanja, ne da bi kogar koli prosili za dovoljenje, 

in zahtevajo uresniËevanje sporazumov iz San Andrésa. V praksi so 

izoblikovali pravi vladni organ s funkcijami, pooblastili in sredstvi. Ponovno so 

vzeli v roke nadzor nad lastno druæbo, ki jo sedaj prenavljajo. 

1 VeËinsko prebivalstvo v Mehiki, meπanci med πpanskimi priseljenci in Indijanci. (op. ur.) 

2 Bogatejπi in vladajoËi sloj med staroselci. Izraz se uporablja tudi za druge elite v Mehiki. (op. ur.) 

Luis Hernández Navarro: Zapatizem in avtonomija 

181


182 

Ni prviË v zgodovini Chiapasa, da se v velikih staroselskih vstajah polaπËajo 

institucij, reformirajo verske dejavnosti, ustanavljajo nove politiËne centre, 

odprejo trge, nadzorujejo izmenjave med skupnostmi in oblikujejo nove oblasti. 

Izraæeni v verskem jeziku so v letih 1712 in 1869 na obmoËju Viπavja nastajali 

veliki upori proti kolonialnim silam, ki so bili odgovor na pretirano izkoriπËanje, 

ki je razbilo njihovo druæbo ter povzroËilo nestabilnost in pomanjkanje. 

V nasprotju s temi starimi upori pa sedaj tisti, ki izraæa trpljenje in zahteve 

skupnosti, ni prerok, temveË mreæa laiËnih politiËnih institucij: samoorganizirano 

ljudstvo. Medtem ko so bili v Cancucu in Chamuli podoba Presvete Device 

in trije govoreËi kamni obsidijana tisti, ki so prenaπali sporoËila, ki so za- 

Ërtali kolektivne cilje in bili mediji, ki jim je treba zadostiti, so leta 2004 

staroselci sami tisti, ki doloËajo svojo misijo in naËine, kako jo bodo izvedli. 

Vstaja leta 1994, ki izhaja iz Lakandonske skupnosti, napreduje z uresniËevanjem 

idealov osvobodilnih gibanj: odprava profesionalnih funkcij, rotacija 

javnih funkcionarjev in zavraËanje ideje, po kateri vladna administracija lahko 

pripade samo strokovnjakom. Neizogibna kompleksnost modernega æivljenja 

in zahteva po politiËnem posredniπtvu nista temu laboratoriju novih druæbenih 

odnosov onemogoËili, da bi nadaljeval z delovanjem. 

Chiapaπka izkuπnja samoupravljanja je hitro presegla nacionalne meje, v katere 

se zateka levica, da bi se od tam umestila v globalno perspektivo. Po Leer 

un video je πkoljke 3 v enem letu obiskalo veliko posameznikov in posameznic iz 

43 dræav, mnogi od njih so bili aktivno vpleteni v naloge, ki presegajo solidarnost. 

Tja ne gredo samo pomagat, ampak zaËasno æivet neko drugaËno æivljenje. 

Njihovo udeleæevanje se ne rodi samo iz æelje pomagati tistim, ki so nezaπ- 

Ëiteni, paË pa iz njihove æelje, da bi bili del nekega procesa samoemancipacije. 

Za tiste, ki jim pridejo pomagat, uporniπki staroselci niso ærtve, temveË akterji 

velike epopeje, s katerimi æelijo sodelovati. 

Medtem ko je, kot poudarja Eugenio del Rio (Poder politico y participacion popular), 

“to, kar je storila levica, bilo predati Dræavi odgovornost solidarnostne 

dejavnosti in zahtevati od nje, da jo ustrezno prevzame”, pa je Lakandonska 

skupnost prebudila staro socialistiËno zahtevo po prenovi druæbe poËez, od 

zdruæenja spodaj do planetarne lestvice, in s tem pospeπila sveæo in uËinkovito 

horizontalno solidarnost. 

To uvajanje avtonomije ne poteka z niË veË legalnega pokritja kot je tisto, 

ki izhaja iz sporazumov iz San Andrésa. Avtonomija se v tem primeru ne rodi 

iz nekega pravnega dekreta, paË pa iz pripravljenosti in odloËitve tistih, ki jo izvajajo 

v nepokorπËini. Ni nek reæim, temveË praksa. 

3 Od avgusta 2004 je bilo na uporniπkih zapatistiËnih ozemljih ustanovljenih pet πkoljk, ki so prostori za sre- 

Ëevanje in izmenjavo politiËnih idej staroselskih skupnosti, pa tudi mednarodnih podpornih mreæ. (op. ur.)

Temu laboratoriju novih druæbenih odnosov se ne da izogniti, obstaja kljub 

sovraæni vojaπki prisotnosti, socialnim politikam, ki hoËejo zmanjπati druæbeno 

uporniπko bazo in vladnim organizacijam, ki soobstajajo na istem obmoËju, v 

katerem se razvijajo sveti dobrih vlad in avtonomne obËine. 

Lakandonska skupnost obudi stara hrepenenja gibanj po samoemancipaciji: 

osvoboditev mora biti delo njihovih imetnikov, ni jim treba imeti voditeljev 

med svojim ljudstvom, druæbeni subjekti morajo imeti polno zmoænost odloËanja 

o svoji usodi. Njihov obstoj ni izraz neke moralne nostalgije, paË pa æiv izraz 

neke nove politike. 

NOVI IN STARI ZAPATIZEM 

Osmega avgusta leta 2003, na obletnico rojstva Emiliana Zapate, je staroselska 

avtonomija naredila velik korak naprej. Koordinacija veË kot tridesetih 

avtonomnih uporniπkih obËin in ustanovitev svetov dobre vlade (πkoljk) v petih 

regijah, v katerih se razdeli obmoËje, ki ga nadzoruje EZLN. ZaËeli so boj 

indijanskih ljudstev za njihovo priznanje z radikalno drugaËnim naËrtom, kot 

smo ga poznali do tedaj. 

Priznanje ljudstva in pravica do samoodloËbe in avtonomije kot izraz tega je 

bil, æe od nekdaj dragoceno hrepenenje staroselskega prebivalstva. Ta zahteva, 

ki jo je mehiπka dræava prviË priznala v Sporazumih iz San Andrésa, 16. februarja 

leta 1996, je ostala neizpolnjena z nesreËno ustavno reformo, ki jo je leta 

2001 odobril kongres. Z ustanovitvijo svetov dobrih vlad so zapatisti uresniËili 

tako nacionalno æeljo staroselcev kot tudi kompromise, sprejete z vlado. 

Neodvisna obËina je bila ena poglavitnih zahtev prvobitnega zapatizma, ki 

so ga zaËeli kmetje, pomenila je zahtevo po vrnitvi zemlje in obmoËja, ki so jih 

ogroæali tako liberalci kot konservativci. ObËine in povezava med njimi na regionalni 

ravni so bile desetletja dolgo politiËni prostori, ki jih je veliko staroselskih 

ljudstev uporabljalo, da bi ohranilo pri æivljenju svoje normativne sisteme, 

tradicionalne volitve svojih voditeljev in kulturno identiteto. V praksi je 

to povzroËilo, da so vladne institucije dobile “hibridno” funkcijo: pol ustavno 

in pol staroselsko. 

Avtonomne obËine in sveti dobre vlade ponovno prevzamejo ti dve tradiciji 

in zgodovinski praksi ter ju prenovijo z izkuπnjami in vizijo zapatistiËnega 

sveta. Sta ideal in realnost obenem. ©koljke so torej neka institucija in zasnova 

drugaËne druæbe hkrati. 

Izbrani zastopniki za svete dobre vlade bodo imeli obπirne, v osnovi jasno 

doloËene naloge in jih bodo odpoklicali, Ëe ne bodo izpolnili, kar je bilo odlo- 

Ëeno na skupπËini. RaËunali bodo tudi na sodelovanje med tradicionalnimi 


183


184 

vodstvi ali na nasvete starejπih, prepletajoË to novo in tisto stoletno, prenavljajoË 

naËin upoπtevanja in nanaπanja uporabe in navad, ki so zakonita norma 

v staroselskih skupnostih. Med njihovimi pristojnostmi se znajdejo tiste, ki so 

povezane s sodstvom, podroËjem poljedelstva, zdravstva, πolstva in vkljuËno s 

civilnim registrom (register rojstev, smrti in porok). Od sedaj bo njegova odgovornost 

zelo pomemben del odnosov med skupnostmi v uporu in nacionalno in 

mednarodno civilno druæbo. 

Govori se torej o ambicioznem koraku za graditev institucij samovlade in ustanovitve 

nekega alternativnega pravnega normativa, ki so osrednje komponente 

kateregakoli avtonomnega projekta. Korak, ki jasno ponazori naravo in 

globino obstojeËega konflikta med dræavo in staroselskimi ljudstvi, kot tudi neizmerno 

kratkovidnost politiËnega razreda pri obravnavi tega problema. 

Preobrat na bolje glede staroselske avtonomije in klic po dræavljanski nepokorπËini 

sta za mehiπki politiËni razred izzivanje. Izzivanje, ki oËitno ustvarja 

velikanski prepad, ki loËuje πiroke plasti svetovnega prebivalstva od institucionalne 

politike. Izzivanje, ki bi moralo tudi opozarjati, kaj se zgodi, ko se globoko 

zakoreninjeni problemi reπujejo le s kozmetiËnimi popravki. 

OB»INE IN STAROSELSKA PRENOVA 

V Mehiki se termin obËina 4 nanaπa tako na mesta kot tudi na ruralne predele. 

Veliko obËin enakovredno vkljuËuje urbana srediπËa in male skupnosti znotraj 

obdajajoËih ruralnih obmoËij. V njih se razvija moËna politiËna aktivnost. 

»eprav je njihov izvor starejπi od preostalih instanc politiËne oblasti dræave, 

obËina, obmoËna najmanjπa politiËno-administrativna enota, ni bila popolnoma 

vkljuËena v mehiπki politiËni sistem do Ustave iz leta 1997. 

Lokalna oblast in neodvisna obËina sta bili zahtevi ljudstva in ljudskega odpora 

proti porfirizmu. V polni mehiπki revoluciji se je to izrazilo v zapatistiËnih 

geslih, kot sta “Dol haciende, naj æivi ljudstvo!” in “Zemlje in svobode!” Ustavno 

priznanje obËine je eno velikih zakonskih zmagoslavij zapatizma. 

Pribliæno 28 odstotkov od 2436 obËin, ki obstajajo v Mehiki, ima preteæno 

staroselsko prebivalstvo. Skoncentrirane so na jugu dræave, imajo kompleksen 

odnos z institucijami javne administracije in so v dolgih letih zdruæile tradicionalne 

oblike samovlade in udeleæbo skupnosti. V praksi ima ta sistem visoko 

stopnjo politiËne avtonomije skupnosti, ki πele danes zaËenja postajati zakonsko 

priznana. 

4 Termin “municipio” smo slovenili z “obËina” ali pa ga pustili v izvirni πpanski obliki, ki dovoljuje izpeljanke, 

npr. “municipalizem”. (op. ur.)

V sinhroniji πirokega obËinskega gibanja demokratizacije, dvignjenega po 

vsej dræavi od 80. let naprej, na katero so vplivala civilna gibanja proti caciques 

in mobilizacije, rojene iz agrarnega ali urbano-ljudskega boja, se je razvil proces 

za obnovo staroselskih entitet, ki ima glavni vzvod v prisvojitvi obËin. »eprav 

je to gibanje sproæilo pomembne bitke proti vsiljevanju avtoritet, jih ni sproæilo 

zaradi staroselske vkljuËitve v strankarsko politiko, temveË zaradi boja za priznanje 

mehanizmov politiËnega zastopanja in za ustanovitev novih obËin, zraslih 

iz njim lastne kulturne tradicije. 

Rekompozicija staroselskih ljudstev kot ljudstev se ne izraæa samo na podroËju 

lokalne oblasti, temveË vsebuje πtevilne potenciale za razvoj. Ta prerazporeditev 

se dogaja na vseh frontah. Svojo osnovno identitetno referenco imajo 

staroselska ljudstva πele nekaj zadnjih let. 

V tem prehodu je komunalizem kot tok staroselskega nacionalnega gibanja 

izpolnil osrednji dokument. Definiran je bil v Delavnicah kulturnega dialoga kot 

“naËin æivljenja ali kulturnega sistema, ki ga imenujemo obËinski”, zahteva vrnitev 

regionalne avtonomije, prek skupnosti kot temelja indijanskih ljudstev. 

Nasprotuje ideji, da se do avtonomije lahko pride z dekretom (ali z zakonom) 

na podlagi razglasa, ki pride iz vrha nekega reæima. Kot politiËno-filozofski 

predlog rehabilitira kolektivno nad individualnim. V tej perspektivi organizira 

svoje delovanje v krogu πtirih temeljnih naËel: zemlja in ozemlje; obËinska 

oblast (ne zbrana v enem posamezniku, temveË v skupnosti) in skupπËina kot 

konstituirajoËa oblast; skupno delo (kot izraz drugaËnega odnosa do zemlje) in 

zabava oz. fiesta (kot prostor, kjer se zgladi konflikt). 

Obnova obËinskega prostora kot glavnega obmoËja avtonomne prakse kaæe, 

kako se v praksi izvaja dialog med avtonomijo kot procesom, povezanim s 

konstrukcijo subjekta, in avtonomijo kot vnaprej doloËenim reæimom, do katerega 

se pride z dekretom. Pridobljene izkuπnje kaæejo, da avtonomija ni reæim, 

ki se odredi, temveË se najprej æivi, kar zahteva formacijo nekega politiËnega 

akterja z zahtevami po avtonomiji. V tem primeru avtonomija prehaja z rekonstitucijo 

indijanskih ljudstev, na podlagi prenove in predelave njihovih æivljenjskih 

oblik in njihovih lastnih organizacij, hkrati pa morajo pridobiti tudi 

ugoden zakonit okvir, da bi imeli na voljo politiËne in pravosodne prostore, ki 

bi jim to dovoljevali. 

Od te zamisli avtonomija implicira prenos funkcij, pristojnosti in sredstev 

neki specifiËni realnosti, predvideva pa obstoj njenih oblik v skupnostih in regijah, 

pa Ëeprav ne bi bile priznane v nekem doloËenem zakonskem okviru. 

Ta prilagoditev obËinskega prostora, ki ne zanika svoje regionalne, nacionalne 

in internacionalne razseænosti in tudi ne dvomi o njej, je tudi matrica, iz 

katere se je ustvaril eden izmed temeljev zapatistiËne politike. Posvet za pravi- 


185


186 

ce staroselcev, ki ga je omogoËil EZLN marca 1999, je bil izveden na obËinah 

in ne v obstojeËih volilnih okroæjih, zveznih dræavah ali regijah. Realiziral se je 

v obsegu vladanja, ki je najbolj pribliæano ljudstvu. Njegov namen je bilo okrepiti 

obËinski organizacijski proces, tisti proces, ki narekuje oblikovanje avtonomnih 

obËin. Danaπnji zapatizem, enako kot tisti od prej, ustvarja neodvisne 

obËine in lokalne oblasti iz neke srediπËne toËke njegove nove politike. 

UPORNI©KE OB»INE 

Decembra leta 1994 je EZLN organiziral daljnoseæno ofenzivno politiko. 

Malo veË kot 30 uporniπkih obËin je bilo ustanovljenih kot izraz lokalne samovlade 

in kot del strategije kontraoblasti. 

Ponovna ustanovitev obËin je zakoreninjena, neizpolnjena zahteva, ki so jo 

ljudstva iz razliËnih regij Chiapasa dvignila pred vstajo leta 1994. Samo prebivalci 

San Juan Cancuca so prejeli zadovoljivo reπitev za svojo proπnjo. Geografska 

oddaljenost in pomanjkanje komunikacij stotin skupnosti od srediπË uradno 

priznanih obËin so povzroËile, da so bile oblasti pogosto del ali zastopniki 

grupacij moËi, da se je s sredstvi upravljalo in razdeljevalo nepraviËno. Pomanjkanje 

korespondence znotraj meja obËin in v okolju njihovih prebivalcev so tekom 

desetletij izrazile teænje po ponovni ustanovitvi obËin. Pri pospeπevanju 

nastanka avtonomnih obËin je zapatizem z dejanji uresniËil staro zahtevo, ki je 

ljudstva niso opustila: raËunati na lokalne avtoritete, ki jih zastopajo. EZLN ni 

izumil ponovne ustanovitve obËin; preprosto uresniËil jo je. 

V veË takπnih obËinah pri imenovanju in priznanju voditeljev niso sodelovale 

samo zapatistiËne skupnosti, paË pa tudi druge skupine v razliËnih organizacijah, 

ki ne podpirajo oboroæene poti EZLN. PriistiËne skupnosti, ki so vrinjene 

v njihovem obmoËju vpliva, jih spoπtujejo in tudi soglaπajo z njihovo 

sodno oblastjo, da bi zgladili doloËeno vrsto konfliktov. 

Avtonomne obËine so po logiki komunitarnega uporniπtva neposreden dokaz 

njihove suverenosti, priznane v 39. Ëlenu ustave, in izraz civilnega odpora 

na pohodu. Poleg tega so, ob svetih dobre vlade, paradoksalno, tudi pot za demilitarizacijo 

konflikta, kajti izvoljeni civilni zastopniki so tisti, ki izvrπujejo 

oblast, ne pa vojaπka povelja. 

Januarja 1998 je vlada izvrπila policijsko-vojaπki napad proti zapatistiËnim 

obËinskim voditeljem. Takratni vladni pooblaπËenec za mir Emilio Rabas je izjavil, 

da so velika nevarnost in napad na demokracijo v dræavi, takratni guverner 

Roberto Albores Guillén pa, da “se bo zakon izvrπeval brez popuπËanja”. 

Polomija poskusa zmanjπanja in lokalizacije konflikta je bila oËitna, tako s 

pojavom novega zapatistiËnega koridorja v goratih predelih in na delu obale,

kot tudi z zdruæitvijo kljuËnih organizacij, kot sta ARIC-neodvisna in ARICuradna 

pod progresivno usmeritvijo in izkljuËitvijo vladnih svetovalcev. Zaradi 

zlomljenega starega ravnoteæja moËi in nezmoænosti paramilitarcev zaustaviti 

rasti EZLN se je vlada odloËila “udariti po mizi” in na novo razporediti svoje 

Ëete, da bi se Ëutila njihova moË. 

Konec koncev, vladni policijsko-vojaπki napad proti zapatistiËnim avtonomnim 

obËinam ni imela ‡ pa Ëeprav ne zaradi taktiËnih napak ‡ moænosti iz 

istega razloga kot polomija Napoleonovega napada na Moskvo: teæiπËe obrambe 

je na drugi strani. V primeru zapatistov se nahaja v uporniπkih skupnostih, 

po sploπnem mnenju na isti naËin, kot v Rusiji ni bilo v prestolnici, paË pa v 

notranjosti dræave. 

Vojaπka premoË vlade je bila oËitna, ampak moË moËnejπega ni nujno proporcionalna 

πibkosti bolj πibkega. Zmotili so se, saj so pozabili, da tisti, ki se 

brani, narekuje zakone vojni. Pobuda v Ëasu pripada tistemu, ki preraËuna, kdaj 

odgovoriti. Poleg tega niso napadli samo EZLN, paË pa πiroko koalicijo skupnostnih 

sil, ki dvigajo zgodovinske zahteve. Strateπki razlog je bil proti napadalcu. 

Vlada je imela moË, da uniËi male koËe, v katerih uradujejo obËinski zapatistiËni 

oblastniki, ali zapre nekatere njihove voditelje, ni pa bila zmoæna 

razrahljati upora, saj se ta rodi in se reproducira na drugih tleh, na tleh vasi in 

razπirjenih druæin, ki jih integrirajo. Ni bila zmoæna tudi zato, ker bi morala pla- 

Ëati ogromno ceno zagovarjanju legitimnosti pred javnim mnenjem. 

RAZVOJ OD SPODAJ 

Zamegljena zaradi prepirov nacionalnega politiËnega razreda graditev avtonomije 

v Chiapasu prinaπa pomembne izkuπnje za prenovo Mehike od spodaj. 

V praksi se, brez teænje po neki hipotetiËni prihodnosti, æe gradi neka drugaËna 

prihodnost. 

ZapatistiËna ljudstva ne samo, da reËejo, kaj hoËejo, paË pa tudi iz dneva v 

dan gradijo tisto, kar hoËejo doseËi. V nasprotnem toku producirajo in reproducirajo 

druæbo, drugaËno od tiste, ki obstaja v preostalih delih dræave, in drugaËno 

od njihove prejπne druæbe. Postavljajo πole, klinike, trgovine in zadruge. 

Videti je, da izkuπnja zdruæi najboljπe izmed staroselskih tradicij; sodelovanje, 

skupnost, solidarnost, ne da bi se odrekli znanosti in tehnologiji, ki sta jim 

v pomoË pri uresniËevanju njihovih potreb. Nostalgija po izgubljenem ne nadomesti 

iskanja poti za razreπitev potreb prebivalstva. Na novo izumljajo tradicijo, 

izbirajo znanja, ki jim omogoËajo razcvet kot ljudstvom. Na primer, raje 

kot loËevanje pradavnega zeliπËarstva in sodobne medicine izberejo oboje. 


187


188 

Veliko kmeËkih organizacij in staroselskih skupnosti v Chiapasu je v preteklosti 

poskuπalo veË razliËnih poti razvoja. Pospeπevali so programe zdravstva in 

izobrazbe, oblikovali podeæelska podjetja, da bi nadzorovali produkcijo, trgovino, 

usposabljanje, preskrbo in zadolæevanje. VeËina jih je iskala vladno podporo, da 

bi to uresniËila, nekatere izmed njih so pridobile finanËno pomoË mednarodnih 

kooperacij, nekaj pa jih je poskuπalo vzporedno voditi veË teh aktivnosti. 

Rezultati so bili razliËni. VeËina je imela moænost narediti samo eno stvar v 

doloËenem Ëasu. Drugi so se prepirali in razcepili, veliko veË pa so jih prevzeli 

vlada in strankarski politiki. 

Pri zapatistiËni pobudi je najbolj opazno, da se simultano razvija v skupnostih, 

obËinah in regijah v integralni obliki. Zajame tako sanitarne aspekte kot 

tudi pedagoπke in proizvodne. »e se posvetijo eni aktivnosti, jih to ne onesposobi, 

da bi zanemarili druge. Pridobili so si najbolj napredne izkuπnje v vsakem 

izmed razliËnih akcijskih taborov, v katere se usmerjajo in jih v veliko pogledih 

povzemajo. 

Ta laboratorij gre v drugo smer kot politika, ki ji sledi veËinski del levice, ki 

z meπanjem javnega in dræavnega povzroËi, da teæa graditve mreæ socialne varnosti 

pade izkljuËno na dræavo. DrastiËno tudi nasprotuje podjetniπki viziji, ki 

pravi, da je druæbena blaginja izkljuËno individualna domena, ali pa kveËjemu 

domena usmiljenja in Ëlovekoljubja. ZapatistiËna samouprava deluje kot osnova 

vrednot skupnosti, ki temelji na sodelovanju in solidarnosti. 

Napredek, ki se ustvarja, je zasnovan na lastnih moËeh, raËuna na solidarnost 

prebivalcev in kolektivov iz πtevilnih delov sveta, zavraËa pa vladno pomoË. 

Je nekakπen izraz bogastva revπËine. Velika koliËina sredstev se lahko mobilizira. 

Ni pomembno, kako negotov je materialni poloæaj prebivalstva; kadar 

ljudstva vzamejo prihodnost v svoje roke, zberejo moË v svoji identiteti in delujejo 

organizirano, disciplinirano, inteligentno in velikoduπno. »eprav revπËina 

obstaja, je njihovo obzorje æivljenja drugaËno. 

V nasprotju s teænjo, ki je Ëedalje bolj prisotna v nevladnih fundacijah in 

organizacijah, da pogojujejo finanËno pomoË, kjer donatorji sprejmejo razpored 

prioritet darovancem, pa so ljudstva v uporu tista, ki odloËijo, kaj se dela 

in kako se mora narediti. Ustvarjajo razvoj od spodaj. Sodelavci, tehniki in 

strokovnjaki, ki sodelujejo, se zdruæujejo v projektu, definiranem v skupnostih 

in ne od zunaj. 

Tak razvoj je mogoË, ker so avtonomna ljudstva v svojem boju, svojem odporu 

in v svojih æivljenjih drastiËno spremenila povezavo sil znotraj svojega okolja, 

zadrug in regij. Izpeljali so agrarno reformo de facto in si postavili lastne avtoritete 

in norme: vladajo sami sebi. Izpodrinili so upravljanje z njihovimi zadevami indijanskim 

caciquom, dobiËkarjem, kojotom 5 in profesionalnim politikom. Samo z

akumulacijo politiËne sile, se pravi s preoblikovanjem mreæe druæbenih odnosov, 

v katerih se materializira oblast, je mogoËe pospeπiti razvoj od spodaj. 

Izkuπnja πe zdaleË ni lokalna; ravno nasprotno, ima moËno kozmopolitsko 

komponento. Tako kot v drugih delih dræave trgi delujejo na njihovih obmoËjih, 

le da so, vsaj delno, dosegli konstrukcijo nasprotnega pomena træenja, se 

pravi ustvariti solidarne trge za deleæe svoje proizvodnje. Produkti kroæijo, a cene 

zdravil se ne doloËajo z zakonom vrednosti, paË pa po potrebi. TisoËi prostovoljcev 

iz razliËnih dræav, druæbenih slojev in starosti preæivljajo doloËen Ëas 

v skupnostih. 

Razpravlja se o zamenljivosti zapatistiËne izkuπnje in o dokumentu, ki bi obsegal 

neko sploπno strategijo preobrazbe. Vendar ni motiv za razpravo tisti, ki 

rekonstruira dræavo od spodaj navzgor in ki bi ustvarjal neko referenco za drugaËno 

mednarodno politiko. Nasprotno od tega, kar poudarjajo angorski kojoti, 

politikanti in tehnobirokrati, na uporniπkem jugovzhodu Mehike æe plapola, 

brez demagogije in brez πovinizma, njena resniËna nacionalna zastava. 

AVTONOMIJA IN ODPOR 

Zapatizem noËe zavzeti vlade niti prevzeti oblasti; postavi se nasproti oblasti 

in jo izpodbija. Ni opozicijska stranka, ne govori njihovega jezika, ne giblje 

se po obmoËju tradicionalnih politiËnih institucij, ker ni stranka, ne ponuja se, 

da bi zamenjal eno vladno ekipo za drugo in noËe delovati po pravilih igre 

oblasti, kot to poËnejo opozicijske stranke. In niË od tega ni predvsem zato, ker 

se opozicija zoperstavlja vladi, ne pa oblasti, medtem ko se uporniπtvo zoperstavi 

oblasti in zavraËa pravila igre. 

Uporniki so drugi igralec, ki, namesto da bi premikali πahovske figurice institucionalne 

politike, nasprotnikom dajo πah in s svojim πkornjem stopijo na πahovnico. 

Uporniki vztrajajo in organizirajo odpor. So drugi igralec, ki povzroËa, 

da civilna nepokorπËina preneha biti privilegij herojev in se obrne v prid skupnosti. 

Tisti, ki zavraËa tradicionalno politiko ali politiËni razred, noËe reËi, naj 

zapustijo politiko, paË pa, kot so rekli oni, “neko obliko ustvarjanja politike”. 

Uporniπtvo vztraja, potrjuje svojo moË, svojo zmoænost izumljanja produkcije 

smisla. Brani pravice in vrednote, ki jih oblast povozi, zatre, odstrani. Iz 

svoje singularnosti se upira ponudbam za oblikovanje druæbe iz ustavnega reda. 

Upira se resniËnim krivicam. Simultano preæivi in se upira. Zdruæi ideje, skladne 

z obdobjem. Vztraja in oæivlja utopijo. Vztraja in na novo osvoji æivljenje. 

5 PrekupËevalci s kmetijskimi pridelki, najveËkrat kavo. (op. ur.) 


189


190 

“Naj umre smrt, naj æivi æivljenje!” so vzklikali zapatisti prvega januarja 2004 v 

San Cristóbalu de las Casas. 

Odporniπtvo poveËuje verjetnost vznika drugaËne politike in programa. Ne 

da bi zavraËal moænost globinske socialne transformacije, temveË jih omogoËa. 

»e danes ne obstaja takπna politika, ne pomeni, da ne bo obstajala. Njegova 

prisotnost vsebuje odpore celega sveta. Kar je danes neizogibno, ni emancipacija, 

paË pa neoliberalizem, ki pospeπeno vodi v krizo civilizacije. Ta uporniπtva, 

bolj kot katerakoli doktrina, spodbujajo vrednote in trdna naËela, ki se uteleπajo 

v naËinu delovanja in razmiπljanja. Niso vztrajali pri spreminjanju na 

podlagi odliËnosti svojega predloga, paË pa na sposobnosti delovanja. Ne samo, 

da mislijo na spremembo, jo tudi æivijo. Razlikujejo med prostorom, po katerem 

se giblje njihov boj od njegovih ciljev. 

Odgovori na teoretiËna vpraπanja zapatizma so, kot so oni poudarili, v praksi. 

So produkt specifiËne izkuπnje, refleksije realnosti, v kateri se gibljejo, ne pa 

rezultat predhodnih velikih ideologij. Izvirajo iz nekega novega politiËnega in 

druæbenega osnutka. Osnove in razlogi so druæbeno zakoreninjeni. 

Nimajo vse oblike boja proti neoliberalizmu progresivne vsebine. Niso redki 

tisti, ki se hranijo z zgodovinskimi miti, pri teh je prisotna nevarnost, da bi 

nostalgija nadomestila iskanje poti za zadovoljitev materialnih potreb obuboæanega 

in zatrtega prebivalstva. Vrnitev k starim modelom druæbenih odnosov 

in sistemom produkcije se vcepi kot reπitev v nekem svetu, ki se je spremenil. 

»etudi je za njimi cikel starodavnih mobilizacij, pa se je Lakandonska skupnost 

precej oddaljila od zagovarjanja in abstraktne zaπËite tradicije. Je preprost in 

odkritosrËen izraz neke drugaËne modernizacije. 

Prevedla Nina Brezovar

Kelly Dowdell 

ZapatistiËna avtonomija: 

Alternativni model samorazvoja 

UVOD 

Obstaja malo tem v druæbenih vedah, ki povzroËajo tako polemiko kot ravno 

tema o razvoju. OËitno je, da je bil prevladujoËi diskurz o razvoju kritiziran, 

celo napadan, od πestdesetih let naprej; kakorkoli æe, do konca devetdesetih, ko 

so se dvignila πtevilna druæbena gibanja proti neoliberalnemu modelu, je bil 

najbolj nedavna reinkarnacija razvoja. »eprav mnoæiËne manifestacije iz Seattla 

(1999), Prage (2000), Genove in Quebeca (2001) izstopajo v naπi kolektivni 

zavesti kot dramatiËne demonstracije antineoliberalnega gibanja, lahko najdemo 

predhodno razlago le-teh v zapatistiËnem gibanju, ki se je prviË pojavilo 

1. januarja 1994 (Lowy, 2002). Pravzaprav je to gibanje nastalo kot rezultat poloma 

celega seπtevka programov in vladnih politik, katerih namen je bil osredotoËen 

na ekonomski razvoj v Mehiki. 

Ta prispevek se ne osredotoËa na povode za zapatistiËno vstajo. 1 Namesto tega 

æeli pokazati, kako se je oboroæeno uporniπtvo EZLN spremenilo v neozapatizem, 

2 gibanje, ki izhaja iz zahteve po avtonomiji in naËrtuje neki alternativni 

model neoliberalizmu za ekonomski, politiËni, socialni in kulturni razvoj, tako 

za zapatistiËne skupnosti kot tudi za preostali svet. Prispevek se zaËne s kratkim 

pregledom diskurza o razvoju, na katerega se odziva zapatistiËno gibanje. Nadalje 

razloËi vodilne kritike, ki so bile narejene proti modelu razvoja, in elemente 

uradnega zapatistiËnega diskurza, ki tvorijo osnovo njihovega projekta 

“ustvariti svet mnogoterih svetov”. KonËa pa se z razlago, ki podkrepi njihov 

projekt oblikovanja Svetov dobrih vlad in razπiritve teh strukturnih sprememb 

na razvoj regije. 

1 Za informacijo o kratki zgodovini vstaje glej Colier in Quartiello 1999, Harvey 2000, Nash 2001, Ross 

1995, Stahler-Sholk 2001, Stephen 2002, TelloDiaz 1995. 

2 Na novo je postavil definicijo neozapatitma Leyva Solana: je neka “mreæa politiËnih mreæ, temeljeËa na povezavah 

in sreËanjih dræavljanov in organizacij, povezanih z EZLN” (1999 citirano v Leyva Solano in Sonnleitner 

str. 164‡165). 

Kelly Dowdell: ZapatistiËna avtonomija: Alternativni model samorazvoja 

191


192 

ETAPE RAZVOJA 

Razvoj kot vladna politika in kot predmet akademskega πtudija je neki relativno 

nov koncept; nastal je po drugi svetovni vojni kot raison d’être organizacij, 

ki so nastale soËasno s konferenco v Bretton Woodsu. V tem Ëasu je nastal 

tudi koncept tretjega sveta. 3 Omenjene institucije, na primer Svetovna banka 

in Mednarodni denarni sklad, so nameravali financirati prenovo povojne Evrope 

in tako pospeπevati ekonomski razvoj dræav tretjega sveta. Od takrat je 

koncept nerazvitosti neposredno povezan z dræavami tretjega sveta. Kot menijo 

takratni ekonomisti, bi se uspeh kapitalistiËnega modela pokazal z razprπitvijo 

bogastva (trickle down effect), ki bi izboljπala kakovost æivljenja obuboæanih ljudi 

v nerazvitih regijah Afrike, Latinske Amerike, Azije in Bliænjega vzhoda. 

Razvojni model je razumel napredek kot unilinealno evolucijo (Nash 2003: 

58), ki je bila odvisna od “prisvojitve celotnega ‘zahodnjaπkega kulturnega paketa’: 

kapitalizem, industrializacija, napredna tehnologija, reprezentativna demokracija” 

(Viola 2000: 16). 

Na zaËetku πestdesetih let se je druga etapa razvoja usmerila v dvojni proces 

ekonomskega in druæbenega razvoja, v projektu, ki je bil strnjen v programih 

Zdruæenih narodov. Ta projekt, kot meni Esteva (1996: brez strani), je imel malo 

uspeha. V svojem Ëlanku o razvoju ta avtor pokaæe, kako se je usmeritev 

spreminjala v tem Ëasu; “temeljni problemi” so se prouËevali loËeno in pozneje 

na posploπen naËin, pozornost se je vrnila na razvoj Ëloveka oz. ljudstva, in 

na samozadostnost, v drugi polovici πestdesetih let so bile izpostavljene “temeljne 

potrebe” in “posebnosti vsake nacije” v razvoju. 

»eprav Esteva poudarja manko v osemdesetih, je prav takrat nastala dogma 

trajnostnega razvoja. To se lahko razume kot “tisti, ki zagotavlja sedanje potrebe, 

ne da bi se zavezal prihodnjim generacijam, da bi poskrbel za njihove potrebe” 

(Sariego 2005). Zagovorniki te teorije so menili, da je mogoËe, celo potrebno, 

ustvarjati ekonomsko rast in obenem pospeπevati Ëloveπki razvoj in 

varstvo okolja. Kljub uradnemu diskurzu (ki ima dandanes πe vedno teæo) je 

ekonomska kriza, ki je udarila v veË dræavah ‡ vkljuËno z Mehiko ‡ na zaËetku 

osemdesetih, nastala kot posledica serije programov za prestrukturiranje, katerim 

sta narekovala Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad. Neoliberalni 

vzlet, ki sta ga pospeπevali neokonservativni politiki Ronalda Reagana in 

Margharet Thatcher, je sluæil kot navdih za sheme ekonomske “izravnave”, 

vkljuËili so strategije, kot so razprodaja dræavnih podjetij, privatizacija javnih 

storitev in deregularizacija domaËih trgov. Ob koncu tega desetletja je neolibe- 

3 Na zaËetku so bili prvi, drugi in tretji svet geopolitiËne kategorije, termini za loËevanje zahodnih, industrializiranih 

in kapitalistiËnih od socialistiËnih in komunistiËnih dræav, povezanih s sovjetskim blokom in med 

dræavami brez kakrπne koli povezave.

alni model s padcem sovjetskega bloka pridobil na moËi, kar je privedlo do nove 

geopolitiËne artikulacije in vzpostavitve ekonomskih blokov, kot je Evropska 

unija, MERCOSUR in enotnost, ki jo je konstituiral severnoameriπki sporazum 

o prostem trgu. PrevladujoËi diskurz razvoja je πe naprej zasnovan na 

pojmovanju kapitalistiËnega modela kot nezlomljivega. 

KRITIKE RAZVOJNIH POLITIK 

Kritike, ki so bile narejene proti razvojnim modelom, v vseh njihovih razli- 

Ëicah, so zasnovane na dveh temeljnih argumentih. Prvi izpodbija ideologijo, 

na kateri temeljijo omenjeni modeli; vsebuje razmerja moËi med industrializiranimi 

zahodnimi dræavami in tistimi na obrobju, ki so “v razvoju”. Kot sem æe 

prej omenila, razvojnemu modelu vlada “zahodnjaπki kulturni paket”, ki je 

ustvaril ali izumil tretji svet in koncept nerazvitosti, izkljuËujoË druge poti za 

ustvarjenje sveta, s strani ljudi samih, v regijah tretjega sveta (Escobar 1992: 

22). Koncepte razvoja, napredka, blaginje in revπËine med drugimi so definirali 

teoretiki “prvega sveta” in tako “predpostavljajo neki implicitni model druæbe, 

ki ga razumejo kot univerzalno veljavnega in zaæelenega” (Viola 2000: 13). 

V zvezi z obsodbo etnocentrizma nastane kritika o teæi ekonomskih problemov. 

V Mehiki, na primer, ko je predsednik Lazaro Cardenas v tridesetih letih pospeπil 

uresniËevanje akta o agrarni reformi iz Ustave 1917, se je na to gledalo kot 

na polomijo, ki je povzroËila, da se je sploπna proizvodnja v dræavi zlomila. Strokovnjaki 

za razvoj niso upoπtevali, da so kmetje pojedli veË in imeli veË prostega 

Ëasa, ker jim ni bilo treba delati na zasebnih posestvih. (Nash 2003: 61) 

Tekom let se je napredek meril le z makroekonomskimi kazalci, kvantitativnimi 

spremenljivkami, ki so pustili ob strani pogoje za kakovost æivljenja. 

Drugi argument dvomi o uËinkovitosti samega modela. V svoji πtudiji o neekonomskih 

ovirah za razvoj Hoselitz (1952: 11) poudari, da so programi ekonomskega 

razvoja pogosto neprimerni za dejanske potrebe ljudi oz. imajo malo 

zveze z realnostjo. Opozori, da model razvoja Zdruæenih dræav izhaja iz doloËenih 

posebnih pogojev ‡ geografije, zgodovine in znaËaja prebivalstva ‡ tisti, ki 

so neponovljivi v drugih okoljih (Ibid.: 21). Ta trditev zbuja pozornost; Cardoso 

in Faletto podpirata idejo, da prevladujoËa pozicija dræav “prvobitnega razvoja” 

temelji na tem, da so se njihove nacionalne ekonomije izboljπale, takrat ko 

se je svetovni trg razπiril. Razvoj kapitalistiËnega sistema, njegova struktura, je 

bila v veliki meri odvisna od nerazvitih ali perifernih dræav kot nahajaliπËa naravnih 

virov (1969: 31). PrevladujoËe teorije niso upoπtevale pretekle ekonomije 

nerazvitih regij in njihove socialne zgodovine (Gunther Frank 1970: 101). 


193


194 

Teorija odvisnosti ustvari pretvezo v teh razkritjih in nas tako spomni, da æe 

razvite dræave niso loËene od ekonomske, tehnoloπke in finanËne odvisnosti 

(Comas d’Argemir 1998: 59). Na koncu se izkaæe za neverjetno, celo nemogo- 

Ëe, da bi nerazvite dræave ugovarjale procesu razvoja, ki so ga preizkuπale industrializirane 

dræave. Kritike, ki se nanaπajo na etnocentristiËne modele razvoja, 

so odprle veliko polemiko na antropoloπkem podroËju. Tisti, ki sledijo klasiËnemu 

modelu, verjamejo, da antropologi lahko pridobijo pomembno vlogo, Ëe 

delajo znotraj velikih razvojnih organizacij (antropologija za razvoj). Tisti, ki 

pripadajo polju antropologije razvoja, kritizirajo politiËne naËrte, ki prikrijejo 

zahodnjaπke kulturne vrednote, ne da bi priznali ali upoπtevali lokalno védenje 

subjektov, ki so vkljuËeni v te projekte. 

SPOPAD Z MODELOM: PRIMER MEHIKE 

V Mehiki je kritika par excellence nastala v obliki oboroæene vstaje, ki so jo 

izvedli staroselci razliËnih etniËnih skupin iz Chiapasa in majhna skupina podpornih 

mesticev. IzjavljajoË Ya Basta! po 500 letih diskriminacije, marginalizacije 

in zlorab oblasti, je EZLN izzval zvezno vlado in vojsko. Kritizirali so neoliberalno 

politiko, ki jo je uvedel takratni predsednik Carlos Salinas de Gortari. 

Dan vstaje je sovpadel z dnem, ko je zaËel veljati prostotrgovinski sporazum. 

Glasnik EZLN, Subcomandante Insurgente Marcos, je oznaËil sporazum kot 

“smrtno obsodbo za mehiπke staroselce” (Ross 2000: 21). Prva deklaracija iz Lakandonskega 

pragozda se je nanaπala na ustavne reforme iz leta 1992 ‡ πe posebej 

na spremembe agrarnega zakona ‡, ki so omogoËile ratifikacijo sporazuma 

o prostem trgu, hkrati pa so objavili konec razdeljevanja zemlje. V enajstih letih 

upora so zapatisti v vseh pogledih obtoæili neoliberalizem. Tukaj ne æelim pisati 

o vsem njihovem nasprotovanju; dovolj bo, Ëe podam nekaj primerov, ki 

so kljuËni za njihovo pozicijo. 

Po besedah Marcosa (junij 1997) “se mora moderna globalizacija, neoliberalizem 

kot svetovni sistem, razumeti kot nova vojna osvajanja ozemelj”. Pojasni, 

da je neoliberalizem kot sestavljanka iz sedmih koπËkov: 1) dolar, ki predstavlja 

koncentracijo bogastva in distribucijo revπËine, 2) trikotnik: globalizacijo izkoriπËanja, 

3) krog: migracije, potujoËo noËno moro, 4) pravokotnik: finanËno 

globalizacijo in globalizacijo korupcije in kriminala, 5) pentagram: legitimno 

nasilje nelegitimne oblasti, 6) ËaËka: megapolitiko in πkrate, in na koncu 7) koπ- 

Ëek v obliki æepa, ki ustreza æepom upora. Postane jasno, da se ti koπËki ne prilegajo 

med sabo. Tako Marcos argumentira, da ima globalizacija neoliberalnega 

modela fragmentaren uËinek.

Na inavguraciji Interkontinentalnega sreËanja za ËloveËnost in proti neoliberalizmu, 

dogodek, ki se je zgodil v Aguascalientes v Oventiku (Chiapas) 26. 

julija 1996, je poveljnica Ana María izrekla dobrodoπlico CCRI-CG rekoË: 

Za oblast, ki se danes po vsem svetu skriva za imenom “neoliberalizem”, mi 

nismo πteli, nismo proizvajali, nismo kupovali, nismo prodajali. Bili smo neuporabna 

πtevilka za raËune velikega kapitala. Tako smo πli v gore, da bi poiskali 

in videli, ali lahko najdemo tolaæbo za svojo boleËino, ker smo bili pozabljeni 

kot kamni in rastline (CCRI-CG 1996). 

Na koncu se pojavi “Don Durito”, skarabej in Marcosov intelektualni svetovalec. 

Tekom let je Durito zapatistom hodil razlagat neoliberalizem. Ob tej 

prvi priloænosti pripoveduje naslednje: 

Vi mislite, da je neoliberalizem doktrina kapitalizma, ki naj bi se sooËila z 

ekonomskimi krizami, ki jih isti kapitalizem pripiπe “populizmu”. […] Dobro, 

izkaæe se, da “neoklasicizem” ni teorija, ki bi se sooËila s krizo ali jo razloæila. 

Sama kriza je obrnjena v ekonomsko teorijo in doktrino! Se pravi, da neoliberalizem 

nima veË minimalne koherence, nima naËrtov niti zgodovinske perspektive. 

(Subcomandante Marcos 1995) 

Tako so torej zapatistiËne skupnosti prepoznale neoliberalizem kot groænjo 

njihovemu naËinu æivljenja in kot nasprotujoËo njihovim predstavam o svetu; 

v neoliberalnem modelu ni prostora za ljudi, kulture in druæbe, ki niso udeleæene 

na globalnih trgih. Nasproti tej ideologiji zapatisti predlagajo alternativni 

projekt, zasnovan na zahtevi po avtonomiji. 

»eprav avtonomija ni sestavljala ene njihovih zahtev na zaËetku upora, je 

vzniknila kot temeljna zahteva, ko je postalo jasno (vsaj za zapatiste), da je najboljπa 

pot za dosego njihovih drugih zahtev 4 zahteva po avtonomiji. V komunikeju 

z dne 1. marca 1994 CCRI-CG natanËno opredeli svojo “Polo zahtev”. 

ToËki πtiri in πestnajst (od skupno 34-ih) sta tisti, ki poudarita njihovo zahtevo 

po avtonomiji: zahtevajo “novo zavezniπtvo med sestavnimi deli federacije, 

ki bi konËalo s centralizmom in omogoËilo regijam, staroselskim skupnostim in 

samovladanim obËinam s politiËno in ekonomsko avtonomijo”, da ne bi bili 

veË “izpostavljeni volji nacionalnih in tujih oblastnikov”. 

Prvi korak na tej poti se je zgodil 18. decembra 1994, ko je Marcos objavil 

oblikovanje 38 “upornih obËin”. Tema avtonomije se je moËno utrdila na 

okroglih mizah, kjer so elaborirali Sporazume San Andres iz leta 1996. Naslednje 

leto, medtem ko so zapatisti upali, da bo zvezna vlada izpolnila podpisane 

sporazume, so uradno krstili Avtonomne zapatistiËne uporne obËine (Municipi- 

4 Delo, zemlja, stanovanje, hrana, zdravstvo, izobrazba, neodvisnost, svoboda, demokracija, praviËnost in 

mir (CCRI-CG 1994). 


195


196 

os Autónomos Rebeldes Zapatistas ‡ MAREZ). Ker izvajajo avtonomijo de facto, 

je treba upoπtevati, da MAREZ obstajajo zunaj ustavnega pravosodja. ©e veË, 

avtonomije se “razlikujejo v obsegu in konsistentnosti […], kar implicira izziv, 

da bo katerakoli znaËilnost njihovih dosegov, πirin, globin etc. vedno relativna” 

(Burguete 2005: s/p). Kljub ustanovitvi MAREZ so zapatisti definirali institucionalne 

osnove, da bi zagotovili nadzor nad ekonomskim, politiËnim in kulturnim 

razvojem svojih skupnosti, podpornih baz (Nash 2003: 81). V vsakdanjem 

æivljenju se avtonomija razume kot ponovna vpeljava tradicionalnih kmetovalskih 

tehnik, nadzor nad produkcijo in træenjem njihovih produktov in πirπo participacijo 

v vladnih institucijah (Hernandez Castillo 2001: 219). 

SVETI DOBRE VLADE 

Osmega avgusta 2003 so naredili korak naproti preoblikovanju zapatistiËne 

organizacije. S soËasno uvedbo petih πkoljk in petih svetov dobre vlade so zapatisti 

postavili drugaËno raven avtoritete, tudi na komunalnih skupπËinah in 

v avtonomnih obËinah. Vsak Svet pomeni eno regionalno avtoriteto, ki obsega 

od πtiri do sedem avtonomnih obËin, s pravosodjem in funkcijami, ki se med 

seboj razlikujejo. 5 Sveti se oblikujejo z dvema zastopnikoma iz vsake avtonomne 

obËine. Poleg sprememb, kar se tiËe odnosov s prebivalstvom regij (tako zapatistiËnega 

kot nezapatistiËnega), ustanovitev svetov dobre vlade tudi implicira 

pomembne spremembe glede njihovih povezav s “civilno druæbo”. Tukaj je 

treba spomniti bralca, da je bil kljuËni element zapatistiËnega upora popolna 

zavrnitev vladnih programov in storitev. Tako da je pomoË, ki jo dobivajo 

skupnosti, ki prihaja iz πiroke mreæe posameznikov in lokalnih, nacionalnih in 

mednarodnih organizacij, poglavitna za uresniËitev projektov, ki so jih zaËrtali 

Sveti dobrih vlad. 

V prejπnjih letih je CCRI imel minimalno vlogo pri regulaciji πtevilnih razvojnih 

projektov, ki jih je izvajala civilna druæba, naj so predloge odobrili ali 

ne, se ni vmeπaval v administrativne zadeve. Sedaj je ena izmed funkcij Svetov 

dobre vlade koordinacija in administracija sredstev, ki jih posredujejo avtonomnim 

obËinam in tako uravnavajo vpliv civilne druæbe v avtonomnih obËinah. 

Tako poskuπajo prerazporediti sredstva in privilegije, ki so se kopiËili v nekaterih 

obËinah, skupinah ali doloËenih posameznikih (Burguete 2005: s/p). 

Tako so Sveti tisti, ki se glede na potrebe skupnosti odloËijo, katere projekte 

bodo sprejeli in izvedli. Kot razloæi Marcos ob predstavitvi ©koljk in Svetov julija 

2003, zapatisti zahtevajo nadzor nad lastnim razvojem. Opiπe neki incident, 

5 Analizo teh sprememb lahko najdete v Burguete 2003.

ki sega æe devet let nazaj, ko je prispela “humanitarna pomoË” v obliki “enega 

roza Ëeveljca z oπiljeno peto, πtevilke 6 in 1/2, ponoπen, brez svojega para… Mislili 

so, da bomo, revni kot smo, sprejeli karkoli, Ëlovekoljubje in miloπËino.” 

Nadalje pravi, da so se v Aguascalientes kopiËili raËunalniki, ki ne delujejo, 

zdravila s poteklim rokom trajanja, ekstravagantne obleke (za nas), ki se ne 

uporabljajo niti za gledaliπke predstave, in ja, Ëevlji brez para. Obstaja tudi bolj 

sofisticirana miloπËina, tista, ki jo izvajajo NGO in mednarodni organizmi. Temelji 

na tem, kar se oni odloËijo, da skupnosti potrebujejo, ne da bi se z njimi 

sploh posvetovali, in ne le da vsilijo doloËene projekte, paË pa tudi Ëas in obliko 

njihovega uresniËevanja. Predstavljajte si obup neke skupnosti, ki potrebuje 

pitno vodo, potem pa ji vsilijo knjiænico, tisti, ki potrebuje πolo za otroke, 

pa podarijo teËaj zeliπËarstva (Subcomandante Marcos 2003). 

Od smrti Aguascalientes in rojstva πkoljk ne pustijo veË, da bi civilna druæba 

narekovala njihovim prioritetam; zelo dobro vedo, katere so in kje je najhujπe 

pomanjkanje, vedo, kaj potrebujejo za lasten razvoj in kako to doseËi z 

dostojanstvom. 

V knjigi Uprising of Hope: Sharing the Zapatista Journey to Alternative Development 

(2005) avtorja Duncan Earle in Jeanne Simonelli ‡ ameriπka antropologa 

‡ nanizata serijo sprememb, skozi katere je πla regija od konca sedemdesetih 

let pa do leta 2004. Naredita razloËek med antropologijo za razvoj in 

antropologijo razvoja, onadva predlagata model aplikativne antropologije, ki 

prepusti nadzor subjektom, v tem primeru zapatistom. Predlagata, da se zapatistiËno 

gibanje lahko razume kot neka alternativa industrijski stratifikaciji (Earle 

in Simonelli 2005: 20). Konec koncev je logiËno, da bi njihov model razvoja 

predstavljal neko alternativo njihovim zastarelim modelom, ki jih je 

predlagala vlada. Se pravi, da zapatisti naËrtujejo in delajo s pogledom, usmerjenim 

v prihodnje generacije, medtem ko se vlada obremenjuje samo z naslednjimi 

volitvami in zato usmerjajo svoje moËi samo v projekte na kratki rok. Pomen 

avtonomije postane nujen za preseganje omejitev vladnih programov in 

izpeljavo nekakπne stabilnosti in “nadzora nad smerjo razvoja” (Ibid.: 168). Avtonomija 

je veliko veË kot samo obstoj; implicira samozadostnost druæbe in zato 

nosi s sabo priloænosti za ekonomsko reformo od spodaj (Ibid.: 190). 

SKLEP 

Zapatisti so le ena organizacija od mnogoterosti, ki sestavlja antineoliberalno 

gibanje. Kar ima veËina med njimi skupnega, je zavraËanje “novega svetovnega 

reda” in uniËujoËih uËinkov globalizacije in akumulacije Ëedalje bolj 

skoncentriranega bogastva in oblasti v πkodo obuboæanih ljudi, razliËnosti kul- 


197


198 

tur in okolja. Smer razvoja, ki jo vodijo transnacionalne organizacije, ni dosegla 

tega, kar je predlagala. Danes æivimo v svetu, kjer je stanje blaginje za veËino 

ljudi Ëedalje bolj negotovo. 

Projekt avtonomije in zapatistiËnega samorazvoja je izziv za velike oblastnike, 

s tem ko zahteva “globalizacijo upanja” za vse dræavljane sveta. Zapatisti potrjujejo, 

da je drugaËen svet mogoË, in bodo dan za dnem delali na tem, da ga 

ustvarijo. Kljub njihovi optimistiËni retoriki je pot dolga, teæka in ne brez teæav. 

Nekatere izmed njihovih odloËitev, tiste, ki so osrednje v uporu, so motiv 

sooËenj in konfliktov. Vzpostavitev avtoritet, infrastrukture in vzporednih socialnih 

programov, s katerimi pridobijo le tisti, ki so povezani z zapatisti, kar 

ustvarja vrzeli znotraj skupnosti in med njimi. 

Drugi konflikti nastanejo, ko enostranska odloËitev zapatistov, da ne bodo 

plaËali vladnih storitev, kot je elektrika, ali da bodo prepovedali gradnjo ceste, 

Ëe navedem le nekatere primere, ima posledice za vse tiste, ki æivijo v taki skupnosti 

ali obËini. Napetosti se stopnjujejo, πe posebej, ker zapatisti ne priËakujejo 

nikakrπne pravne opore (Burguete 2005: s/p). Ne moremo na vse stvari gledati 

z roænatimi oËali. IzreËeno se spreminja v patent komunikejev, da se 

zapatisti zavedajo tako svojih napak kot tudi svojih uspehov. Zato ponavljajo, 

da se problemi ne reπujejo veË na ta naËin, da potrebujejo Ëas za prilagoditev 

in umestitev svojih aktivnosti glede na tip potrebnega razvoja. Njihov model, 

z vsemi komponentami ‡ politiËno, socialno, ekonomsko, kulturno ‡ se postavlja 

nasproti logiki neusahljivega napredka, ki se odraæa v industrijsko ‡ kapitalistiËnem 

modelu, in ta model ponuja njihovim baziËnim skupnostim, tistim, 

ki nimajo veË kaj izgubiti, neko alternativo za vodenje in nadzorovanje njihovega 

lastnega razvoja. 

Prevedla Nina Brezovar 

LITARATURA: 

BURGUETE, CAL in MAYOR, ARACELI (2005): “Una década de autonomías de facto en Chiapas (1994-2004): los límites”, 

V: Dávalos, P. (ur.): Pueblos Indígenas, Estado y Democracia, CLACSO. 

BURGUETE, CAL in MAYOR, ARACELI (2003): “Las Juntas de Buen Gobierno Otras autonomías de facto son posibles”, 

CEMOS ‡ Memoria 177, november 2003, 34‡42. 

CCRI ‡ CG ‡ EZLN (1. januar 1994): “Declaración de la Selva Lacandona”, URL: http://www.ezln.org/ 

documentos/1994/199312xx.es.htm. 

CCRI ‡ CG ‡ EZLN (1. marec 1994): “Pliego de Demandas”, URL: http://www.nodo50.org/cedoz/dialogos/dcated/dcat08.htm. 

CCRI ‡ CG ‡ EZLN (27. julij 1996): “Palabras de la Comandancia General del EZLN en el Acto de Inicio del Primer Encuentro 

Intercontinental por la Humanidad y contra el Neoliberalismo”, URL: http://www.ezln.org/documentos/1996/ 

19960727.es.htm.

CARDOSO, FERNANDO HENRIQUE in ENZO FALETTO (1969): Dependencia y desarrollo en América Latina, México: Siglo XXI. 

COLLIER, GEORGE A. in QUARATIELLO L., ELIZABETH (1999): Basta! Land and the Zapatista Rebellion in Chiapas, Oakland: 

Food First Books. 

COMAS D´ARGEMIR, DOLORS. (1998): Antropología económica, Barcelona: Ariel. 

EARLE, DUNCAN in SIMONELLI, JEANNE (2005): Uprising of Hope: Sharing the Zapatista Journey to Alternative Development, 

Walnut Creek: AltaMira Press. 

ESCOBAR, ARTURO (1992): “Imagining a Post-Development Era? Critical Thought, Development and Social Movements”, 

Social Text: Third World and Post-Colonial Issues, πt. 31/32. 

ESTEVA, GUSTAVO (1996): “Desarrollo”. V: Sachs, W. (ur.): Diccionario del desarrollo. Una guía del conocimiento como poder, 

Perú: PRATEC. 

GUNDER FRANK, ANDRÉ (1970): El desarrollo del subdesarrollo, Barcelona: Anagrama. 

HARVEY, NEIL (2000): La rebelión de Chiapas: La lucha por la tierra y la democracia, México: Ediciones Era. 

HARVEY, NEIL (2001): “Globalisation and resistance in post-cold war Mexico: difference, citizenship and biodiversity conflicts 

in Chiapas”, Third World Quarterly, letnik 22, πt. 6, 1045‡1061. 

HERNÁNDEZ CASTILLO, ROSALVA AÍDA (2001): Histories and Stories from Chiapas: Boarder Identities in Southern Mexico, Austin: 

University of Texas Press. 

HOSELITZ, BERT F. (1952): “Non-Economic Barriers to Economic Development”, Economic Development and Cultural Change, 

πt. 1(1), 8‡21. 

LEYVA SOLANO, XOCHITL in WILLIBALD SONNLEITNER (2000): “¿Qué es el neozapatismo?”, Revista Espiral: Estudios Sobre 

Estado y Sociedad, letnik VI, 163‡202. 

LÖWY MICHAEL (2002): “El movimiento de Resistencia al neoliberalismo: globalización de las solidaridades”, Masiosare, πt. 258, 

URL: http://www.jornada.unam.mx/2002/dic02/021201/mas-cara.html. 

NASH, JUNE C. (2001): Mayan Visions: The Quest for Autonomy in an Age of Globalization, New York: Routledge. 

NASH, JUNE C. (2003): “Indigenous Development Alternatives”, Urban Anthropology, πt. 32(1), 57‡98. 

ROSS, JOHN (1995): Rebellion from the Roots ‡ Indian Uprising in Chiapas, Monroe: Common Courage Press. 

ROSS, JOHN (2000): The War Against Oblivion, Monroe: Common Courage Press. 

SARIEGO RODRÍGUEZ in JUAN LUÍS (2005): Exposición para el curso Antropología del Desarrollo, zapiski iz predavanj, CIESAS 

Occidente. 

STAHLER ‡ SHOLK, RICHARD (2001): “Globalization and Social Movement Resistance: The Zapatista Rebellion in Chiapas, México”, 

New Political Science, letnik 23, πt. 4, 493‡526. 

STEPHEN, LYNN (2002): Zapata Lives!: Histories and Cultural Politics in Southern México, Berkeley: University of California Press. 

SUBCOMANDANTE MARCOS (1995): “El neoliberalismo es la crisis misma hecha teoría y doctrina (Durito II)”, URL: 

http://www.ezln.org/documentos/1995/19950311a.es.htm. 

SUBCOMANDANTE MARCOS (1997): “7 piezas sueltas del rompecabezas mundial”, URL: http://www.ezln.org/documentos/ 

1997/199708xx.es.htm. 

SUBCOMANDANTE MARCOS (2003): “Chiapas: La Treceava Estela. Segunda parte: Una muerte”, URL: http://www.ezln.org/ 

documentos/2003/200307-treceavaestela-b.es.htm. 

SUBCOMANDANTE MARCOS (2004): “Leer un video Segunda Parte Dos Fallas”, URL: http://www.ezln.org/documentos/ 

2004/leer_un_video_2.es.htm. 

TELLO DÍAZ, CARLOS (1995): Chiapas ‡ La rebelión de las cañadas, Madrid: Acento Editorial. 

VIOLA, ANDREU (2000): “La crisis del desarrollismo y el surgimiento de la antropología del desarrollo”. V: VIOLA, A. (ur.): 

Antropología del desarrollo. Teorías y estudios etnográficos en América Latina, Barcelona: Paidós, 9‡64. 


199

Debra D. Chapman: Strateπka, oportunistiËna in post-volilna avtonomija: Primerjalna analiza treh primerov iz Mehike 

200 

Debra D. Chapman 

Strateπka, oportunistiËna in post-volilna 

avtonomija: Primerjalna analiza treh primerov 

iz Mehike 

UVOD 

Namen tega dela je pregledati razliËne pristope k avtonomiji treh obstoje- 

Ëih druæbenih gibanj v Mehiki. Pokazala bom, kako je boj za avtonomijo vsakega 

izmed teh gibanj moËno pogojen s kombinacijo naslednjih dejavnikov: izvrπitev 

demokratiËnih procesov; razmerja dræava-druæba; etniËne, verske ali 

lingvistiËne znaËilnosti; in nacionalna politiËna ekonomija v okviru mednarodnega 

politiËno-ekonomskega razvoja. Rada bi poudarila lokalne znaËilnosti 

njihovih bojev, upoπtevajoË njihove razliËne pristope k vpraπanju avtonomije. 

Zagovarjala bom staliπËe, da je poskus pridobitve popolne avtonomije enega 

teh treh gibanj neobstojen zaradi izvora finanËnih sredstev; ta primer bom navedla 

kot primer “strateπke avtonomije”. V drugem primeru bom zagovarjala 

staliπËe, da kadar manjπi druæbeni sektor priloænostno razglasi dræavno avtonomijo 

brez podpore πirπe populacije, najverjetneje ne bo preæivela, ta primer navajam 

kot “oportunistiËno avtonomijo”. Tretji primer, ki ga bom raziskovala, je 

neposredna refleksija skorumpirane volilne prakse, v kateri veËina prebivalstva 

zavrne imenovane uradnike in ustanovi lastno vzporedno vlado, ki obstaja 

znotraj æe vnaprej doloËenega politiËnega sistema. To navajam kot “postvolilno 

avtonomijo”. 

V vseh treh primerih so politiËni akterji vpletli v politiËno delovanje svoj 

boj za avtonomijo. Vsi so pretrpeli izgubo æivljenj in izroËitev prebivalstva v roke 

dræave. Vsi se nahajajo v prevladujoËe kmetijskih regijah in so se nenehno 

borili za pravice do zemlje. Vsa obmoËja so brez tekoËe vode in namakalnih sistemov, 

vsi pa imajo vire elektriËne energije. Vse tri populacije imajo moËne etniËne 

korenine in se borijo, da bi jih ohranili. Trije primeri, ki jih bom prouËevala, 

so gibanja za avtonomijo v obËini Tlalnepantla, Morelos, ki se nahaja 

pribliæno 80 kilometrov juæno od Ciudad de Mexica, gibanje za avtonomijo v 

obËini Paracho, Michoacan, ki leæi severozahodno od Ciudad de Mexica na obmoËju 

Purepecha, in zapatistiËno gibanje za avtonomijo v juæni dræavi Chiapas,

ki leæi veË kot 1100 kilometrov stran od Ciudad de Mexica. Na zaËetku je pomembno 

poudariti razliko med gibanjema obËinskih vlad na eni strani in zapatistiËnim 

gibanjem na drugi. Prebivalstvo v Tlalnepantla in Parachu je odvisno 

od mehiπke vlade, ki jim zagotavlja osnovne storitve, medtem ko se 

zapatistiËne skupnosti zanaπajo na podporo mednarodne in “civilne druæbe”. 

Na boje za avtonomijo lahko vpliva veliko razliËnih dejavnikov, kot so etniËnost, 

ideologija, religija in ekonomski poloæaj. Druæbeno-kulturni dejavniki, 

kot so etniËnost, jezik in religija, so pripomogli h koheziji πtevilnih bojev za avtonomijo, 

vkljuËno s tistimi, ki razmejujejo teritorialne enote. Boji na Severnem 

Irskem in v Quebecu so taki primeri. Odnosi med dræavo in druæbo, naj bo 

to v obliki “konfliktov centra-periferije, veËine-manjπine ali moËnih-nemoËnih” 

(Hannum 1990: 4), so pogosto odloËilni dejavniki. Ni nenavadno za dræave 

kjerkoli, da se ne menijo za potrebe tistih, ki spadajo pod tako imenovane 

skupine manjπin. Take skupine pogosto ne ustrezajo statusu quo, ko se 

borijo, da bi ohranili svoje politiËne, lingvistiËne, etniËne, kulturne ali druæbene 

prakse in identiteto. Te skupine so ponavadi slabo politiËno zastopane in 

ekonomsko marginalizirane. Hannun (Ibid.: 9) na primer povzame Stavenhagna, 

da razloæi, kako je bil koncept “Notranja kolonizacija” uporabljen za opis izkoriπËanja 

politiËno in ekonomsko πibkejπih regij in/ali skupin s strani moËnejπe 

urbane elite, tako kot tudi za sugestijo na vzporednice med pravicami 

staroselcev in drugih skupin za samoodloËbo in priznano samoodloËbo uradno 

[sic] koloniziranih ljudstev. 

KonËno se lahko pokaæe, da so z globalizacijo financ, industrije in komunikacije 

potrebe manjπin padle πe niæe na politiËni agendi kot v preteklosti. MogoËe 

je, da neka kombinacija zgoraj navedenih dejavnikov razloæi, zakaj se skupine 

zatekajo k ustvarjanju avtonomnih struktur, da bi ohranjali obËutek 

pripadnosti, ohranili identiteto in/ali zagotovili aktivno udeleæbo v politiËnem 

procesu. Primeri avtonomnih struktur se gibljejo od multi-etniËnih druæb v 

Aziji ali Afriki, kot sta ©rilanka in Sudan, do nedræavnih druæb, kot so Kurdi v 

Iraku ali staroselskih ljudstev, kot so zapatisti v Mehiki ali Miskitos v Nikaragui, 

do “neodvisnih kolonij”, kot je Hongkong (glej Hunnum 1990: 123). 

Preko teh primerov avtonomije se lahko najdeta obe stopnji razlikovanja 

avtonomije in razliËnih pristopov k njej. Primeri, ki jih bom raziskovala, se nahajajo 

v etniËno staroselskih, ekonomsko obuboæanih kmetijskih regijah, katerih 

prebivalstvo se politiËno bori za razliËne tipe avtonomije, ki bo najbolje 

ustrezala razmeram njihovih odnosov z nacionalno dræavo. 


201


202 

AVTONOMIJA 

Koncept avtonomije je bil prviË uporabljen v GrËiji v zvezi s statusom mestne 

dræave. “Mesto je imelo avtonomijo, ko so meπËani sestavili svoje lastne zakone 

kot nasprotje nadzora neke zavojevalske oblasti” (Dworkin 1988: 12). Tako 

razumevanje kolektivne avtonomije so oblikovali liberalni filozofi, ki so 

pojem avtonomije raje aplicirali na samo-vlado posameznikov kot skupin, Ëeprav 

ni prva πola misli, ki meπetari s tem konceptom. To pomeni, da je oseba 

avtonomna, Ëe razmiπlja na svoj naËin, sprejema samostojne odloËitve, neodvisne 

od drugih, in/ali prakticira svobodo volje (glej Ackerman 1980: 368‡369, 

Scanlon 1972: 215, Wolff 1970: 14, Downie 1971: 516, ali Lucas 1966: 101). 

To rabo koncepta avtonomije so kritizirali, ker je spregledala odvisnost individualne 

avtonomije od druæbenih dejavnikov, kot so druæinski Ëlani, kultura, avtoriteta 

ali pripadnik istega stanu (glej Dworkin 1988: 12). 

Dandanes lahko najdemo veliko razliËnih oblik kolektivne avtonomije v dræavah 

po svetu. Balogh (1999: 14) je razvrstil razliËne kulturno-etniËne modele, 

za katere meni, da so danes v rabi. Ti vkljuËujejo model talilnega lonca (pristop 

ZDA), model multikulturnega mozaika (primer Kanada), regionalne 

avtonomije (πvicarski model, ki zagotavlja kulturno in geografsko avtonomijo 

regijam, ki soobstajajo pod zveznim okriljem), deljene avtonomije (razliËne etniËne 

skupine, ki si delijo politiËno oblast, kot je tudi doloËeno z ustavo), osebne 

avtonomije (zagotovitev individualne kulturne avtonomije), model apartheida 

(z zakonom loËiti rase in kulture) in balkanski model (“manjπine so 

asimilirane na silo, izkljuËene ali celo uniËene” [Ibid]). 

Diaz-Polanco in Sanchez (2002: 9) navajata, da se skupine in skupnosti, ki 

zavraËajo politiËne, ekonomske, socialne in kulturne pritiske, pod katerimi æivijo, 

lahko odzivajo na enega od dveh naËinov. Najprej lahko “zavrnejo obstojeËo 

politiËno strukturo in poskuπajo ustvariti lastni javni prostor”. Zapatisti so 

izvedli verzijo tega pristopa, katerega vpeljujem kot “strateπko avtonomijo”. 

Pod “strateπko” mislim, da je to prej sredstvo za dosego cilja kot pa sam cilj, saj 

kot se trenutno izvaja, je zapatistiËni model avtonomije oËitno neobstojen na 

dolgi rok. Drugo reakcijo, ki povzema boje v Tlalnepantla in do neke mere v 

Parachu, sta opisala Diaz-Polanco in Sanchez (Ibid) kot eno, v kateri predlagatelji 

“ponovno potrdijo svojo pripadnost nacionalni dræavi, medtem pa zahtevajo 

priznanje svojih pravic”. Zanimivo je tudi, da se, kljub podobnostim v njihovem 

politiËnem, ekonomskem, druæbenem in kulturnem poloæaju, gibanja iz 

Tlalnepantla in Parancha niso pridruæila zapatistom v njihovem gibanju za avtonomijo. 

Skupnost Parancho je prekinila vezi z zapatisti po pohodu leta 2001, 

njihov boj za avtonomijo ne zavraËa obstojeËih politiËnih dræavnih struktur, 

kot jih zavraËa zapatistiËni boj. Tlalnepantla in Parancho sta πe naprej deleæna

uslug mehiπke vlade in sodelujeta v volilnih procesih. Njihovi nedavni konflikti 

so izbruhnili po objavi rezultatov lokalnih volitev. Na zapatistiËnem obmoËju 

Chiapasa so bile neodvisne staroselske obËine (πkoljke) izoblikovane poleti 

2003. Njihov boj za strateπko avtonomijo je popolnoma zavrnil vsakrπno finanËno, 

socialno in politiËno podporo vlade in prekinil vsa pogajanja. Zavra- 

Ëajo tudi dræavni volilni proces. 

Da bi zagotovili ustrezen kontekst za prepoznanje, zakaj se taka gibanja za 

avtonomijo lahko dvignejo najprej v Mehiki, bom na kratko opisala politiËnoekonomski 

naËrt mehiπke vlade, krizo demokratiËnih poti in nazadnje dræavnodruæbena 

razmerja v Mehiki. V tej luËi bom prikazala tri primere iz Tlalnepantla 

(Morelos), Paracha (Michoacan) in zapatistiËne avtonomne skupnosti 

(Chiapas). 

POLITI»NO-EKONOMSKI NA»RT MEHI©KE VLADE 

Mehiπki politiki v novem tisoËletju πe vedno vlada neoliberalni naËrt. Predsednik 

Vicente Fox iz stranke PAN πe naprej zagovarja ekonomske in politiËne 

strategije, ki so jih uvedli njegovi predhodniki iz stranke PRI. To je razoËaralo 

veliko ljudi. 1 Ni bilo nobenih oËitnih sprememb v politiËnem programu, saj 

Fox, panist, 2 nadaljuje privatizacijo najuspeπnejπih korporacij, zmanjπuje sredstva 

javnemu πolstvu in zdravstvu, ustvarja vezi z ZDA in zmanjπuje davke 

transnacionalnim korporacijam, ki iπËejo dobiËek v Mehiki. Foxov Program 

Puebla Panama, katerega podlaga je ekspanzija superavtocest od meje z ZDA 

skozi Panamo, je med drugim oËiten primer smeri, ki jo je ubral. V svojem govoru, 

ki je bil namenjen Foxu, je poveljnica Esther 1. januarja 2003 (Muñoz 

Ramírez 2003: 234) izjavila: 

“Ljudje so razoËarani nad vaπimi laæmi … rekli ste, da boste odpravili probleme, 

predvsem zapatistiËni boj. Da boste v petnajstih minutah spremenili poloæaj 

revnih ljudi v Mehiki. A je vse bilo laæ. Ni vam mar za tiste, ki so se borili 

za vas, da ste lahko priπli na oblast. Vse, kar vas zanima, je imeti dobre 

odnose z bogatimi, ne pa z revnimi …” 

V politiËnem kontekstu globalne korporativne ekspanzije in ekonomskih 

in politiËnih neoliberalnih reform, ki jih bom analizirala, sta v izbranih skupnostih 

dva razliËna pristopa k avtonomiji. Konec koncev je zapatistiËna vstaja 

1. januarja 1994 priπla kot odgovor na uzakonitev Severnoameriπkega pros- 

1 Volitve 2000 so zbudile veliko upanje mehiπkemu prebivalstvu, saj je bil PRI poraæen prviË po veË kot 70 

letih. Po anketi 3.313 volilcev, ki jo je pripravil Ëasopis Grupo Reforma, je 66 % ljudi, ki so volili Foxa, “volilo 

spremembo”. (Global Exchange: 2000) 

2 »lan stranke PAN. 


203


204 

totrgovinskega sporazuma (NAFTA), ki je neposredno ogrozil zemljiπke pravice 

staroselskega prebivalstva v Mehiki. Poleg tega je leto 2000 zaznamovalo to, 

da so se mnogi prvikrat zavedli, da se je volilni proces pribliæal zahodnemu demokratiËnemu 

modelu (glej Domínguez 1999, Morris 1995). Zemlja je sveta in 

prinaπa osnovna sredstva za obstoj staroselskih ljudstev v Mehiki. Sprememba 

27. Ëlena mehiπke ustave v letu 1992, ki je bila vpeljana, da bi Mehiki omogo- 

Ëila vkljuËitev v Nafto, je bila neposreden napad na pravice staroselcev do zemlje 

v Mehiki. Leta 1996 so zapatisti podpisali sporazum z mehiπko vlado, znan 

kot Sporazumi iz San Andresa. Med drugim so sporazumi staroselskim ljudstvom 

zagotavljali avtonomijo in zaπËito zemlje, ki so jo obdelovali. PoslediËno 

je Foxova vlada preklicala zavezo do izpolnitve sporazuma in uvedla nov indijanski 

zakon, ki ga je senat enoglasno sprejel 25. aprila 2001, da bi zadovoljil 

obe strani, ne da bi upoπtevali prej sprejete Sporazume iz San Andresa. Ni treba 

poudarjati, da so staroselske skupnosti zavrnile njihov unilateralni zakon. 

Morda bi lahko kdo sklepal, da nobeno od teh gibanj, zahvaljujoË liberalnodemokratiËnemu 

volilnemu procesu, ne bo temelj prave demokracije niti sredstvo, 

ki bi vplivalo na pomembno politiËno spremembo v smeri “vlada navadnih 

ljudi”, prvotni pomen demokracije po Macphersonu (1965: 5), niti 

pomembna spodbuda prerazporeditve bogastva. Verjetno se bodo prej strinjali 

s Petrasovim (2002: 41) argumentom, da bo “ poraz Foxovega programa [ali kateregakoli 

drugega desniËarskega programa] moral priti iz mnoæice MehiËanov, 

zunaj kongresnih dvoran.” Ampak zapatisti so edina skupina, ki je zavrnila sodelovanje 

v volilnem procesu. Pravzaprav je povod veË nedavnih dogodkov v 

Tlalnepatla in Parachu posledica volitev. 

Ghai(2000: 5) nas spomni, da so ponavadi, kar se zdi kot etniËno/kulturni 

konflikt, ekonomsko/socialni problemi. Po Oemichenu (2000: 213) “druæbenoekonomski 

kazalci kaæejo, da sta revπËina in marginalizacija, ki vplivata na staroselsko 

prebivalstvo, prej narasli kot se zmanjπali. Liberalizacija trga, privatizacija 

banËnih institucij in odvzem premoæenja transnacionalnih korporacij so 

postopoma zaprli pot do razvoja za kmete (campesinos)”. Tri mehiπka gibanja, 

ki so tukaj obravnavana, so primeri, ki ponazorijo razliko med videzom in resniËnostjo. 

»eprav se populacije, ki jim sluæijo ta gibanja, etniËno razlikujejo 

druga od druge, se vse borijo za ekonomski in druæben obstoj. Niso izvzete iz 

ekonomskih stisk najbolj prizadetih sektorjev mehiπke druæbe; pravzaprav so 

najbolj prizadete. Kakorkoli, niso edini oπkodovani v dræavi. Veliko nestaroselskih 

skupnosti po vsej Mehiki podobno trpi opustoπenje kapitalizma. Zato bom 

zagovarjala, da je tako etniËno/kulturni kot tudi ekonomsko/socialno/politiËni 

problem tisti, ki vodi te skupnosti v spopad z dræavo.

MEHI©KA DEMOKRACIJA 

Eden najpomembnejπih dogodkov v Mehiki, od leta 1929, je bil poraz PRI 

na predsedniπkih volitvah leta 2000. Po veË kot sedemdesetih letih vladanja 

ene stranke so v Mehiki, kot se je zdelo, prviË potekale demokratiËne volitve. 

Kakorkoli, to ni postavilo temeljev volitvam, ki so sledile. Rezultate obËinskih, 

dræavnih in zveznih volitev je zaradi prevare izpodbijalo veliko skupnosti po 

vsej Mehiki. Celo same predsedniπke volitve leta 2000 so bile polne protislovij. 

Morda se sliπi strogo opirati na “spodletel demokratiËni proces”, vendar ko 

se je mehiπki volilni proces izpopolnil in Instituto Federal Electoral uveljavil, 

se je tudi kritika le-tega. Primeri, podobni temu iz Tlalnepantla Morelos, pokaæejo 

kontinuirano nezanesljivost volilnega procesa v Mehiki. Pred letom 2000 

nihËe ni mogel upraviËeno imeti volilnega procesa za liberalno demokratiËnega, 

zdaj pa mnogi priznavajo to idejo. Rezultati volitev, kot je tisti v Tlalnepantla, 

so pokazali, da je πlo za propadli poskus. PrihajajoËe volitve leta 2006 bodo 

zagotovo potrdile to usmeritev, kot smo jim bili priËa pri Foxovih obtoæbah proti 

Manuelu Lopezu Obradorju, najmoËnejπemu desniËarskemu nasprotniku. 

Spodletela demokracija je neposredno reflektirana z obstojeËimi odnosi med 

dræavo in druæbo. 

ODNOSI MED DRÆAVO IN DRUÆBO 

Nekateri akademiki podpirajo trditev, da se je suverenost nacionalne dræave 

zmanjπala zaradi internacionalizacije trga (glej Ohmae 1990, Rosenau 1997, 

Strange 1994, 1996, Bronner 1999, 2002, Beck 2000 in Brysk 2000). Hirst in 

Thompson (1999: 261) ter drugi strokovnjaki za mednarodne odnose trdijo, da 

suverenost dræave upada in jo menjajo za drugo vrsto suverenosti kot pri Evropski 

uniji. Ker “suverenost dræave upada” (Leonard 2001: 421), se le-ta premakne 

na druga mednarodna telesa. Drugi (glej Weiss 1998) trdijo, da je globalizacija 

mit in da dræave nadaljujejo tako, da si zagotovijo svoje lastno preæivetje. 

Zavezniπtva, ki jih ustvarjajo s korporacijami, so vkljuËena v kapitalistiËni sistem 

in bi morala biti priËakovana. Ta pristop trdi, da ekstenzivna konzultacija 

in koordinacija, ki obstaja med zasebnim sektorjem in dræavo, ne zmanjπuje suverenosti 

dræave. KonËno so tu tisti, ki pravijo, da ima dræava πe vedno moË regulirati 

veliko politiËnih, ekonomskih in druæbenih aktivnosti znotraj njegovih 

omejitev (glej Petras in Veltmeyer 2001, Panitch 2001, Sassen 1996, Otero 

2004). Strokovnjaki, ki podpirajo to tezo, menijo, da nacionalna dræava πe nikoli 

ni igrala tako odloËilne vloge kot jo danes v oblikovanju ekonomije na lokalni, 

nacionalni ali mednarodni ravni. To se odraæa v dejstvu, da se sklicujemo 

na osnovni obliki sodobne politiËne ekonomije, kot sta dræavni kapitalizem 


205


206 

in dræavni socializem. V podporo temu argumentu je navedeno, da so sporazumi 

o trgovini, kot so NAFTA, MERCOSUR in FTAA, oblikovani, kodificirani 

in implementirani s samimi nacionalnimi dræavami. 

Holloway trdi, da je konvencionalna ideja nacionalne dræave kot suverenega 

telesa nepravilna, saj ne upoπteva, da so dræave vpletene v ta sistem kapitalistiËne 

organizacije. “KapitalistiËni druæbeni odnosi nikoli niso bili omejeni z 

dræavnimi mejami, tako da je bilo vedno zmotno misliti o kapitalistiËnem svetu 

kot o vsoti razliËnih nacionalnih druæb” (Ibid., glej tudi Braunmuhl 1978 in 

Holloway 1995). ©e veË, Perez-Baltodano meni (2004: 58), da “globalizacija 

spodbuja osamitev pomembnih komponent procesa ustvarjanja pravil od pritiskov 

domaËe politike in pogosto reducira zmoænost dræav na Jugu, da bi se odzvale 

na druæbene potrebe in zahteve, πe posebej, kadar nasprotujejo racionalizaciji 

globalnega trga”. 

V klasiËnih razpravah Locke na primer trdi, da je “dræava politiËna oblast, 

ki ima pristojnost sestavljanja zakonov s smrtnimi kaznimi in poslediËno Ëedalje 

manj kazni za regulacijo in ohranjanje posesti in za zaposlovanje skupnosti 

za izvajanje takπnih zakonov in za zaπËito sploπne blaginje pred zunanjo πkodo, 

vse to v javno dobro” (1962: 118). 

Mehiπka dræava je oËitno izkljuËila iz politiËnega procesa veliko razliËnih 

druæbenih sektorjev, kot so staroselci. Dræavni uradniki so sistematiËno ignorirali 

dræavne zakone, ko so πirili svoj vpliv nad celotno druæbo. To je bilo πe posebej 

oËitno v 73 letih enostrankarskega vladanja Partido Revolutionario Institucional 

(PRI), ko je bila volilna korupcija temeljno sredstvo za ohranjanje 

oblasti. Jasno je, da so se kot odgovor na to staroselska ljudstva po vsej Mehiki 

zdruæila v boje za avtonomijo. 

Weber (1965: 77‡78) po drugi strani definira dræavo kot Ëloveπko skupnost, 

ki (uspeπno) dræi monopol fiziËnega nasilja na danem ozemlju … Dræava je kot 

edini vir s pravico do uporabe nasilja … dræava je razmerje, kjer Ëlovek vlada 

Ëloveku, razmerje, podprto s sredstvi za legitimizacijo … nasilja. »e naj dræava 

obstaja, mora biti nadvladani pokoren avtoriteti, ki se sklicuje na oblast. 

V Mehiki je polno primerov uporabe nasilja organov, ki niso dræavni, da ne 

omenjamo nelegitimnega nasilja same dræave. Na podeæelskih obmoËjih, kot so 

Chiapas, Morelos in Sonora, kjer so bile zemljiπke pravice in obdelovanje zemlje 

sporna vpraπanja, je nedræavno nasilje naraslo med revnimi kmeti in veleposestniki. 

Ti so z ekonomsko moËjo organizirali tako imenovane guardias blancas, 

halcones in pistoleros; z uporabo oroæja in fiziËnega nasilja naæenejo revne 

kmete in staroselce z zemlje, medtem pa mehiπka dræava zamiæi pred temi dogodki. 

Ideja legitimnega nasilja, kot jo definira Weber, je dvomljiva sama na sebi, 

sploh Ëe se spomnimo na krπitve dræave s takimi nasilnimi praksami, kot so

poboji, izginotja in zapiranje politiËnih nasprotnikov. Legitimizacija je sama na 

sebi kontroverzni koncept v kontekstu endemiËne volilne korupcije. »e povzamem, 

v dræavi, kjer oblast izkoriπËa svojo moË, da lahko vlada nemoËnim, je 

teæko priËakovati pokorπËino vladavini dræave. 

To nas pripelje do naπih πtudijev primerov. 

©TUDIJE PRIMEROV 

Tu so trije institucionalni regulatorji, na katere se opirajo vsi primeri, da bi 

upraviËili svoj boj za avtonomijo. Prvi je 39. Ëlen mehiπke ustave, ki je bil dopolnjen 

leta 1992 in doloËa, da “je nacionalna suverenost v jedru in izvoru v 

rokah ljudi. Vsa politiËna oblast izhaja iz ljudstva in namena pomagati ljudstvu. 

Ljudstvo ima ob vsakem Ëasu neodtujljivo pravico spremeniti ali preoblikovati 

obliko vladanja.” 

Drugi, na katerega se sklicujejo, je Konvencija 169 Mednarodne organizacije 

dela (ILO), ki jo je mehiπka vlada ratificirala leta 1990 in je poloæila temelje 

za boj staroselskih ljudstev za prepoznanje kot razliËnih druæb. Konvencija, 

ki je bila sprejeta 5. septembra 1991, je zamenjala konvencijo staroselske in 

plemenske populacije iz leta 1957. Konvencija ILO vkljuËuje provizije za stvari, 

kot so varstvo zemljiπkih pravic, izobrazbo, kulturno identiteto in zdravstvo. 

7. Ëlen πtevilka 1 (ILO: 1991) izjavlja: 

Obravnavana ljudstva imajo pravico odloËanja o svojih lastnih prioritetah 

v procesu razvoja kot vpliva na njihova æivljenja, prepriËanja, institucije in duhovno 

blaginjo in zemljo, ki jo obdelujejo ali drugaËe izkoriπËajo, in izvrπevanja 

nadzora v mogoËem obsegu nad njihovim ekonomskim, druæbenim in kulturnim 

razvojem. Udeleæena so tudi pri oblikovanju, izvrπevanju in 

vrednotenju programov za nacionalni in regionalni razvoj, ki lahko neposredno 

vpliva nanje. 

»e povzamemo (glej Red por la Paz 2003: 95), Konvencija 169 prepozna 

pravico do samoodloËbe in avtonomije in pravne, teritorialne, socialne, ekonomske 

in kulturne pravice. 

TretjiË in kot najpomembnejπe, so vsa tri gibanja priπla zahtevat izvrπitev 

Sporazumov iz San Andresa, ki sta jih februarja 1996 podpisali mehiπka vlada 

in EZLN. V sporazumih je vlada privolila, da bo preoblikovala ustavo tako, da 

bo priznala staroselsko avtonomijo v Mehiki, veËjo staroselsko zastopanost v 

politiËnih procesih, zagotovilo sodnih, politiËnih in kulturnih pravic in tudi 

prepoznavo staroselcev kot “subjekta ljudskih pravic” (Muòoz Ramírez 2003: 

118). »eprav staroselci tega niso imeli za izËrpen seznam zahtev, so bili pripravljeni 

popustiti in se boriti za uresniËitev teh sporazumov. Mehiπka vlada je pre- 


207


208 

klicala njihov poloæaj januarja 1997, kar je vodilo staroselce v 4-letni boj v poskusu, 

da bi si nazaj izborili priznanje sporazuma. Ko je leta 2000 Fox priπel na 

oblast in leta 2001 podal nov staroselski zakon, je boj privzel nove strategije. 

Kot je bilo æe omenjeno, Diaz Polanco in Sanchez (2002: 9) trdita, da obstajata 

dve razliËni poti nadaljevanja boja za avtonomijo. Prva je “zavrnitev obstojeËih 

politiËnih struktur in oblikovanje svojih lastnih vladnih teles” in druga 

“ponovna potrditev njihove pripadnosti nacionalni dræavi, medtem ko 

zahtevajo priznanje njihovih pravic”. Kot bom pokazala, so avtonomne skupnosti 

v Chiapasu preoblikovan primer prvega pristopa, medtem ko Tlalnepantla 

in Parancho πe naprej sodelujeta z dræavo za priznanje njihovega politiËnega, 

socialnega in ekonomskega statusa. Njihova temeljna teænja je vkljuËitev v 

demokratiËni proces. Ponazarjajo drugi model. 

TLALNEPANTLA 

Tlalnepantla je skupnost pribliæno tisoË prebivalcev, njihove osnovne kmetijske 

kulture so nopal, koruza in æito. Imajo elektriko, ne pa tekoËe vode niti 

namakalnega sistema. Julija 2003 je kandidat PRI, Elios Osorio Torres, zmagal 

na obËinskih volitvah v Tlalnepantli (Morelos). Kakor koli, Osoria Torresa je 

skupnost zavrnila na podlagi prevare na volitvah, tako da po volitvah ni mogel 

nastopiti sluæbe zaradi politiËnega nezadovoljstva v skupnosti. Protestniki so 26. 

novembra 2003 blokirali avtocesto Mexico‡Cuernavaca potem, ko niso prejeli 

reπitve niti odgovora od dræavne vlade. Protest je bil brutalno zatrt (Beniosef, 

1. april, 2004: 2). V nedeljo, 11. januarja 2004, je skupnost razglasila avtonomijo 

svojih zastopnikov. Njihova prva naloga je vkljuËevala odvaæanje smeti in dostavo 

vode v cisternah (La Jornada, 13. januar, 2004: 31). Nacionalna vlada 

Morelosa je naroËila psevdoavtonomni obËinski vladi Tlalnepantla, da do naslednje 

srede poπlje predstavnika za pogajalsko mizo. »lani Comisión de pueblos 

y barrios, kot je avtonomna vlada poimenovala samo sebe, je zahtevala Ëiste, 

nadzorovane ponovne volitve. ObËinska policija, dræavna policija, policija 

ministrstva in teæko oboroæena Aeromobil Immediate Reaction Group so 14. januarja 

vstopile in prisilile upornike, da so zapustili mestno hiπo. Kot piπe La Jornada 

(15. januar, 2004), je bilo tam pribliæno 800 oboroæenih vladnih odposlancev 

in od 40 do 80 civilistov. Odpor se je konËal z enim mrtvim, ducati ranjenih 

in veliko aretiranih. VaπËani so naπli kritje v sosednjih skupnostih in se 10. marca, 

ko se jim je zdelo relativno varno, vrnili na svoje domove. 

Comisión je samofinancirana skupina lokalnega prebivalstva, ki jih podpirajo 

πe drugi grassroot, staroselske ‡ kmetovalske skupnosti v Morelosu. Njihova 

temeljna zahteva je priznanje izvoljenih zastopnikov, ki so jih demokratiË-

no izvolili v generalno skupπËino. Posebnost njihovega boja je ohranitev “rab 

in obiËajev” pri doloËanju njihovih zastopnikov, nadaljuje pa se v kontekstu 

celotne bitke za ohranitev πtevilnih vidikov njihovega naËina æivljenja, za katere 

mislijo, da so ogroæeni. Skupnost ne zavraËa finanËne pomoËi vlade. Ima 

koristi od priskrbljenih storitev, kot so πole, uËitelji, zdravniki in druge zdravstvene 

storitve. Od dræave ne zahteva popolne avtonomije. Pravzaprav njihov 

postvolilni pristop k avtonomiji ponovno potrdi njihovo priznanje nacionalne 

dræave, medtem ko zahtevajo svoje pravice in se borijo za priznanje svojih izvoljenih 

predstavnikov. To je kontinuiran boj z dræavo, za tekoËo vodo, namakalne 

sisteme in zemljiπke pravice. Pomembno je omeniti, da je Morelos ena bogatejπih 

dræav v Mehiki s turistiËnimi letoviπËi in polnimi bazeni. Nacionalna 

kmetijska industrija æivi od gojenja cvetja, od kultivacije nopala do gojenja 

sladkornega trsa. »eprav bi zgoraj omenjena industrija lahko imela veliko potenciala 

za regijo, so delavci premalo plaËani in preveË delajo (glej Subcomandante 

Marcos 2003: 118). 

PARACHO 

Paracho je ena πtevilnih staroselskih obËin v dræavi Michoacan, ki so zahtevale 

razreπitev politiËnih krivic, ki jih je vsilila mehiπka vlada. V Michoacanu 

je pribliæno 3600 staroselcev, ki prejmejo manj kot eno minimalno plaËo 3 in v 

nekaterih primerih ne prejemajo nobenega plaËila za svoje delo. Pribliæno 

108. 000 jih æivi med eno in dvema minimalnima plaËama na dan (La Jornada 

Michoacan, 25. maj, 2005: 14). 

P’urhepécha, staroselci s tega obmoËja, so predvsem kmetje, gojijo brokoli, 

krompir, korenje, jagode, æito in zelje. ObmoËja, ki mejijo na jezera, so odvisna 

od ribolovne industrije. Po vsej dræavi je na stotine hektarov z nereπenimi 

zemljiπkimi vpraπanji. Nekatera od teh vpraπanj ostajajo nereπena æe veË kot 85 

let (Pedro Victoriano Cruz in Lamberto Hernandez, 1. avgust 2004). 

Paracho, obËina, ki me tukaj zanima, je poznana po manufakturi kitar. ©tirideset 

odstotkov prebivalcev v Parachu je odvisnih od industrije kitar, da preæivijo, 

naj si bo glede proizvodnje ali prodaje. Eden veËjih udarcev za skupnost 

je nastopil leta 1996, ko so kitare zaËele prihajati v Mehiko iz Kitajske, prodajale 

so se po niæji ceni, kot so jih bili sami sposobni izdelovati. To je bila seveda 

neposredna posledica Nafte, ki je odstranila vse zaπËite dræavne industrije in 

olajπala uvoz dobrin, izdelanih v tujini, pod regulacijami revidiranih tarif (glej 

Posada Garcia, 2004). Russell (1997: 28) nas opomni, da so se te spremembe 

3 Ena minimalna plaËa je v Ëasu raziskav znaπala pribliæno pet kanadskih dolarjev na dan. 


209


210 

zaËele æe leta 1982 pod Miguielom de Madrid, ki si je sposodil denar od IMF v 

zameno za neoliberalne ekonomske reforme. 

Boji za avtonomijo v regiji P’urhépecha segajo v leto 1600. Pravzaprav so 

staroselci v regiji P’urhépecha sami sebe æe leta imeli za “narod”. Na predsedniπkih 

volitvah leta 1988 je skupnost Paracho zaËela podpirati Cuauhtemoc 

Cardenas in Partido de la Revolución Democratico (PRD). Po vsem tem Ëasu 

se je odnos pokvaril in skupnost je izgubila zaupanje v voditelje PRD. Obtoæili 

so PRD æupana, da si prisvaja javna sredstva, se vmeπava v sindikaliste, in sebi, 

svoji æeni in bratom doloËa ekstremno visoke plaËe (Navarro 2005). Obtoæeni 

so bili tudi, da ne izpolnjujejo svojih obljub iz predvolilne kampanje in da namesto 

lokalnega razvoja podpirajo mednarodne investitorje. V pripravah za ob- 

Ëinske volitve novembra 2004 je bila stranka PRD, ki je bila v Parachu na 

oblasti od volitev leta 2000, poraæena pri internem imenovanju kandidatov. 

©tirinajstega novembra 2004 so bili izidi volitev razglaπeni kot neveljavni potem, 

ko so staroselska ljudstva na obmoËju prepreËila postavitev 12 od 37 voliπË. 

PoslediËno je 30. decembra 2004 volilno sodiπËe Miochacana razglasilo 

kandidata PRI za zmagovalca. Kmalu potem, ko so bili objavljeni rezultati novembrskih 

volitev na novoletni zabavi, je skupina ljudi na podlagi prevare na 

volitvah razglasila Paracho kot avtonomno skupnost (glej Marquez in Gutierrez, 

2. januar 2005). Razglasili so tudi rojstvo Paracha kot “Junta de buen gobierno”, 

kot prva “junta”, ustanovljena zunaj Chiapasa. 

Sprva so se ti dogodki zdeli, kot da ustrezajo tistim iz Tlalnepantla, kjer se 

je prebivalstvo uprlo vsilitvi zastopnikov, ki jih je izbrala dræava, in oblikovali 

vzporedno vlado, ki je bila izvoljena na lokalni skupπËini. Kakorkoli æe, dogodki 

se niso odvijali na ta naËin. Zanimivo je, da je bila skupina, ki je razglasila 

avtonomijo, podporna skupina PRD, ki je izgubila nominacijo za vodstvo na 

prihajajoËih novembrskih volitvah. Z drugimi besedami, zdi se, da je majhna 

skupina ljudi poskuπala prevzeti oblast in izrabiti frustracije volilnega okroæja. 

V procesu so spodnesli resnost avtonomnih bojev, ki so izbruhnili iz zapatistiËne 

vstaje leta 1994. To bom navajala kot “oportunistiËno avtonomijo”, v kateri 

skupina ljudi izkoristi politiËni poloæaj za razglas avtonomije brez privoljenja 

prebivalstva. Kot je izjavil vodja staroselske skupnosti, “ustvariti moramo razmere 

za pravo avtonomijo. Delati moramo z ljudmi. Trdo moramo delati, da bomo 

ustvarili moænosti in odloËitev za avtonomijo bo sledila …” (glej Hernandez 

Navarro, 5. marec 2005). Ko je bil ta prispevek napisan, je izvoljena vlada 

PRI nadaljevala vladanje in okupacijo obËinskih zgradb. 

“OportunistiËna avtonomija”, raziskana v primeru Paracha, je jasen odsev 

zloma odnosov med dræavo in druæbo, ki tudi reflektira sploπno krizo demokratiËnega 

procesa. Paracho sam na sebi ni veËinska staroselska skupnost, ki bi su-

gerirala, da konflikti niso zasnovani na etniËnosti, ampak prej na politiki in 

ekonomiji. Odnos, ki obstaja med korumpiranimi vladnimi zastopniki in mednarodnimi 

investitorji, je prevzel vlogo odnosa med vlado in njihovimi volivci. 

Izraz avtonomija je v tem primeru ena od priloænosti, ki zahteva veËjo podporo 

skupnosti, da bi lahko preæivela. Grassroot boj za avtonomijo znotraj 

kmeËkih sektorjev Paracha se nadaljuje. 

CHIAPAS 

Boj za avtonomijo v Chiapasu je izbruhnil 1. januarja 1994 z zapatistiËno 

vstajo. Pravzaprav je bilo 30 obËin razglaπenih za avtonomne decembra 1994. 

»eprav se je teh 30 obËin imelo za avtonomne, to v resnici niso postale do poletja 

2003. 

Sporazumi iz San Andresa, ki so bili podpisani leta 1996, so bili posledica 

pogajanj med zapatisti in mehiπko vlado. To se ni zgodilo, dokler ni Foxova vlada 

predstavila novega staroselskega zakona 2001, ko so zapatisti vzeli boj za avtonomijo 

v svoje roke, po letih izdaj in zavajanja s strani mehiπke vlade. Prvega 

januarja 2003 je Brus Li (Muòoz Ramírez 2003: 235) imel govor, ki je odraæal 

ta novi pristop k avtonomiji in potrebo po delovanju v skladu s Sporazumi iz 

San Andresa. Izjavil je: 

“Zdaj je Ëas, da se organiziramo med sabo in oblikujemo avtonomne obËine. 

Ni nam treba Ëakati, da nam zla vlada da dovoljenje. Organizirati bi se morali 

kot pravi uporniki in ne Ëakati, da nam kdo da dovoljenje, da postanemo avtonomni, 

na podlagi zakonov ali brez zakonov.” 

Ko so se pribliæevale poslanske volitve 6. julija 2003, je zapatistiËna skupnost 

zavrnila udeleæbo. Niso dovolili vladi, da bi postavila volilne kabine v njihovih 

skupnostih, kar je bilo izraz njihovega nezadovoljstva z naËinom vladne obravnave 

njihovih vpraπanj. V nekaterih primerih so staroselske skupnosti zaægale 

volilno gradivo (Muòoz Ramírez 2003: 241). Devetnajstega julija se je EZLN 

odloËila, da bo zaostrila odnose in stike z vlado in drugimi politiËnimi strankami. 

Devetega avgusta so zaprli vse Aguascalientes 4 in jih zamenjali s πkoljkami. 5 

To je bila poteza za ustanovitev politiËnega in kulturnega prostora za tiste znotraj, 

zapatiste, in tiste zunaj, ne-zapatiste, æiveËe v isti skupnosti, da bi se lahko 

sporazumevali. Skupaj s πkoljkami so bile oblikovane Juntas de buen gobierno 6 

(Ibid: 245). Vloga Juntas de buen gobierno je prek dialoga najti miroljubne reπitve 

za konflikte, ki so se dvignili med zapatisti in ne-zapatisti, med avtonom- 

4 Mesta, kjer se sreËujejo, v obliki velikih amfiteatrov na prostem. 

5 Zdruæbe avtonomnih staroselskih skupnosti, ki jih lahko imenujemo regije. 

6 Avtonomne obËinske staroselske vlade. 


211


212 

nimi skupnostmi in nacionalno in dræavnimi vladami (Junta de buen gobierno 

de los Altos de Chiapas, maj 2004: 5). Junta sluæi kot posredno telo za usmeritev 

projektov, ki se realizirajo s podporo povezav NGO in civilnih povezav. 

Kot odgovor na Foxov Plan Puebla Panama so zapatisti zaËeli naËrt La Realidad 

Tijuana. Po tem naËrtu naj bi zdruæili politiËne boje, ki se borijo za demokracijo, 

svobodo in praviËnost, od La Realidad do obmejnega mesta, Tijuane. 

Mednarodno so objavili podobne naËrte proti neoliberalizmu in za ËloveËnost. 

Kot pravi Subcomandante Marcos (Muñoz Ramírez 2003: 284), je bila prva 

lekcija o politiËnem razredu, ki so se je nauËili zapatisti, da besede niË ne pomenijo. 

Druga je bila ta, da politiËni razred nima nobenih politiËnih ali moralnih 

naËel, ne oziraje se na politiËno stranko, o kateri govorimo. Te lekcije so 

pripeljale EZLN k veliki odvisnosti od nacionalnih in mednarodnih NGO, da 

jim pomagajo preæiveti, zaradi spodletelih pogajanj s centralno vlado. Kmalu po 

vstaji 1. januarja se je mednarodna skupnost zaËela organizirati in poπiljati finanËno, 

materialno in politiËno pomoË zapatistiËnemu gibanju. 7 TisoËi ljudi, 

vkljuËno s predstavniki stotin skupin, so se udeleæili sreËanj (encuentros), 8 glasovali 

na plebiscitu in poslali denar, zdravila, oblaËila, hrano in πolske potrebπËine 

v zapatistiËna obmoËja. Kakorkoli æe, ta podpora, kakor pravi aktivni Ëlan 

SIPAZ (Servicio Internacional Para la Paz [mednarodna sluæba za mir]) v San 

Cristobal de las Casas, je v teh desetih letih drastiËno upadla. Osnovni razlog 

za ta upad je bila preusmeritev pomoËi NGO v druge dele sveta, ki potrebujejo 

takojπnjo pomoË. 

Nevladne organizacije so za realizacijo svojih projektov pogosto odvisne od 

vladnega denarja. Ta denar lahko pride od obËinskih, provincialnih ali dræavnih 

virov, cerkva, politiËnih strank ali drugih darovalcev, vendar na koncu ni 

nobenega jamstva. Kot pravi predstavnik SIPAZ, kot je navedeno zgoraj, je veliko 

mednarodnih organizacij prenehalo podpirati njihove centre, saj je bilo financiranje 

preusmerjeno na druge mednarodne projekte. Na primer organizacija, 

ki se imenuje Common Frontiers, “je kanadska delovna skupina, ki deluje 

na veË podroËjih, se spopada in predlaga alternative za socialne, okoljske in 

ekonomske zadeve ekonomske integracije v Amerikah” (Common Frontiers). 

Deluje v koordinaciji z delavskimi, verskimi in politiËnimi organizacijami. Njihov 

prvotni namen je bil sooËiti se s kanadsko-ameriπkim sporazumom o prostem 

trgu. Temu je sledila zavrnitev Nafta. V Ëasu zapatistiËne vstaje so bili v 

tesnem stiku z mehiπkimi organizacijami proti Nafti. Leta 1995 so poslali pred- 

7 Bilo je veliko πpekulacij o tem, zakaj je v regijo priπla tako velika pomoË, v nasprotju s primerom Tlalnepantla. 

Nekateri menijo, da se je to zgodilo zahvaljujoË internetu; drugi menijo, da je pomoË priπla kot poskus 

podpore odprave problema brez nasilja, medtem ko nekateri πe vedno menijo, da je bilo to zaradi karizmatiËne 

osebnosti Subcomandante Marcosa. 

8 Mednarodni politiËni forumi.

stavnike v Chiapas, da bi podprli zapatistiËno gibanje. »eprav niso priskrbeli 

finanËne pomoËi za zapatistiËno gibanje, je bila njihova pozornost sedaj preusmerjena 

na FTAA. 

Dva od drugih NGO, ki sem ju kontaktirala, v Kanadi darujeta denar organizaciji, 

ki se imenuje Desarollo Economico Social de los Mexicanos Indigenas, 

A.C. (DESMI [ Druæbeno ekonomski razvoj mehiπkih staroselcev]). DESMI je 

bil ustanovljen leta 1969, da bi podprl staroselske in kmetovalske skupnosti v 

Chiapasu. OsredotoËajo se sicer na zapatistiËna obmoËja, niso pa omejeni z njihovimi 

mejami. Podpirajo tako zapatistiËne kot tudi ne-zapatistiËne skupnosti 

prek, kakor temu reËejo, projekta Economia Solidaria. Ta projekt izvaja usposabljanje 

v staroselskih skupnostih, da bi razvili in izvedli njim lastne ekonomske 

alternative za kmetijsko proizvodnjo, zadruge in javna dela. Development and 

Peace, kanadski NGO, ki kanalizira veliko svoje podpore prek DESMI, je zagotovil 

nujno podporo zapatistiËnemu obmoËju takoj po vstaji 1. januarja 1994 v 

obliki Ëlovekovih pravic, opazovalcev in denarja. Po tej zaËetni nujni podpori 

je Development and Peace preskrbo finanËne podpore za DESMI in za Bartolome 

de las Casas ‡ Center za Ëlovekove pravice na niæji ravni. V resnici je bila 

njihova podpora v letu 2003 samo polovica tiste iz leta 1994. 

EZLN je zavrnila vso vladno podporo in stike, zanaπali so se samo na nevladne 

vire. Kakor jaz to vidim, bo ta strategija prej ali slej privedla do interne krize 

zapatistiËnih skupnosti, saj mednarodna pomoË πe naprej upada, kot lahko vidimo 

pri kanadskih organizacijah. Trenutno so zapatistiËne skupnosti odvisne 

od prostovoljnih zdravnikov, ki potujejo na obmoËje, da bi zagotovili samo osnovno 

zdravstveno oskrbo in podarili zdravila. V nasprotju z zapatistiËnimi na- 

Ëeli strokovnjaki medicine, ki potujejo v Ciudad de Mexico na obmoËja, ki jih 

nadzorujejo zapatisti, so plaËani profesionalci, ki jih zaposlijo vladne institucije. 

Brez teh prihodkov zdravniki ne bi mogli posvetiti svojega Ëasa zapatistiËnim zadevam. 

9 Izurili so, kot jim pravijo, zdravstvene promotorje. Ti prostovoljci vklju- 

Ëujejo babice (tradicionalne staroselske zdravilke), zeliπËarje, zdravilce sklepov 

in kosti (hueseros) in zdravstvene delavce, ki ostanejo v skupnosti in pomagajo 

pri preprostih zdravstvenih teæavah. Zapatisti ponosno poudarjajo, da je zdravstvena 

oskrba zastonj, v nasprotju z drugimi deli Mehike. 

Nekateri uËitelji so lokalno izurjeni, medtem ko drugi prihajajo iz drugih delov 

dræave in skupnosti prostovoljno prispevajo svoje usluge. V osnovi je to zelo 

pozitivna ureditev, vendar pa so prostovoljci prostovoljci samo toliko Ëasa, 

kolikor dolgo jim njihova lastna finanËna sredstva dopuπËajo, πe posebej ta velja 

za uËitelje, ki prihajajo od daleË. Med mojim bivanjem v La Realidad, ma- 

9 Ali ni to posredna vladna podpora? 


213


214 

ja 2004, so bile πole veË mesecev brez uËiteljev in ni bilo jasno, kdaj bi njihovo 

mesto lahko bilo spet zapolnjeno. 

To sta samo dve osnovni storitvi, za kateri so zapatisti morali iznajti alternativne 

ureditve, ki bi jih v nasprotnem primeru priskrbela dræava. Bolj nedavno 

so zapatisti prosili za dræavno in mednarodno finanËno pomoË za njihove skupnosti. 

Æal je Bancomer obvestil EZLN, da so morali do konca junija 2005 zapreti 

njihov banËni raËun. 10 Banke trdijo, da je Enlace Civil vpleten v pranje denarja 

in da oni noËejo biti del tega. Kot reËeno, je zapatistiËno prejemanje 

denarja od nacionalne politike, nacionalnih ekonomskih institucij in virov zanimiva 

politiËna strategija. 

SKLEP 

Boj za avtonomijo je predvsem boj v okviru odnosov med dræavo in druæbo. 

Ta odnos je prinesel revπËino in izkljuËitev staroselskih skupnosti v Mehiki. 

Primeri, ki sem jih prouËevala, so samo trije od πtevilnih bojev za avtonomijo 

po vsej Mehiki, vsak je specifiËen glede svojih zahtev, uporabljajo pa skupne 

pristope. PolitiËno-ekonomski poloæaj v Mehiki je tak, da se prepad med bogatimi 

in revnimi Ëedalje bolj poglablja, s tem ko neoliberalni naËrt bliskovito 

napreduje. Naivno bi bilo sklepati, da je mehiπka dræava za staroselska vpraπanja, 

v Chiapasu, v kateremkoli zgodovinskem trenutku, imela kakrπen koli interes. 

Pravzaprav so se staroselci oznaËili za “izkljuËene”. 

Ljudstvo Tlalnepantla se πe vedno opira na javne sluæbe in finanËne podpore, 

ki jih vodi dræava v njihovem boju za priznanje njihovih izbranih zastopnikov. 

Njihova razglaπena “postvolilna avtonomija” je uporabna samo toliko, kolikor 

so se Tlalnepantla trudili protestirati, pisali pisma in se pogajali z vladnimi 

usluæbenci, vse pa je naletelo na gluha uπesa. Nasilno prevzemanje obËinskih 

zgradb se lahko konËa s tragedijo, lahko pa tudi pokaæe dræavi resnost nekoga v 

boju. Osnovna prednost, ki jo lahko najdemo v primeru Tlalnepantla, je, da so 

vladne storitve, kot so na primer izobrazba, zdravstvo in infrastruktura, πe naprej 

zagotovljene. Delati znotraj obstojeËih struktur ne bo naslavljalo krivic ali 

πibkosti kapitalistiËnega sistema, bo pa zagotovilo minimalno koliËino zahtevanih 

sredstev, ki dovoljujejo ljudem, da nadaljujejo boj. 

Po drugi strani zapatistiËna strategija popolne avtonomije od dræavnih 

struktur, vendar z odvisnostjo od nacionalne in mednarodne NGO podpore, 

prepuπËa skupnosti tveganju nerazreπitve in diskontinuitete te podpore, ko 

10 BanËni raËun je v bistvu raËun Enlace Civil, civilne organizacije, ki deluje kot vezni Ëlen med EZLN in civilno 

druæbo.

NGO sami spodletijo ali usmerijo svojo pozornost na druge, bolj “zasluæne” primere. 

»e bo strateπka avtonomija, ki jo je oblikovala EZLN, πe naprej pritiskala 

na vlado, da ugodi njihovim zahtevam, bo morda proizvedlo koristne rezultate 

za obravnavano skupnost. »e pa se uporablja kot stalno sredstvo upora, je, 

po mojem mnenju bolj dvomljive uËinkovitosti, ne nazadnje zaradi nezanesljivosti 

NGO kot virov financiranja. 

Primer Paracho je malo bolj teæaven zaradi oportunizma, za katerega se zdi, 

da vodi skupino odpadnikov. Metode, ki jih uporablja ta skupina, so lahko razumljene 

samo v kontekstu korupcije in spodletele demokracije. Volivci so 

imeli pri iskanju spremembe na voljo le desno PRI ali popolno abstinenco volilnega 

procesa. Skupina, ki nima potrebne zgodovinske podlage ali usmerjenosti 

v lokalne boje, da bi legitimno razglasila avtonomijo, ne bo preæivela, 

sploh ko politiËne razdelitve postanejo jasnejπe. ©e posebej pri “oportunistiËni 

avtonomiji” v Parachu, kjer jo izvaja skupina z zgodovino korumpiranega vodenja 

in ki je odstranjena od dolgo obstojeËega boja za avtonomijo, temeljeËega 

na skupnosti. 

Na boje za avtonomijo lahko vpliva kombinacija politiËnih, ekonomskih, 

druæbenih in kulturnih dejavnikov. Trije primeri, ki sem jih raziskovala, pokaæejo, 

da so politiËno ekonomske pomanjkljivosti skupni imenovalec. Neprivilegirani 

sektorji druæbe so tisti, ki se borijo, da bi ohranili dostojanstveno æivljenje 

in imeli glas v politiËnem procesu. Ta boj se okrepi s tem, ko mednarodni 

programi, ki se uvajajo na nekem obmoËju, spodbijajo doloËene potrebe prebivalstva. 

Korumpirane volitve so tudi pomemben sproæitelj avtonomnega boja. 

Ko demokratiËni proces spodleti, zaËnejo ljudje iskati drugaËna sredstva, da bi 

bili zastopani. EtniËnost in jezik sta prav tako pomembna v regijah, kot je Chiapas. 

Kljub temu se je pristop k avtonomiji v treh primerih razlikoval. Volilna 

avtonomija s prevaro, oportunistiËna avtonomija in strateπka avtonomija so 

posledice razliËnih interpretacij politiËne ekonomije in druæbene realnosti v 

Mehiki. Skupine poskuπajo z razliËnimi strategijami priti do istih ciljev. Iskani 

cilj je udeleæba v politiËnih procesih in zagotovitev vzvodov za doloËanje stvari, 

kot so raba skupnosti lastnega jezika, izobrazba, zemlja in sploπni viri. 

Prevedla Nina Brezovar 

LITERATURA 

ACKERMAN, BRUCE (1980): Social Justice in the Liberal State, New Haven: Yale University Press. 

BALOGH, SÁNDOR (1999): Autonomy and the New World Order: A Solution to the Nationality Problem, Toronto Buffalo: Matthias 

Corvinus Publishing. 


215


216 

BECK, ULRICH (2000): “The Cosmopolitan Perspective: Sociology and the Second Age of Modernity”, British Journal of Sociology, 

πt. 51(1), 79‡105. 

BENYOSEF, LAGUNA ARANDA (2004): “Las Razones de Tlalnepantla Amarres del Poder/II”, La Jornada de Morelos, Cuernavaca, 

1. april 2004. 

BRAUNMÜHL, CLAUDIA VON(1978): “On the Analysis of the Bourgeois Nation State within the World Market Context”. 

V: HOLLOWAY, J. in PICCIOTTI, S. (ur.): The Sate and Capital: A Marxist Debate, London: Edward Arnold, 160‡177. 

BRONNER, STEPHEN (1999): Ideas in Action: Political Tradition in the Twentieth Century, Lanham in Oxford: Rowman 

& Littlefield. 

BRONNER, STEPHEN (2002): Imagining the Possible: Radical Essays for Conservative Times, New York: Routledge. 

BRYSK, ALLISON (2000): From Tribal Village to Global Village: Indian Rights and International Relations in Latin America, Stanford: 

Stanford University Press. 

COMMON FRONTIERS (2004): “About Us”, Common Frontiers, URL: http://www.commonfrontiers.ca/aboutus.html. 

DÍAZ-POLANCO, HÉCTOR (1997): La Rebelión Zapatista y la Autonomía, Mexico ‡ Madrid: Siglo XXI. 

DÍAZ-POLANCO, HÉCTOR in CONSUELO, SÁNCHEZ (2002): México Diverso: El Debate Por La Autonomía, Mexico: Siglo XXI. 

DOMÍNGUEZ, JORGE (1999): “The Transformation of Mexico’s Electoral and Party Systems, 1988‡1997: An Introduction”. 

V: DOMÍNGUEZ, J. in POIRÉ, A. (ur.): Toward Mexico’s Democratization: Parties, Campaigns, Elections, and Public 

Opinion, New York: Routledge, 1‡23. 

DOWNIE, R. S. IN TELFER, E. (1971): “Autonomy”, Philosophy, πt. 46, 293‡301. 

DWORKIN, GERALD (1988): The Theory and Practice of Autonomy, Cambridge: Cambridge University Press. 

EZLN (2002): “First Declaration from the Lacandón Jungle”. V: Hayden, T. (ur.): The Zapatista Reader, New York: Thunder’s Mouth 

Press, 217‡220. 

GHAI, YASH (2000): “Ethnicity and Autonomy: A Framework for Analysis”. V: GHAI, Y. (ur.): Autonomy and Ethnicity: Negotiating 

Competing Claims in Multi-ethnic States, Cambridge ‡ New York: Cambridge University Press, 1‡26. 

GLOBAL EXCHANGE (2000): “Presidential Elections 2000”, URL: http://www.globalexchange.org/campaigns/mexico/dem/ 

campaign.html. 

HANNUM, HURST (1990): “Autonomy, Sovereignty, and Self-Determination: The Accommodation of Conflicting Rights”, 

Philadelphia: University of Pennsylvania Press. 

HERNANDEZ NAVARRO, LUIS (2005): “Paracho: De Autonomia Por Decreto a Autonomia Desde Abajo”, La Jornada de Michocan, 

5. marec 2005, URL: http://www.jornada.unam.mx/2005/mar05/050305/michoacan/01n1pol.html. 

HIRST, PAUL in THOMPSON, GRAHAME (1999): Globalization in Question: The International Economy and the Possibilities 

of Governance, Cambridge: Polity Press. 

HOLLOWAY, JOHN (1995): “Global Capital and the National State”. V: BONEFELD, W. in HOLLOWAY, J. (ur.): Global Capital, 

National State and the Politics of Money, London: Macmillan, 155‡181. 

INTERNATIONAL LABOUR ORGANIZATION (1991): “Convention (No. 169) concerning Indigenous and Tribal Peoples in Independent 

Countries”, Office of the High Commissioner for Human Rights, URL: http://www.unhchr.ch/html/menu3/b/62.htm. 

JUNTA DE BUEN GOBIERNO DE LOS ALTOS DE CHIAPAS (2004): “La Agresión del 10 de Abril”, Rebeldia, πt. 2 (19), 3‡5. 

LA JORNADA (2004): “Concejo Popular Autónomo Inicia Funciones en el Palacio Municipal de Tlanepantla”, La Jornada Mexico DF, 

13. januar 2004, 31. 

LA JORNADA (2004): “Morelos: Gobierno Jurasico”, La Jornada Mexico DF, 15. januar 2004, 2. 

LA JORNADA (2005): “En Michoacán Aproximadamente 108 Mil Indígenas Perciben Uno o Dos Salarios Mínimos”, La Jornada de 

Michoacan, 25. maj 2005, 14. 

LEONARD, ERIC (2001): “Seeking Sovereignty: Gaining Understanding through Critical Analysis”, New Political Science, πt. 23(3), 

407‡428. 

LOCKE, JOHN (1690/1962): Two Treatises of Civil Government. Introduction by W. S. Carpenter, London: J. M. Dent. 

LUCAS, J. L. (1966): Principles of Politics, Oxford: Oxford University Press. 

MACPHERSON, C. B. (1965): The Real World of Democracy, New York: Oxford University Press. 

MÁRQUEZ, JAIME in GUTÍERREZ, OSCAR (2005): “Municipio Zapatista en Michoacán”, El Universal, 2. januar 2005. 

MORRIS, STEPHEN D. (1995): Political Reformism in Mexico: An Overview of Contemporary Mexican Politics, Boulder ‡ London: 

Lynne Rienner Publishers. 

MUÑOZ RAMÍREZ, GLORIA (2003): EZLN 20 y 10 El Fuego y la Palabra. México: Revista Rebeldia ‡ Desarrollo de Medios.

NAVARRO, FERNANDA (2005): “Una Semana Después la Situación Indígena se Define: primera parte”, La Jornada de Michoacán, 

17. januar 2005. 

OEHMICHEN, MARÍA CRISTINA (2000): Desarrollo Economico y Social: Estado del Desarrollo Económico y Social de los Pueblos 

Indigenas de México, 1996-1997 (1. zvezek), México: Instituto Nacional Indigenista in Programa de las Naciones Unidas 

para el Desarrollo, 213‡288. 

OHMAE, KENICHI (1990): The Borderless World: Power and Strategy in the Interlinked Economy, New York: Harper Business. 

PANITCH, LEO (2001): Renewing Socialism: Democracy, Strategy and Imagination, Boulder: Westview Press. 

PEREZ ‡ BALTODANO, ANDRES (2004): “Globalization, Human Security and Social Policy: North and South”. V: KENNETT, P. (ur.): 

A Handbook of Comparative Social Policy, Cheltenham ‡ Northampton: Edward Elgar Publishing, 50‡67. 

PETRAS, JAMES in HENRY VELTMEYER (2001): Globalization Unmasked: Imperialism in the 21st Century, Halifax: Fernwood. 

PETRAS, JAMES (2002): “Right/Left Polarization: The Ballot Box and the Street”, Canadian Dimension, πt. 36(4), 36‡43. 

POSADA GARCIA, MIRIAM (2004): “Amaga el Libre Comercio La Guitarra de Paracho”, La Jornada de México, junij 2004, 40. 

RAWLS, JOHN (1971): A Theory of Justice, Cambridge: Harvard University Press. 

RED POR LA PAZ (2003): Foro Sobre Autonomías Memoria, Chiapas: Coreco. 

ROSENAU, JAMES N. (1997): Along the Domestic-Foreign Frontier: Exploring Governance in a Turbulent World, Cambridge: 

Cambridge University Press. 

RUSSELL, JAMES W. (1997): “Mexico’s Rising Inequality”, Monthly Review, πt. 49(7), 28‡33. 

SASSEN, SASKIA (1996): Losing Control?: Sovereignty in an Age of Globalization, New York: Columbia University Press. 

SCANLON, THOMAS (1972): “A Theory of Freedom of Expression”, Philosophy and Public Affairs, 204‡226. 

STRANGE, SUSAN (1994): “Wake Up Krasner, the World has Changed”, Review of International Political Economy, πt. 1(2), 

209‡219. 

STRANGE, SUSAN (1996): The Retreat of the State: The Diffusion of Power in the World Economy, New York: Cambridge 

University Press. 

SUBCOMANDANTE MARCOS (2003): Otro Calendario: El de la Resistencia, México: Frente Zapatista de Liberación Nacional 

in Colectivo Callejero. 

VICTORIANO C. PEDRO IN HERNÁNDEZ M. LAMBERTO (2004): “Ocumicho Seguirá Heredando a Sus Hijos Tierra Ensangrentada: 

La Lucha No Ha Terminado”, URL: http://www.xiranhua.com/reportaje/reportaje023.htm 

WEBER, MAX (1919/1965): Politics as a Vocation, Philadelphia: Fortress Press. 

WEISS, LINDA (1998): The Myth of the Powerless State, Ithaca: Cornell University Press. 

WOLFF, ROBERT PAUL (1970): In Defense of Anarchism, New York: Harper and Row. 


217

Matias E. Margulis in Kristen Hopewell: Ljudske kuhinje: Odgovor na neoliberalno zapuπËino revπËine in lakote v Argentini 

218 

Matias E. Margulis in Kristen Hopewell 

Ljudske kuhinje: Odgovor na neoliberalno 


UVOD 

Argentinska ekonomija se je zlomila leta 2001, po veË kot desetletju neoliberalne 

politike in neprizanesljivega, kroniËnega propadanja skozi konec devetdesetih. 

Ta zlom je pospeπil ekonomski, druæbeni in politiËni propad brez 

primere, zaznamovan z mnoæiËno brezposelnostjo, rastoËo neenakostjo in dramatiËnim 

izbruhom revπËine. Ocenjujejo, da skoraj polovica argentinskega 

prebivalstva, okoli 17 milijonov ljudi, danes æivi v revπËini. Zaradi svoje blaginje 

in statusa ene najbolj razvitih dræav v Latinski Ameriki je nekoË zbujala zavist, 

danes pa se veËina argentinskega prebivalstva uvrπËa med najrevnejπe. 

Ena najbolj æalostnih posledic tega ekonomskega poslabπanja je zmanjπana 

moænost revnih, da bi si kupili zadostno koliËino hrane, ki bi zadovoljila njihove 

osnovne prehranske potrebe. Ta nezmoænost dostopa do zadostne koliËine 

hrane se omenja kot negotov dostop do hrane, odraæa pa se v obliki lakote in 

podhranjenosti. Ironije negotovega dostopa do hrane v dræavi, kot je Argentina, 

ena glavnih kmetijskih izvoznic in dræava, ki pridela veË kot dovolj hrane, 

da bi nahranila svoje prebivalstvo, je veË kot oËitna. 

Opustoπenje, ki sta ga povzroËila neoliberalizem in ekonomski zlom v Argentini, 

je bilo povod za nastanek mnoæice razliËnih druæbenih gibanj in strategij 

preæivetja in upora. Ena najzanimivejπih, iz perspektive varne preskrbe s 

hrano, so comedores populares ali ljudske kuhinje, ki so kot odgovor na rastoËo 

revπËino in lakoto zaËele spontano nastajati v devetdesetih. Ljudske kuhinje 

niso skupek homogenih organizacij; zelo se razlikujejo v svojih ciljih, organiziranosti 

in postopkih. Kljub temu imajo vse primarne lastnosti: komunalno zasnovane 

organizacije, ki zagotavljajo hrano za revne in to poËno veËinoma zunaj 

formalnih dræavnih institucij. 

Ta Ëlanek raziskuje tri organizacije z zelo razliËnimi izvori in strategijami, da 

bi bolje razumeli ljudske kuhinje in njihovo vlogo v boju proti negotovemu dostopu 

do hrane v Argentini. Zadosten dostop do hrane in na pravicah temeljeË

dostop do hrane sta uporabljena za raziskavo vplivov neoliberalizma na revne 

v Argentini. Ljudskim kuhinjam je uspelo kratkoroËno zmanjπati negotov dostop 

do hrane najbolj izpostavljenih ljudi, katerim so namenjene. Poleg tega 

poglabljajo druæbeno zavest o revπËini in Ëut posameznika za premagovanje 

mnoæiËne druæbene izkljuËenosti. Vendar pa ljudske kuhinje same niso zadostna 

ali trajna reπitev negotovega dostopa do hrane v Argentini. DolgoroËna 

strategija, kako se lotiti visoke stopnje negotovega dostopa do hrane in revπËine, 

s katero se spopada skoraj 17 milijonov ljudi, zahteva celovit institucionalen 

odgovor. KljuËni elementi takπnega odziva morajo priznati temeljno Ëlovekovo 

pravico do hrane in bodo morali poiskati temeljne vzroke za negotov 

dostop do hrane v Argentini: zapuπËino revπËine, ki jo je ustvarilo desetletje 

neoliberalnih ekonomskih politik. 

NEGOTOV DOSTOP DO HRANE IN NA PRAVICAH TEMELJE» DOSTOP DO HRANE 1 

Koncept negotovega dostopa do hrane se ponavadi ne ukvarja z analizo vplivov 

neoliberalne ekonomske politike v Argentini ali drugih razvijajoËih se dræavah. 

Negotov dostop do hrane zagotavlja edinstveno, dopolnilno analitiËno 

orodje za razumevanje uËinkov makrostopenjskega fenomena, kot je revπËina. 

Rezultat neoliberalizma so izredno visoke ravni revπËine in skrajna revπËina v 

Argentini. S tem so moænosti revnih ljudi, da bi si kupili zadostne koliËine hrane, 

moËno oslabljene. OnemogoËena zadostitev prehranskim potrebam ima 

kratkoroËne posledice, kot so podhranjenost, veËjo obolevnost in smrtnost, 

ohromljen fiziËni in duπevni razvoj, kar vse vpliva na dolgoroËne moænosti za 

okrevanje v Argentini. 

Negotov dostop do hrane je definiran kot dostop do zadostne koliËine hrane, 

potrebne za aktivno in zdravo æivljenje, za vse ljudi ob vsakem Ëasu (Svetovna 

banka, 1986; Svetovni vrh o hrani, 1996). Hrana je temeljna æivljenjska 

potreba. Zadosten dostop do hrane pomeni, da lahko posamezniki z nakupom 

ali pridelavo dobijo dovolj hrane za zdravo æivljenje. Negotov dostop do hrane 

ostaja pereË mednarodni problem. Na svetu se pridela dovolj hrane za zadostitev 

prehranskih zahtev vseh ljudi (Barrett in Maxwell 2005: 6). Kljub temu velike 

mnoæice svetovnega prebivalstva vsako leto trpijo lakoto. Po konservativni 

oceni Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) pri Zdruæenih narodih 

pribliæno 852 miljonov ljudi v letu 2004 ni imelo dovolj hrane. 

1 Avtorja æelita poudariti delo Barretta in Maxwella (2005). Ta sekcija se moËno opira na njuni interpretaciji 

Teorije upraviËenosti in na pravicah temeljeËi pristop k negotovemu dostopu do hrane, ki sta tukaj uporabljena 

kot osrednji analitiËni okvir. 


219


220 

Poglavitni znaËilnosti negotovega dostopa do hrane sta lakota in podhranjenost. 

Lakota je definirana kot neugodje zaradi pomanjkanja hrane, povezano z 

nezadostnim zauæitjem hrane (kalorij). Podhranjenost je poslabπanje zdravstvenega 

stanja kot posledica pomanjkanja zadostne koliËine hrane in je povezano 

s kroniËnimi boleznimi pri odraslih. VeËina okvar posameznikovega zdravja, ki 

jih povzroËi podhranjenost, je pogosto nepreklicnih; pri tem so otroci in æenske 

πe posebej ogroæena skupina. Poleg oËitnih uËinkov na zdravje ima negotov 

dostop do hrane tudi soËasne in dolgoroËne negativne vplive na Ëlovekove 

moænosti za boljπe æivljenje. Posamezniki, ki ne zauæijejo dovolj hrane, imajo 

manj energije za delo in so bolj obËutljivi za bolezni. Pri otrocih se podhranjenost 

kaæe v oslabljenem telesnem in duπevnem razvoju, kar zmanjπuje njihovo 

sposobnost za uËenje in njihova dolgoroËna ekonomska priËakovanja. Negotov 

dostop do hrane tako poveËuje moænosti, da bodo ljudje ostali ujeti v revπËini. 

Medtem ko se pogosto domneva, da lakoto povzroËa predvsem pomanjkanje 

hrane, je Nobelov nagrajenec in razvojni ekonomist Amartya Sen (1981) 

nazorno prikazal, da zadostna preskrba s hrano ni tudi zadosten pogoj za prepre- 

Ëitev lakote in negotovega dostopa do hrane. Posameznikova zmoænost dostopa 

do hrane in ne stran preskrbe bo doloËila njegov prehranski status in s tem 

njegovo fiziËno blaginjo. Nezadosten dostop do hrane je glavni vzrok lakote in 

podhranjenosti, ne pomanjkanje zadostne preskrbe s hrano. 

Eno kljuËnih spoznanj Senovega dela je teorija upraviËenosti. Sen identificira 

tri vire upraviËenosti, niz drugaËnih, alternativnih sveænjev ukrepov, ki jih 

nekdo lahko legalno doseæe: 

1. UpraviËenost na podlagi proizvodnje: Hrana je nekomu dosegljiva na podlagi njegove 

pravice do proizvoda, ki je plod njegove pridobitve z delom ali zemljo. 

2. UpraviËenost na podlagi Ëasa: Hrana je nekomu dosegljiva z menjavo za stvari, ki jih 

poseduje, za druge dobrine ali storitve, kot recimo delavci, ki zasluæijo plaËo na trgu 

dela, s katero lahko potem kupijo hrano na trgu blaga. 

3. UpraviËenost na podlagi transferjev: Hrana je nekomu dosegljiva na podlagi njegove 

pravice, ki mu jo dajo drugi, vkljuËno z darili in zapuπËinami posameznikov, kot tudi 

nakazili dræave, kot sta socialna podpora ali pokojnina. 

»e predpostavljamo, da je na voljo zadostna preskrba s hrano, potem so te 

upraviËenosti tiste, ki doloËajo dostop posameznikov in gospodinjstev do hrane. 

RevπËina je torej glavni vzrok negotovega dostopa do hrane, saj implicira 

nezmoænost posameznikov, da bi kupili ustrezne dobrine, vkljuËno s hrano. Ni 

presenetljivo, da je veËina laËnih in podhranjenih na svetu revnih. Revni ljudje 

se sooËajo s precejπnjimi ovirami pri nakupu hrane. Poleg tega pri njih obstaja 

veËja moænost podhranjenosti tudi zato, ker je z vitamini in hranilnimi 

vrednostmi bogata hrana ponavadi draæja kot navadno æito.

Na pravicah zasnovani pristopi k zadostnemu dostopu do hrane so v zadnjih 

letih dobili πirπo podporo. Pravica do zadostne koliËine hrane je priznana z 

mednarodnimi Ëlovekovimi pravicami. Vsebovana je v Mednarodnem paktu o 

ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah 2 in je bila leta 1996 poglaviten 

element sklepa Svetovnega vrha o hrani. Zmanjπanje lakote in revπËine na polovico 

do leta 2015 je prvi izmed razvojnih ciljev tisoËletja Zdruæenih narodov. 

Trenutno se dræavne vlade dogovarjajo o volunterskih smernicah, da bi zadostili 

pravici do hrane po FAO. 3 Pravica do zadostne koliËine hrane je moËna 

moralna zahteva, ki zagovarja, da ima vsak posameznik pravico do zadostne koliËine 

hrane in da je dolænost dræav, da spoπtujejo, varujejo in izpolnjujejo to 

pravico, Ëe posamezniki naletijo na ovire pri dostopu do hrane. 

Dolænosti, ki izhajajo iz pristopa, ki je zasnovan na pravicah ‡ πe posebej pri 

dræavnih in drugih zunanjih akterjih ‡ so znaËilne in bistvene. Tak pristop verodostojno 

dokazuje ne le to, da mora dræava zadostiti potrebam, temveË tudi 

to, da imajo posamezniki pravico zahtevati te pravice od dræave. Po tem pristopu 

so dræave zavezane zagotoviti ekonomske, politiËne in druæbene razmere, ki 

omogoËajo posameznikom, da prejemajo in uæivajo te pravice. Ni dolænost dræav 

samo priskrbeti posameznikom zadovoljive koliËino hrane, Ëe ti nimajo zadostnega 

dostopa do nje, temveË so zavezane ustvariti razmere, v katerih imajo 

vsi ljudje zadosten in stabilen dostop do hrane, da bi æiveli zdravo æivljenje. 

Nasprotno pa, Ëe dræava izvaja politike, ki uniËujejo in spodkopavajo dostop do 

hrane, kar vodi v lakoto in podhranjenost, je treba na tako dræavo gledati kot 

na neuspeπno v spoπtovanju, varovanju in izpolnjevanju pravice do hrane in 

Ëlovekovih pravic. 

‘NEOLIBERALISMO’ V ARGENTINI IN NJEGOVE POSLEDICE 

Neoliberalni poskus v Argentini je bil predmet πtevilnih akademskih razprav 

in pozornosti. Zato bo ta del prinesel le beæen pregled in se osredotoËil 

predvsem na rezultate tega poskusa. V Argentini je bil neoliberalni ekonomski 

model z navduπenjem sprejet v Ëasu administracije predsednika Carlosa Menema 

(1989‡1999). Zasnovan na notoriËnem ‘washingtonskem konsenzu’ je ta 

model dal prednost privatizaciji, zmanjπanju javnega sektorja, uravnoteæenju 

2 Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Ëlen 11, navaja “ Dræave pogodbenice tega 

Pakta, ki priznavajo vsakomur temeljno pravico do varstva pred lakoto, bodo posamiË ali v mednarodnem 

sodelovanju sprejele potrebne ukrepe, vπtevπi sem tudi konkretne programe: a) za izboljπanje metod 

proizvodnje, shranjevanja in distribucije æivil s popolnim izkoriπËanjem tehniËnih in znanstvenih znanj, s πirjenjem 

znanja o zdravi prehrani ter z razvijanjem ali reformo agrarnih sistemov, tako da bi zagotovile Ëim 

uËinkovitejπi razvoj in uporabo naravnih bogastev; b) za praviËno delitev svetovnih æivilskih rezerv glede na 

potrebe, upoπtevaje pri tem probleme tako dræav, ki æivila uvaæajo, kot tudi dræav, ki jih izvaæajo.” 

3 Zadnji osnutek je na internetni strani ftp://ftp.fao.org/unfao/bodies/council/cl127/J3345e1.pdf. 


221


222 

proraËunskih sredstev, zmanjπanju storitev socialnega skrbstva in liberalizaciji 

trgovine. V primeru Argentine so desetletja nestabilnosti valute pripeljala do 

zakoliËenja nacionalne valute, pesa, na vrednost ameriπkega dolarja. Dræava je 

posvojila to politiko kot del dogovora z Mednarodnim denarnim skladom 

(IMF) in Svetovno banko, predvsem zato, da bi zadovoljila interese mogoËnih 

domaËih ekonomskih elit in tujih posojilodajalcev. Nastop neoliberalizma je 

spremljala eksponentna rast argentinske ekonomije. Privatizacija dræavnih 

podjetij je domaËe monopole spremenila v tuje multinacionalke in napolnila 

vladne blagajne. Vendar pa dobiËki ekonomske rasti, katerih veËina se je stekla 

k domaËim poslovnim elitam in tujim multinacionalkam, niso bili dobro razporejeni. 

©e veË, veËina same te rasti je bila umetna in skoncentrirana v finanËnem 

sektorju. Brezposelnost je zaËela rasti zaradi mnoæiËnega odpuπËanja 

delavcev iz javnega sektorja in nekonkurenËnosti domaËe proizvodnje in izvoza 

po dolarizaciji. Medtem je divje narastla korupcija (vkljuËno s politiki, ki so 

jemali podkupnine v zamenjavo za privatizacijske pogodbe in nagrajevanje za 

vladne pogodbe) 4 ter spodkopala zaupanje javnosti v dræavne institucije in politiko. 

Do poznih devetdesetih je neoliberalni ekonomski model postal nevzdræen 

in ekonomija je zaËela razpadati. Recesija ekonomije se je zaËela leta 1999, 

leta 2000 pa konËala v popolni depresiji z ‡11,9 odstotnim upadom BDP (EC- 

LAC, 2004). Do leta 2001 je kriza dosegla takπen ekstrem, da je bila deæela prisiljena 

ustaviti plaËila, ker ni zmogla veË plaËevati tujega dolga. Istega leta je 

dræava konËala pariteto z dolarjem in devalvirala argentinski peso ter s tem 

uËinkovito zradirala veËino prihrankov prebivalstva in njihovo kupno moË. Od 

leta 2001 je refinanciranje in servisiranje zunanjega dolga ena glavnih vladnih 

ekonomskih prioritet. 

Ekonomski in druæbeni zlom, ki ga je doæivela Argentina, nikakor ni rezultat 

in posledica ekonomske krize. Z neoliberalno politiko Menemove administracije 

se je zaËel æe pred dolgimi leti. KljuËne πtevilke in ekonomski indikatorji 

ponujajo jasno sliko negativnih posledic take ekonomske politike. 

Brezposelnost je v obdobju neoliberalizma naraπËala celo med obdobji ekonomske 

rasti. Uradna brezposelnost je strmo narastla s 6,9 % v letu 1990 na 17,5 % 

v letu 1995. Do leta 2002 je dosegla 19,1 %. Neuradno je brezposelnost veliko 

viπja. Za tiste, ki so zaposleni, so se plaËe med letoma 2000 in 2001 zmanjπale 

za 19,5 % (ECLAC, 2004). To je predvsem posledica razvrednotenja in 

grozljive inflacije. Poleg tega so se plaËe v javnem in zasebnem sektorju zamrznile, 

v nekaterih primerih pa tudi zniæale. 

4 Stopnja korupcije Menemove administracije je sploπno znana in je trenutno predmet korupcijskih in podkupovalnih 

toæb proti nekdanjemu predsedniku in njegovim sodelavcem.

Neenakost prihodkov je med neoliberalizmom prav tako opazno narastla. 

Gini-koeficient, standardno merilo neenakosti prihodkov, je med letoma 1990 

in 2002 narasel z 0,501 na pretresljivih 0,59 (ECLAC, 2004b). Glede na stopnje 

razporeditve prihodkov si je najbogatejπih 10 % prebivalstva leta 2002 pridobilo 

42,1 % vseh prihodkov, medtem ko je bila leta 1990 ta stopnja 34,8-odstotna. 

Vse druge kategorije so izkusile razliËne stopnje zmanjπevanja pri 

razporeditvi prihodka, πe posebej srednje in spodnje dohodkovne skupine. Argentina 

je tako dobila sloves ene najbolj nepraviËnih dræav na svetu. 

NajveËja zapuπËina neoliberalizma v Argentini je dramatiËna rast revπËine. 

VeËino svoje moderne zgodovine je bila Argentina razvijajoËa se dræava s srednjim 

dohodkom in z velikimi delavskimi in srednjimi razredi. »eprav je bila 

revπËina v Argentini v razliËnih stopnjah vedno prisotna, je zgodovinsko obstajala 

v veliko manjπem obsegu kot v preostali Latinski Ameriki. V eri neoliberalizma 

se je to bistveno spremenilo. Tudi v zaËetku in sredi devetdesetih, ko 

je ekonomija rastla, je to rast spremljala Ëedalje veËja revπËina. Medtem ko se 

je BDP na osebo med letoma 1991 in 1995 poveËal povpreËno za pet odstotkov 

na leto, se je v istem Ëasu revπËina poveËala s 16 % gospodinjstev na veË 

kot 20 % (Altimir in Beccaria, 1998). Do leta 2002, v osmih letih, je razmerje 

naraslo na alarmantnih 57,5 % prebivalstva pod pragom revπËine (INDEC, 

2005). Ocenjeno je, da je od oktobra 2001 do oktobra 2002 v revπËino padlo 

sedem miljonov ljudi (Dinerstein, 2003). ©e bolj æalostna je rast skrajne revπ- 

Ëine, ki jo Svetovna banka definira kot ljudi, ki æivijo z manj kot enim ameriπkim 

dolarjem na dan. Ta je s 3,4 % v letu 1994 narasla na 27,5 % prebivalstva 

leta 2002 (ECLAC, 2004b; INDEC 2005). 

V Argentini tudi zaposleni, ne samo revni, pogosto æivijo v revπËini. Glede 

na nedavne πtevilke je 27 % zaposlenih pod pragom revπËine. Ta πtevilka je bila 

najviπja v javnem sektorju, kjer skoraj 40 % javnih usluæbencev æivi v revπËini 

(ECLAC, 2004b). Nedvomno to odraæa dejstvo, da veliko javnih in zasebnih 

usluæbencev ne zasluæi dovolj glede na resniËne æivljenjske stroπke, kar jih 

potiska v revπËino. V Argentini danes zaposlitev sama ni zagotovilo za pobeg iz 

revπËini in zadostitev osnovnih potreb. 

Po desetletju neoliberalne ekonomske politike je Argentina postala veliko 

bolj revna in manj praviËna. To dejstvo nazorno kaæe, da je bil neoliberalizem 

v Argentini polomija. To ni polomija samo z ekonomskega staliπËa, temveË tudi 

s prej opisanega staliπËa Ëlovekovih pravic. Neoliberalizem je v revπËino potisnil 

velikanski del prebivalstva in uniËil veËino njegovih moænosti, da bi zadovoljilo 

svoje osnovne potrebe po hrani, zavetju in zaposlitvi. 


223


224 

NEGOTOV DOSTOP DO HRANE 

Argentina je ena najveËjih svetovnih pridelovalk in izvoznic hrane, zato 

razpoloæljivost le-te ne bi smela biti problem. Po FAO proizvede 15.803 kalorij 

na osebo na dan; pribliæno sedemkrat veË, kot je predlagan minimum dnevnega 

zauæitja kalorij. Te πtevilke kaæejo, da Argentina pridela veË kot dovolj hrane, 

da bi zadovoljila domaËe potrebe. 

Kljub obilnim in naraπËajoËim zalogam hrane med obdobjem neoliberalizma 

sta soËasno narasli tudi podhranjenost in lahkota. Podhranjenost je bolj 

opazna in izmerljiva pri otrocih. Leta 2002 se je podhranjenost pokazala v nezadostni 

teæi in okrnjeni rasti pri 5 do 12 % otrok (ECLAC, 2004b). Te πtevilke 

podhranjenosti so skoraj dvakrat tolikπne, kot so bile leta 1985. Podatki 

Svetovne zdravstvene organizacije (2003) kaæejo, da podhranjenost otrok grozljivo 

naraπËa od sredine devetdesetih. Otroci so zaradi revπËine in lakote prekomerno 

prizadeti. Po Movimeneto Nacional de los Chicos del Pueblo (MNCP), 

nevladne organizacije, ki deluje na podroËju varstva otrok, devet milijonov in 

pol otrok æivi v revπËini in veË kot 100 otrok, mlajπih od petih let, vsak dan 

umre zaradi nje. Ob spoznanju dolgoroËnih uËinkov revπËine in podhranjenosti 

na otroπki razvoj in æivljenjske moænosti v prihodnosti (poleg prihodnjega dræavnega 

nadomeπËanja druæbenega kapitala) je MNCP skupaj s πtevilnimi drugimi 

nevladnimi organizacijami od vlade zahtevala, da sprejme takojπnje 

ukrepe za zmanjπanje in odpravo otroπke revπËine in lakote. 

RevπËina je najpomembnejπi vzrok negotovega dostopa do hrane, lakote in 

podhranjenosti. NaraπËanje revπËine in absolutne revπËine med obdobjem neoliberalizma 

je povzroËilo, da so milijoni druæin postali preprosto preveË revni, 

da bi lahko zadovoljili svoje osnovne prehranske potrebe. Nedavna πtudija, ki 

jo navaja Gospodarska komisija za Juæno Ameriko in Karibsko obmoËje pri 

Zdruæenih narodih (ECLAC), ugotavlja, da se dostop do hrane πe naprej 

zmanjπuje, kar od leta 2002 vodi v Ëedalje veËjo razπirjenost lakote in podhranjenost. 

Navaja tudi, da so vzroki za lakoto in podhranjenost povezani s pomanjkanjem 

sredstev v gospodinjstvu za nakup potrebne hrane v zadostni koliËini 

in kakovosti. (ECLAC, 2004b). ©tudija tudi omenja, da se revne 

skupine, ki se od sredine devetdesetih spopadajo z upadanjem dnevnih obrokov 

hrane, po ekonomski krizi leta 2001 sreËujejo tudi z dodatnimi ovirami pri dostopu 

do zadostne koliËine hrane. 

Drugi dejavnik, ki je posledica nadaljnjega zmanjπevanja dostopa do hrane, 

so njene strmo naraπËajoËe cene. Razvrednotenje pesa leta 2001 in temu slede- 

Ëa inflacija sta moËno vplivala na ceno hrane. Med decembrom 2001 in majem 

2003 je indeks cene æivil narasel za 62 %. Za primerjavo, inflacija drugih dobrin 

je bila v enakem obdobju 44-odstotna (ECLAC, 2004b). Medtem cene hra-

ne πe vedno naraπËajo. Nedavna poroËila medijev so izdala dokaze o skrivnih 

dogovorih in doloËanju cen æivil med proizvajalci in prodajalci. Kljub nenehnim 

zahtevam javnosti po odpravi problema naraπËajoËih cen hrane, so argentinski 

vladi ukrepi, da bi ga odpravila, spodleteli. Leta 2004 je dræava zaËela 

brezposelnim z otroki dajati denarno pomoË, in sicer 150 pesov na mesec. Vendar 

pa je ta vsota samo delËek tistega, kar posameznik potrebuje za zadovoljitev 

osnovnih prehranskih potreb. 5 

Kombinacija visoke ravni revπËine in brezposelnosti je skupaj z naraπËajoËimi 

cenami hrane v Argentini povzroËila negotov dostop do hrane, kot ga πe ni 

bilo. Te so v Argentini rezultat ovir pri dostopu do hrane in ne ovir v razpoloæljivosti 

hrane. »e izhajamo iz Senove teorije upraviËenosti, je veliko posameznikov 

v Argentini izkusilo neuspeh upraviËenosti na podlagi Ëasa in upraviËenosti 

na podlagi transferjev. 6 UpraviËenosti na podlagi Ëasa so spodletele pri 

brezposelnih posameznikih (ki nimajo nobenih sredstev za nakup hrane) in pri 

zaposlenih posameznikih, ki æivijo v revπËini (ki imajo dohodek, vendar premajhen, 

da bi lahko zadovoljil njihove prehranske potrebe). UpraviËenosti na 

podlagi transferjev so prav tako spodletele, ker dræava ni oskrbela posameznikov 

z zadostnimi sredstvi (t.j. transferji dohodka, nadzor cen) da bi lahko kupili 

primerno hrano. Argentinska dræava v πtevilnih primerih pravzaprav zmanjπuje 

transferje skupinam, ki jih pesti negotov dostop do hrane. 7 Neuspeh 

upraviËenosti na podlagi Ëasa in transferjev je neposreden rezultat ekonomske 

krize, ki jo je povzroËila neoliberalna ekonomska politika, uvedena leta 1989. 

Iz perspektive pravic je to nedvoumna krπitev spoπtovanja varstva in izpolnjevanja 

pravice do hrane s strani dræave. 

LJUDSKE KUHINJE: OZADJE IN ©TUDIJE PRIMEROV 

Ljudske kuhinje so v Argentini dokaj nov pojav. Odpirati so jih zaËeli konec 

devetdesetih, kar ni presenetljivo, hkrati z naglim stopnjevanjem brezposelnosti 

in ekonomskim poslabπanjem v Argentini. Ni natanËnih podatkov o 

tem, koliko ljudskih kuhinj trenutno obratuje v Argentini. To ni preseneËenje, 

saj so veËinoma nastale in delujejo neodvisno, na majhnih lokalnih obmoËjih, 

raztresene po vsej dræavi. ©tevilne izmed njih nimajo uradne ali formalne vezi 

5 Po πtudiji, ki jo je izvedel znani nacionalni Ëasopis Clarin (1. July, 2005), ki temelji na nacionalni statistiki, 

bi povpreËna druæina potrebovala najmanj 420 pesov na mesec, da bi lahko kupila polovico dobrin, ki so 

potrebne, za umestitev nad uradni prag revπËine. 

6 UpraviËenosti na podlagi proizvodnje so zunaj okvira te πtudije, ker bi to zahtevalo raziskovanje vsakdanjika 

kmetov. 

7 Leta 2005 je argentinska vlada odpovedala naËrtovano poviπanje meseËnih pokojnin. Veliko starejπih dræavnih 

upokojencev æivi v revπËini zaradi prenizkih pokojnin, da bi lahko pokrili osnovne æivljenjske stroπke, 

in zmanjπanja æivljenjskih prihrankov kot posledice devalvacije. 


225


226 

z dræavo, nekatere pravzaprav to tudi izrecno poudarjajo, da bi se izognile vmeπavanju 

dræave ali politiËnih sil. Medtem ko med posameznimi ljudskimi kuhinjami 

lahko obstaja medsebojno sodelovanje, pa neko centralno ali kolektivno 

telo, pod katerim delujejo, ne obstaja. 

Ljudske kuhinje delijo hrano revnim, izpostavljenim posameznikom. To jih 

loËuje od drugih jedilnic v Argentini, kot so πolske jedilnice, ki hranijo πtudente, 

in jedilnic, povezanih s politiËnimi strankami, ki delijo hrano v zameno za 

podporo na volitvah. Pogosto so to komunalne, prostovoljne organizacije (civilna 

zdruæenja), Ëeprav jih vËasih vodijo nevladne ali verske organizacije. Hranjenje 

tistih, ki nimajo dostopa do hrane, je glavna funkcija ljudskih kuhinj, 

Ëeprav se le-te razlikujejo po vrstah obrokov, ki jih servirajo, pogostnosti serviranja 

in sodelujoËih. Nekatere ljudske kuhinje zagotavljajo tudi razliËne druge 

storitve, kot so osnovna zdravstvena oskrba, podpora pri izobraæevanju, usposabljanje 

za delo in vrsta socialnovarstvenih storitev. 

Opisala bova tri primere delujoËe ljudske kuhinje v Argentini. Vse tri so v 

πirπem obmoËju Buenos Airesa. V veË pogledih je vsaka od njih prav posebna. 

Predstavljen bo njihov zaËetek, poslanstvo, storitve, ki jih zagotavljajo, opis 

skupnosti, v kateri delujejo, struktura delovanja in politiËna angaæiranost. 

Asociación Civil Sol Naciente 

Prvotno je bila leta 1999 ustanovljena Asociación Civil Sol Naciente 

(ACSN) miπljena kot zavetiπËe za Ëedalje veË brezdomnih æensk in otrok, ki 

so ostali na ulicah. Njeno zastavljeno poslanstvo je skrb za zelo ogroæene otroke 

in matere ter pouËevanje potrebnih veπËin, da bi ubeæali revπËini. 

ACSN upravlja dve ljudski kuhinji, ki zagotavljata dva obroka in en prigrizek 

za 700 ljudi na dan. Odprta je za vse, ki so potrebni pomoËi, navadno streæe 

meπani skupini otrok, æensk in ostarelih. Poleg oskrbe s hrano ACSN 

upravlja tudi æensko zavetiπËe in dnevno varstvo ter zagotavlja osnovne 

zdravstvene in psiholoπke storitve. Upravlja πe industrijsko pekarno in mikropodjetja, 

kot je proizvodnja sveË in plenic. Ko ima na voljo sredstva, 

ACSN kupi zdravila, oblaËila in uredi pogrebne storitve za najbolj revne in 

pomoËi potrebne druæine. 

ACSN je v enem izmed argentinskih najveËjih in najrevnejπih slumov, ki je 

znan kot 1.14.11. Slum sestoji iz slabo grajenih lesenih barak, kjer æivi povpreËno 

ena druæina na nadstropje (zgradbe so v povpreËju 2‡3-nadstropne). Veliko 

prebivalcev sluma je ruralno-urbanih priseljencev, ki so zbeæali pred revπËino v 

ruralnih obmoËjih dræave, kot tudi priseljencev iz Peruja, Bolivije in Paragvaja. 

RevπËina in brezposelnost v slumu sta zelo visoki. Za veliko posameznikov 

je meseËna socialna podpora dræave, ki znaπa 150 pesov, edini vir dohodka (za

primerjavo, prag revπËine je pri 850 pesih na mesec). Tisto malo dela, kar ga je, 

se ponavadi najde v priloænostnih sektorjih: gradbeniπtvo, cartoneros (ki pono- 

Ëi tavajo po ulicah in zbirajo πkatle za prodajo) ali changitas (prodajanje poceni 

blaga na ulicah, avtobusih in v podjetjih). Delovne razmere so zelo slabe, z 

nizkimi in negotovimi plaËami. 

Lakota in podhranjenost (πe posebej med otroki) sta vsakdanja pojava v slumih. 

8 Med najhujπo krizo, leta 2001, je ta ljudska kuhinja hranila tudi do 1500 

ljudi na dan. Njeno breme se je zmanjπalo, ko so v soseπËini odprli πe druge 

ljudske kuhinje. ASCN trenutno nahrani 700 ljudi na dan. Vendar pa povpraπevanje 

naraste Ëez zimo in med poletnimi poËitnicami, ko so kuhinje v javnih 

πolah zaprte. 

Osebje pri ACSN dela volontersko in ga sestavljajo skoraj izkljuËno æenske. 

Prostovoljke so poveËini brezposelne. Nekatere prejemajo denarno pomoË od 

dræave ali imajo zaposlene moæe z dovolj visokimi in zanesljivimi dohodki. Ustanoviteljica 

in osrednja skupina volonterk, ki so hrbtenica organizacije, so vse 

odrasle v slumih. Ker so tudi same iz slumov, se voditeljice moËno identificirajo 

z æenskami in otroki, za katere skrbi organizacija. Aktivnosti ACSN doloËajo 

in organizirajo ustanoviteljica in prostovoljke z najdaljπim staæem. ProraËun 

ACSN sestoji iz denarnih in stvarnih donacij ter dræavnih subvencij, ki znaπajo 

70 centavov na obrok za otroka. Ta subvencija pomeni polovico stroπka obroka, 

dræava pa ne subvencionira nobenih obrokov za odrasle in ostarele, te 

stroπke mora pokriti ACSN. Glavno stavbo, ki jo uporabljajo, je podaril neki 

lokalni poslovneæ. Kakorkoli æe, ACSN se je leta 2004 zadolæil in kupil sosednjo 

stavbo, da bi zgradil pekarno in usposobil dodatne prostore. ACSN nima 

stalnega vira donacij in to pomanjkanje sredstev ostaja resen problem vodenja 

ljudske kuhinje in ponudbe drugih storitev. 

ACSN ne sodeluje v formalni politiki ali aktivizmu. Njen uradni moto je 

“daleË od oblasti, blizu ljudem”. Prav tako nima nikakrπnih uradnih vezi s politiËnimi 

strankami, druæbenimi gibanji in drugimi organizacijami. Namenoma 

se poskuπa distancirati od lokalnih in provincialnih politikov, ki jih njegove 

voditeljice πtejejo za podkupljive in odgovorne za revπËino v Argentini. »eprav 

se ACSN ne angaæira politiËno, ta svoje delovanje vidi kot obliko aktivizma. 

Asociación Civil Niños de Jesús 

Kot Sol Naciente je tudi Asociacíon Civil Niños de Jesús (ACNJ) zaËel delovati 

leta 1999 v zapuπËeni hiπi. Sprva je πlo za kolektivno sosedsko prizadeva- 

8 Prostovoljke poroËajo o πtevilnih primerih omedlevanja otrok v πolah in njihovih diagnozah hude podhranjenosti. 


227


228 

nje spopasti se z brezdomstvom, ki ga je organizirala Isabel De Simone (sedaj 

direktorica). Poslanstvo ACNJ je “izobraæevanje, okrevanje, zdravljenje, zaπËita 

in pouËevanje delovnih veπËin”. Ljudska kuhinja vsak dan 300 otrokom razdeli 

prigrizke iz mleka in piπkotov (pribliæno 50 materam in 250 otrokom) in 

daje tudi koπare za domov z osnovnimi æivilskimi izdelki za matere (odvisno od 

razpoloæljivosti). Poleg hrane omogoËa center tudi osnovne zdravstvene in psiholoπke 

storitve, zdravljenje podhranjenosti, opismenjevanje, svetovanje ljudem 

v stiski zaradi zlorabe in naËrtovanja druæine. Delovnih veπËin, kot so ra- 

Ëunalniπtvo in πivanje, se uËijo na kraju samem. ACNJ upravlja tudi 

mikropodjetja, imenovana media-pila (“pol polna baterija”), ki zaposlujejo matere, 

da πivajo visoko kakovostne majice, ki se prodajajo v soseskah srednjega 

in gornjega razreda za podporo centru. 

ACNJ se nahaja v meπani soseski delavskega razreda in revnih v Buenos 

Airesu. Vendar pa ljudska kuhinja ne streæe ljudem iz soseske. Vse æenske in otroci, 

ki prihajajo v center, so z obmoËja conurbano, ruralnega obrobja πirπega 

Buenos Airesa, ki velja za skrajno revno obmoËje, kjer veËina druæin æivi v 

skrajno podstandardnih domovih (tla in stene iz blata), kjer ni zdravstvenega 

in socialnega skrbstva. Razseænost revπËine je strnjena v dejstvu, da se æenske 

in otroci tihotapijo z vlaki povpreËno dve uri na dan v vsako smer samo zato, 

da bi bili deleæni storitev, ki jih omogoËa ta organizacija. 

Vsi Ëlani osebja ACNJ so volonterji, vkljuËno z De Simonovo. VeËina prostovoljcev 

je zaposlenih (ali pred kratkim zaposlenih) profesionalcev, πtudentov 

in upokojencev. Skoraj vsi prostovoljci æivijo v soseski in/ali blizu centra. De 

Simonova nadzira aktivnosti ACNJ. ProraËun popularne jedilnice sestoji (in 

zaradi preglednosti daje prednost) skorajda izkljuËno iz stvarnih donacij. ACNJ 

trenutno plaËuje za uporabo prostorov centra (ki se nahaja v pred Ëasom zapuπËeni 

mesnici), vendar te stroπke zaËasno krije mestna vlada. ACNJ je zelo uspeπen 

v pridobivanju prehranskih donacij in opreme (tehtnice, πivalni stroji 

itn.) zasebnih darovalcev, distributerjih hrane in poslovnih sponzorjev. 

ACNJ je vpletena v politiko, ki je povezana z zadostnim dostopom do hrane 

in otrokovimi in Ëlovekovimi pravicami. Podpirala je nedavni pohod in 

protest, ki je zahteval odpravo revπËine otrok v Argentini. De Simonova verjame, 

da je aktivizem pomembna funkcija centra. Ta vera se ne kaæe samo v sodelovanju 

v politiËnih pohodih in protestih, temveË tudi v pouËevanju æensk, 

ki prihajajo v center, o njihovih pravicah in tudi, kako zahtevati te pravice od 

dræave. Poleg tega je ACNJ povezan z Red Solidario, veliko mreæo nevladnih 

organizacij, ki si prizadevajo izboljπati druæbene razmere v Argentini. »eprav 

center ni neposredno povezan z nobeno politiËno stranko, se je De Simonova 

leta 2004 sestala z ministrom za socialni razvoj in omogoËila trenutno lokacijo

kot donacijo dræave. V letu 2006 si bo ACNJ prizadevala od dræave pridobiti 

tudi subvencije za prehrano za otroke. 

Movimiento de Trabajodores Desocupados (MTD) ‡ Aníbal Verón/La Cañada 

The MTD ‡ Aníbal Verón/La Cañada je lokalna izpostava MTD, enega izmed 

argentinskih gibanj brezposelnih delavcev. Ta gibanja so pogosto imenovana 

piqueteros, zaradi cestnih blokad ali piketov, ki jih uporabljajo v druæbenih 

protestih. Gibanja piquetero so spontano nastala konec devetdesetih kot 

organizacije odpuπËenih ljudi brez primere, kot odziv na probleme revπËine in 

brezposelnosti. 9 MTD ‡ Anibal Verón je eno bolj prepoznanih piquetero gibanj, 

zaradi svoje militantnosti in nadavih umorov dveh vodilnih Ëlanov (López 

Levy, 2004). 10 MTD ‡ Anibal Verón se je zaËel organizirati leta 1997. Glavni 

cilj MTD je ustvariti alternativno ekonomijo, zasnovano na naËelih 

enakosti in dostojanstva v nasprotju s kapitalistiËnim sistemom, ki ni zmoæen 

zagotoviti zaposlitve in dostojnega æivljenja za delavce. 

MTD trenutno upravlja okoli 200 ljudskih kuhinj. V nadaljevanju je predstavljena 

ljudska kuhinja v La Cañadi, ki deluje od leta 2001 in nahrani okoli 

200 ljudi na dan, od katerih je okoli 100 Ëlanov MTD in njihovih druæin, drugi 

pa so stanovalci iz soseπËine, tako imenovani colaboradores (posamezniki, ki 

podpirajo MTD, vendar niso uradni Ëlani). Ljudska kuhinja postreæe s kosilom 

in prigrizkom (mlekom in piπkoti) med ponedeljkom in petkom. Sprva je bila 

odprta le ob vikendih, ko pa je πtevilo ljudskih kuhinj (neodvisnih in politiËno 

povezanih) pred nekaj leti v soseski zaËelo upadati, se je urnik streæbe razπiril, 

da bi zadovoljil dodatnim potrebam. MTD ‡ Aníbal Verón usposablja predvsem 

Ëlane za politiËne proteste in pikete. Vendar pa ponuja tudi vrsto storitev, 

ki temelji na njegovi filozofiji graditve alternativne ekonomije nasproti kapitalizmu. 

MTD ponuja politiËno izobraæevanje, zdravstvene storitve, javne vrtce, 

glasbo in umetnost in vodi neprofitno pekarno. Ljudska kuhinja je v predmestju 

Quilmesa, tradicionalne delavske soseske. Brezposelnost v skupnosti je od 

krize leta 2001 zelo visoka in za veliko ljudi so edini dohodek dræavne denarne 

subvencije. Po mnenju MTD so bolezni pri otrocih, povezane s podhranjenostjo, 

od leta 2000 obËutno narasle, ves Ëas pa v soseski naraπËajo tudi druge infekcijske 

bolezni, kot je tuberkuloza. 

9 Pojav piqueterov je raziskan v literaturi o druæbenih gibanjih. Za nedavne primere raziskav gibanj piquetero 

v Argenitni glej Raùl Isman (2004), Los Piquetes De La Matanza; Miguel Mazzeo (2004), Piqueteros: 

Notas Para una Tiplogia; in Astor Massetti (2004), Piquetores: Protesta Social E Identitad Colectiva for 

recent examples of research on piquetero movements in Argentina. 

10 Policija v Buenos Airesu je ustrelila Daría Santillána in Maximiliana Kosteka iz neposredne bliæine, med 

stavko 26. junija 2002. Razπirjeno mnenje je, da sta bila umora politiËno motivirana. PovzroËila sta mnoæiËno 

podporo piqueterom in strmoglavljenje zaËasne vlade predsednika Eduarda Duhalde. Trenutno poteka 

sojenje politikom, ki so bili vpleteni v naroËilo umorov. 


229


230 

Organizacija ljudske kuhinje temelji na naËelih MTD. MTD uvaja nehierarhiËno 

strukturo, v kateri vsak Ëlan pride na vrsto za izpolnjevanje razliËnih 

vlog znotraj organizacije. Vse odloËitve se sprejemajo na javnih zborovanjih in 

glasovanju. Prostovoljci in prostovoljke MTD in njihovi druæinski Ëlani upravljajo 

ljudsko kuhinjo. Del osebja, kot so kuharji, prejema plaËilo. Kuhinjo je 

MTD zgradil na zapuπËenem smetiπËu. Odvisna je od stvarnih donacij hrane. 

MTD je uspeπen v pridobivanju hrane od komercialnih proizvajalcev in distributerjev 

(tudi s pritiski, Ëe ne gre drugaËe), kot je na primer meso iz lokalnih 

klavnic. Kadar je mogoËe, kuhinja nabavi in/ali zamenja za kakπno drugo blago, 

sveæe sadje in zelenjavo od lokalnih kmetijskih zadrug ali kmeËkih gibanj. 

»eprav MTD nima politiËnih zvez, je ljudska kuhinja dobila donacije æita od 

obËinske vlade. 

MTD je æe po definiciji politiËno aktiven. Vendar pa ni politiËna organizacija 

per se. MTD si (trenutno) ne prizadeva za politiËno moË. Raje se vidi kot 

kolo za druæbeno spremembo. Verjame v igro demokratiËnih politik, ‘kjer je 

mogoËe’. MeseËno socialno podporo 150 pesov ima za zmago svojih Ëlanov in 

argentinske druæbe nasploh, ker je prvi korak k temu, da dræava prevzame odgovornost 

za propad neoliberalizma. Vendar pa trenutna socialna podpora ni 

dovolj, niti ni konËni cilj MTD. V MTD bodo πe naprej iskali ‘sluæbe in dostojanstvo’, 

ne samo dræavne miloπËine. Pravice do dela, hrane in zdravja vidijo 

kot komplementarne pravice, ki jih dræava mora zagotoviti ljudem. 

LJUDSKE KUHINJE: ODZIV NA NEGOTOV DOSTOP DO HRANE 

Ljudske kuhinje so v Argentini nastale spontano kot odgovor na naraπËajo- 

Ëo revπËino in lakoto v skupnostih konec devetdesetih. Delujejo tako, da dajejo 

obroke in hrano revnim, marginaliziranim in moËno ogroæenim skupinam. V 

πtudijah primerov, predstavljenih zgoraj, je malo verjetno, da bi posamezniki, 

ki obiskujejo ljudske kuhinje, imeli alternativne in/ali dodatne vire hrane, Ëe 

jedilnic ne bi bilo. Ljudske kuhinje dajejo odloËilne upraviËenosti na podlagi 

transferjev, ker ponujajo ‘dobrine, ki so jih prostovoljno prispevali drugi’, v obliki 

hrane. Ti neposredni transferji zmanjπujejo relativno stopnjo negotovega 

dostopa do hrane, ki jo povzroËa neuspeh upraviËenosti na podlagi Ëasa. Ljudske 

kuhinje pomagajo zmanjπevati ta negotovi dostop do hrane med revnimi v 

Argentini. 

Ljudske kuhinje so videle revπËino, ki jo je povzroËil neoliberalizem, kot 

glavni vzrok za lakoto v Argentini. Te organizacije so predlagale razliËne strategije 

za dolgoroËno zmanjπanje revπËine, vendar so vse tri ljudske kuhinje, tako 

vsaj upam, le prehodni ukrepi. Sol Naciente in Niños de Jesús sta primarno

zagovarjala individualen pristop k dolgoroËnemu zmanjπevanju revπËine. Obe 

organizaciji ponujata posameznikom vrsto izobraæevanja za delo, da bi poveËali 

posameznikovo zaposljivost. Bistvenega pomena tukaj je, da obe skupini vidita 

zaposlitvene veπËine kot mehanizem in delo kot moænost za dvig posameznika 

iz revπËine. Nasprotno pa MTD ne predlaga na posamezniku temeljeËih 

reπitev. MTD vidi svojo organizacijo kot boj priti silam neoliberalizma in odpoved 

dræave pri izpolnjevanju njenih odgovornosti, da bi zagotovila pravico 

do dela, hrane in zdravja. MTD vidi radikalno ekonomsko reformo (alternativno 

kapitalistiËni) kot edino sredstvo za dejansko zmanjπanje revπËine. Ta pristop 

se osredotoËi na ekonomske pomanjkljivosti ‡ brezposelnost, revπËino in 

neenakost ‡ v ekonomski strukturi pod neoliberalizmom. 

Obπirne ekonomske reforme, zasnovane na trenutnem ekonomskem poloæaju, 

naj bi zmanjπale revπËino in negotove prehranske razmere. Strategije, ki se 

osredotoËijo na poveËevanje delovnih veπËin, se sooËajo s kljuËnimi problemi, 

ki obËutno zmanjπajo njihov uspeh. Glede na trdovratno in zelo visoko raven 

brezposelnosti te strategije verjetno ne bodo uspeπne. Stopnja brezposelnosti se 

je v zadnjih letih gibala med 17 in 20 %. Argentinska ekonomija si verjetno ne 

bo mogla opomoËi v kratkem ali srednjem roku. Zato so moænosti za veËjo ekonomsko 

rast in ustvarjanje delovnih mest kratkoroËno in srednjeroËno majhne. 

©e veË, zaposlitev sama sploh ni zagotovilo za pobeg iz revπËine. Ocenjeno 

je, da okoli 30 % redno zaposlenih ljudi v Argentini æivi v revπËini. 

Medtem ko so ljudske kuhinje nedvomno pomembne v trenutnem poloæaju, 

ne morejo odpraviti problema negotovih prehranskih razmer v Argentini. 

To niso vitalni dolgoroËni modeli za odpravo negotovih prehranskih razmer, lakote 

in podhranjenosti, saj ne morejo zadovoljiti vseh prehranskih potreb. Delujejo 

z omejenimi moænostmi in kot take ne morejo priskrbeti treh obrokov na 

dan, in to 365 dni na leto. Obroki, pripravljeni v ljudskih kuhinjah, tudi niso 

sestavljeni tako, da bi zadovoljili specifiËno podhranjenost. Bolj kot to pripravljajo 

ljudske kuhinje obroke, s katerimi razporedijo celotno hrano na najveËje 

πtevilo ljudi. Imajo zelo omejeno zmogljivost, ker imajo majhen obratovalni 

proraËun in so odvisne od nepredvidljivih donacij. Najbolj razumljiv razlog, zakaj 

ljudske kuhinje niso dolgoroËna reπitev negotovih razmer glede hrane, je 

resnost problema, saj v Argentini æivi v revπËini skoraj 17 milijonov ljudi. 

Problem takπnih razseænosti ne more biti odpravljen samo s skupnostmi v obliki 

organizacij. Problem negotovega dostopa do hrane v Argentini zahteva obseænejπi 

in institucionaliziran odgovor. 

Strategija strukturne ekonomije in politiËne reforme ostaja najbolj vitalna 

strategija za zmanjπanje revπËine in negotovega dostopa do hrane v Argentini. 

Zmanjπanje brezposelnosti je v veliki meri odvisno od ekonomskega okrevanja 


231


232 

in odpiranja delovnih mest. To zahteva dolgoroËnejπo ekonomsko strategijo, ki 

daje prednost odpiranju delovnih mest in zmanjπevanju revπËine. Taka strategija 

bi zahtevala loËitev od neoliberalne ekonomske politike, ki daje prednost 

ekonomski rasti brez dobiËka za veËinski del prebivalstva. KratkoroËno je mogoËih 

veË dræavnih strategij, da bi se zmanjπal negotov dostop do hrane, ki 

vkljuËujejo: nadzor nad cenami hrane ali neposredna podpora v hrani za revne, 

doloËitev fiksnih cen in dogovor med domaËimi pridelovalci hrane. 

V Argentini je visoka stopnja revπËine, na drugi strani pa velikansko bogastvo. 

V Ëasu neoliberalizma je ta redistribucija bogastva uËinkovala regresivno, 

v smeri od veËjega dela prebivalstva k domaËim elitam, tujim kupcem privatiziranih 

entitet in tujim posojilodajalcem. In konËno, obstaja moralna 

zaveza obrniti ta trend in dati revnim ljudem moænost, da dobijo nazaj, kar so 

izgubili v Ëasu neoliberalizma. 

Dræava bi morala uvesti obseæno strategijo za zadosten dostop do hrane in jo 

skupaj z zdravjem prebivalstva narediti za svojo prioriteto. To bi vkljuËevalo tudi 

odgovornost omogoËiti dostop do hrane za revne in zdravstvene intervencije 

v primerih podhranjenosti. 

Trenutna prioriteta vlade je doseganje ekonomske rasti in vraËanje tujega 

dolga. Med neoliberalizmom veËinski del prebivalstva od ekonomske rasti ni 

imel nikakrπne koristi. Pravzaprav πe najmanj tisti najbolj izpostavljeni. Vlada 

zoæuje svoj poraËun, da bi pridobila πtiri milijone dolarjev preseæka za vraËanje 

tujega dolga. Namesto tega bi vlada lahko financirala obπirno nacionalno strategijo, 

ki daje prednost zadostnemu dostopu do hrane in zdravju prebivalstva. 

Argentinska vlada ima po mednarodnem pravu dolænost zagotoviti prebivalstvu 

ustrezen dostop do hrane, saj je podpisnica Deklaracije Zdruæenih narodov 

o Ëlovekovih pravicah, kjer podpisniki ‘priznavajo temeljno pravico vsakogar 

do hrane’ in je njihova dolænost ‘izboljπati metode proizvodnje, konzervacije in 

distribucije hrane’. Argentina je tudi podpisnica Deklaracije za razvoj v novem 

tisoËletju. Njen prvi cilj je zmanjπanje revπËine in lakote za polovico, podpisnice 

pa so se zavezale, da bodo delovale za dosego ciljev, kot so: nihËe ne sme 

trpeti kroniËne lakote; odprava neenakosti na podlagi spola pri dostopu do hrane 

primerne hranilne vrednosti in dostop do varne prehrane. 

SKLEP 

Neoliberalizem je v Argentini povzroËil ekonomsko in druæbeno krizo brez 

primere, katerih posledice so mnoæiËna revπËina, razπirjena brezposelnost in rastoËa 

neenakost. »eprav je Argentina velika pridelovalka in izvoznica hrane, 

mnogi nimajo dostopa do zadostne hrane. Med desetletjem in pol neoliberaliz-

ma sta lakota in podhranjenost narasli v neprimerljive viπine. Negotov dostop 

do hrane dolgoroËno ogroæa æivljenje revnih v Argentini in prihodnost dræave. 

Ljudske kuhinje so nastale kot del skupnih prizadevanj za odziv na lakoto in 

revπËino. Ljudske kuhinje so kratkoroËen ukrep za zmanjπevanje lakote in podhranjenosti 

med revnimi, z izboljπevanjem njihovega dostopa do hrane, s pripravo 

le-te. Vendar pa popularne jedilnice nimajo moænosti, da bi odpravile 

revπËino in lahkoto, ki pesti skoraj 17 milijonov ljudi. Argentinska vlada ima 

po Sploπni deklaraciji Ëlovekovih pravic dolænost spoπtovati, varovati in izpolnjevati 

pravico vsakega dræavljana do hrane. Da bi nacionalna politika reπila 

problem negotovega dostopa do hrane, so potrebne komplementarne ekonomske 

reforme, ki bi izboljπale uËinke neoliberalizma in zagotovile ljudem, ki trpijo 

negotov dostop do hrane, dostop do zadostne koliËine hrane in zdravega prehranjevanja. 

Prevedla Sabina Kraner 

LITARATURA: 

ALTIMIR, O. in BECCARIA, L. (1998): “Efectos de los cambios macroeconomicos y de las reformas sobre la pobreza urbana 

en Argentina”, Politica Macroeconomica y pobreza en America, Santiago de Chile: PNUD. 

BARRETT, C.B. in MAXWELL, D.G. (2005): Food Aid after Fifty Years, New York: Routeledge. 

CHEJTER, S. (2004): “Argentinian Women Survive Economic Crisis”, Signs 29, πt. 2, 534‡540. 

DINERSTEIN, A. C. (2003): “Power or counter-power: the dilemma of the Piquetero movement in Argentina post-crisis”, 

Capital and Class, πt. 81, 1‡8. 

ECLAC (2004a): Statistical Yearbook of Latin America and the Caribbean, Santiago: UN. 

ECLAC (2004b): Social Panorama of Latin America: 2002‡2003, Santiago: UN. 

Food and Agriculture Organization of the United Nations. 2005. FAOSTAT. Rim: FAO. 

FAO (2004): State of Food Insecurity 2004, Rim: FAO. 

INDEC (2005): Percentages of population living under the poverty line and in extreme poverty, Buenos Aires: INDEC. 

LÓPEZ LEVY, M. (2004): We are Millions: Neoliberal Reforms and New Fomrs of Political Action in Argentina, London: 

Latin American Bureau. 

MOVIMIENTO NACIONAL DE LOS CHICOS DEL PUEBLO (2005): Por Nuestros Hijos: Marchemos!, Buenos Aires: MNCP. 

SEN, A. (1981): Poverty and Famines: An Essay on Entitlement and Deprivation, Oxford: Clarendon Press. 

UN (1948): Universal Declaration of Human Rights, Rim: UN. 

UN (2000): United Nations Millennium Declaration, Rim: UN. 

WB (1986): Poverty and Hunger: Issues and Options for Food Security in developing Countries. Washington, DC: World bank. 

WHO (2003): Global Database On Child Growth and Malnutrition: Argentina, Geneva: WHO, URL: http://www.who.int/gdgm/ 

p-child_pdf/arg.pdf. 


233

Jorge Ginieniewicz: Nova druæbena gibanja in stare strukture: post-neo-liberalne teænje v Argentini 

234 

Jorge Ginieniewicz 

Nova druæbena gibanja in stare strukture: 

post-neo-liberalne teænje v Argentini 

UVOD 

V devetdesetih letih dvajsetega stoletja je Argentina predstavljala paradigmo 

neoliberalizma. Washingtonski konsenz, ki sta ga agresivno vsiljevala Mednarodni 

denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (World Bank), je podpiral 

makroekonomsko stabilnost in reformo finanËnega sistema, kar je omogoËilo 

neposredne tuje naloæbe. Te naj bi, vsaj teoretiËno, vodile h gospodarski rasti, 

k omejevanju revπËine in poveËanju socialnih pravic. V zaËetku devetdesetih 

letih so reforme navidezno delovale, leta 1997 pa so varËevalni ukrepi, ki so jih 

zahtevale mednarodne organizacije, vodili v drastiËno zmanjπanje socialnih izdatkov. 

Vse to je samo poveËalo revπËino in brezposelnost. 

Visoka gospodarska rast v Argentini ni pripomogla k zmanjπanju revπËine. 

Nasprotno, spremljala jo je visoka stopnja brezposelnosti, nizke plaËe, neenakomerna 

porazdelitev bogastva in zmanjπevanje sredstev za javno izobraæevanje. 

Od leta 1990 do leta 1997 je nacionalni dohodek per capita zrasel za 37 %, 

toda πtevilo revnih gospodinjstev je upadlo le za bore 3 %. Po podatkih Svetovne 

banke je 1994. leta 9,2 milijona ljudi æivelo pod pragom revπËine (27,4 % 

prebivalstva). Do leta 1999 se je πtevilo revnih poveËalo na 13,4 milijona (36 % 

prebivalstva) (Valente, 1999). 

Socialne storitve so bile obËutno zmanjπane, kar je prizadelo predvsem otroke 

in starejπe prebivalstvo. Med letoma 1999 in 2001 je morala Argentina za 

pridobitev posojilnega paketa Mednarodnega denarnega sklada oklestiti za skoraj 

osem milijard ameriπkih dolarjev socialnih transferjev (Klein, 2002). ©e veË 

‡ tuje naloæbe so povzroËile πpekulacije, ki so botrovale sesutju finanËnega sektorja 

in poslediËno pobegu 130 milijard dolarjev (ekvivalentnih nacionalnemu 

javnemu dolgu) iz dræave. Recesija se je zaËela leta 1997 in se nadaljevala v 

sploπno depresijo leta 2001. V tem Ëasu je bilo, glede na razliËno lokacijo, nezaposlenih 

ali podzaposlenih od 30 do 80 % delovne sile. Hkrati je velika ve- 

Ëina gospodinjstev padla pod prag revπËine (Petras & Veltmeyer, 2002).

Vrhunec argentinske krize sta zaznamovala 19. in 20. december 2001. Po 

dveh dneh mnoæiËnega upora in izrednega stanja je predsednik Fernando de la 

Rua sestopil z oblasti. Njegov odhod je bil posledica mnoæiËnih demonstracij. S 

poveËanim druæbenim pritiskom je 20. decembra De la Rua razglasil izredno stanje 

in nagovoril ljudstvo. Govor je sproæil spontan odziv ljudi, ki so na balkonih 

svojih stanovanj v znak protesta zaËeli zganjati hrup z lonci, ponvami in pokrovkami. 

©li so na ulice, blokirali avenije, se zbrali pred predsedniπko palaËo in prisilili 

De la Ruo k odstopu. Ta dogodek je mejnik, kajti argentinska ekonomska 

in politiËna kriza je sproæila mnoæiËni val spontane druæbene organizacije. 

Periferna pozicija Argentine ni bila edini razlog sploπnega razkroja ekonomije. 

»eprav bi lahko korupcijo imeli za enega od tipiËnih argentinskih fenomenov, 

so devetdeseta leta postala obdobje, v katerem je le-ta dosegla neprimerljive 

razseænosti. Ustaljene oblike korupcije, znaËilne za argentinsko zgodovino, 

kot je na primer sistem pokroviteljstva ali izmenjava politiËnih uslug, so bile πe 

vedno ustaljena praksa. Ob tem je proces privatizacije ustvaril nove in bolj dobiËkonosne 

vire, kot jih je imela katerakoli dotedanja oblast. Mednarodne korporacije, 

ki so se zavedale ugodnih razmer, niso omahovale pri izplaËevanju velikanskih 

podkupnin v zameno za ugodne pogodbe. Privatizacija je pomenila 

velik transfer virov iz javnega sektorja v majhne zasebne skupine. »eprav je bilo 

skoraj vse dræavno premoæenje privatizirano, si je Argentina nabrala velikanski 

zunanji dolg, ki ga leta 2002 ni bila veË sposobna odplaËevati. 

RAZVOJ NOVIH DRUÆBENIH GIBANJ V ARGENTINI 

Najpomembnejπa znaËilnost novih druæbenih gibanj je vizija moËi, ki deluje 

na razliËnih ravneh in nakazuje na kolektivno samopreoblikovanje in politiËno 

spremembo kot osrednjo strategijo. Poleg tega nova druæbena gibanja osvetljujejo 

kot kljuËni element pomen solidarnosti (Taylor & Whittier, 1992). 

Nenehno spreminjanje struktur novih druæbenih gibanj je posledica neuËinkovitosti 

formalnih institucij pri reπevanju doloËenih situacij. Ta gibanja so dinamiËni 

pojav, ki se lahko prilagaja in preoblikuje v skladu z novim poloæajem. 

Taylor meni, da so za nova druæbena gibanja znaËilne tri temeljne vrednote. PrviË: 

identiteta, kar pomeni, da se posamezniki prepoznajo kot del skupine in si 

delijo nekatere kljuËne izkuπnje. DrugiË: zavest, ki se nanaπa na miselni okvir, 

nastajajoË ne samo na politiËni ravni, ampak tudi v obliki ciljev, sredstev in 

okolja delovanja. TretjiË: neposredno nasprotovanje prevladujoËi moËi. (Taylor 

& Whittier, 1992) 

Kakor zatrjuje Offe, politike nevidne javnosti dosegajo vidni vpliv na dræavljane, 

kar je lahko jasno vidno v primeru Argentine. Tu dræavljani poskuπajo 


235


236 

pridobiti veË politiËnega nadzora nad elitami s sredstvi, ki so ponavadi oznaËena 

kot neprimerna za ohranjanje institucionalne ureditve. Ekonomske, druæbene 

in politiËne razmere, opisane zgoraj, so pomenile ugodne moænosti za oblikovanje 

mnoæiËnih organizacij. Prepoznavni so objektivni pogoji, ki so 

pozitivno vplivali na oblikovanje novih druæbenih gibanj. 

Po Petrasu so k razvoju novih druæbenih gibanj pripomogli naslednji dejavniki: 

1. Veliko brezposelnih industrijskih delavcev, πe nezaposlenih mladih in samohranilke iz 

delno segregiranih in relativno enotnih sosesk. 

2. V soseskah so æiveli πtevilni brezposelni industrijski delavci s sindikalnimi izkuπnjami 

in poznavanjem na podlagi kolektivnega boja (Petras & Veltmeyer). 

Seveda to ni dovolj za nastanek druæbenih gibanj, ki morajo biti sposobna 

odgovoriti s pravimi strategijami in taktikami. Precejπen uspeh novih gibanj v 

Argentini se je skrival v dejstvu, da so se bila pripravljena uËiti iz preteklosti. 

Tako so se pastem in nevarnostim poloæaja izognila z organizacijo znotraj sosesk, 

neodvisno od sindikatov in drugih birokratskih struktur, kot so na primer 

politiËne stranke. 

Decembra 2001 so ljudje zaËutili, da je neoliberalni model izrabljen. Dva 

dneva mnoæiËnega upora in demonstracij sta povzroËila dokonËno sesutje sistema. 

To je bila prelomnica, na kateri so zrasla nova druæbena gibanja, hkrati 

pa so nekatera starejπa pridobila na aktualnosti. 

Teorija participativne demokracije trdi, da so pridobljene politiËne izkuπnje 

za ljudi pomembnejπe kot konËni izid (Pateman, 1970). Poleg tega ne moremo 

obravnavati posameznikov in njihovih institucij v izolaciji. Sam obstoj institucij 

niti pribliæno ne zagotavlja resniËnega demokratiËnega sistema in “maksimalna 

participacija” postane kljuËni vidik participativnega modela. Taka stopnja 

sodelovanja ponavadi pripelje do druæbenega uËenja, ki poteka v samem 

procesu participacije. Tako je po tej teoriji glavna funkcija sodelovanja izobraæevalne 

narave. Participativni sistem oblikuje samega sebe, saj se napaja prav iz 

tistih karakteristik, ki jih razvija in ustvarja sodelovanje (Pateman, 1970). 

Znanje, razvito v participativnem modelu, ima ponavadi moËan uËinek. Ko 

se ljudje seznanijo s participativno demokracijo in zaËnejo spoznavati prednosti 

tega modela, takrat postanejo bolj dovzetni in udeleæeni v πirπih problematikah, 

vezanih na regionalne, nacionalne in internacionalne razseænosti (Schugurensky, 

2004). 

Nova druæbena gibanja so se v Argentini oblikovala kot reakcija na zastarele 

politiËne strukture, ki niso bile zmoæne slediti zahtevam ljudi. Participativna 

demokracija je imela dejansko “moËan uËinek”, saj so ljudje zaËeli sodelovati, 

s Ëimer so postali bolj angaæirani.

Kljub temu se niso vsa druæbena gibanja razvijala po skupni poti. Nekatera 

so se razπirila, druga izginila, medtem ko druga πe vedno iπËejo svoj smisel. »eprav 

so se vsa gibanja razvijala hkrati, so med njimi najbolj prepoznavna naslednja: 

“piqueterosi”, “ljudska zborovanja sosesk” in “zavzete tovarne”. 

PIQUETEROSI 

Gibanje piqueterosov se je od leta 1997 oblikovalo v skupnostih povsod po 

dræavi. Stopnja brezposelnosti je spodbudila rast tega danes najmoËnejπega gibanja 

v Argentini. Brezposelni delavci z uporabo starih organizacijskih sposobnosti 

blokiranja cest in avenij onemogoËajo kroæenje blaga (Petras, 2004). 

Nekatere organizacije piqueterosov, recimo Movimento de Trabajadores Desocupados 

(MTD), so razvile tudi alternativne strukture, s katerimi so lahko kljubovale 

brezposelnosti in revπËini. Na primer skupnostne pekarne, ljudsko izobraæevanje 

itn. MTD je organizacija brezposelnih delavcev, ki je nastala kot 

posledica pomanjkanja odziva birokracije in vladnih struktur na problematiko 

brezposelnosti. MTD je gibanje mreæe, ki jo organizirajo njeni Ëlani in temelji 

na samoorganizaciji in neposredni akciji. 

MTD je prek procesa neposredne demokracije ustvaril mnoæico majhnih delavnic, 

kot tudi organske vrtove, ki jih obdelujejo Ëlani skupnosti. OdloËitve v 

MTD se vedno sprejemajo na podlagi konsenza, kar povzroËa πtevilne izzive za 

delovanje. Proces odloËanja, temeljeË na konsenzu, ponavadi povzroËa zamude 

in teæave pri doseganju zaæelenega cilja. NaËelo konsenza strogo velja tudi za 

preproste odloËitve, kot je na primer izbira imena za vrtec skupnosti, kar pelje 

v dolgotrajna posvetovanja. Barber poudarja, da je konsenz v neposredni demokraciji 

sporazum, ki je rezultat navadnega pogovora, temeljeËega na aktivni 

in ponavljajoËi se participaciji dræavljana, v transformaciji konflikta prek kreacije 

skupne zavesti in politiËne presoje (Barber, 1984). 

Po Petrasu so bili na zaËetku vstaje piqueterosi direktna in avtonomna organizacija, 

neodvisna od strankarskega nadzora. ©lo je za obËutek moænosti potencialno 

nove, odzivne in popolnoma demokratiËne ureditve. »lani MTD obravnavajo 

gibanje kot nehierarhiËno strukturo z avtonomijo in direktno 

demokracijo kot kljuËno komponento, saj se odloËitve sprejemajo skupaj na 

zborovanjih. Kljub temu obstajajo razlike med Ëlani MTD, saj so izgubili nekatere 

compañerose, ki so se pridruæili politiËnim strankam ali pa so sprejeli socialno 

podporo. Sistem pokroviteljstva ostaja eden izmed uporabljanih vzvodov 

tradicionalnih politiËnih strank in vlade za nevtraliziranje gibanja piqueterosov. 

Teoretiki elit opozarjajo, da vsako organizacijo v konËni posledici prevzamejo 

elite. Ne glede na ideoloπko teænjo organizacija uteleπa dominanco elit. 


237


238 

Piqueterosi niso nikakrπna izjema. Obvladovanje koncentracije moËi v rokah 

majhne skupine voditeljev je πe vedno izziv za gibanje. 

KOOPERATIVNE TOVARNE 

Del najbolj protislovnega druæbenega gibanja v Argentini so brezposelni delavci, 

ki so zasedli tovarne. To gibanje postavlja v negotovost glavno naËelo kapitalizma 

‡ zasebno lastnino. Odgovor na mnoæiËno zapiranje tovarn in neizpla- 

Ëane dohodke delavcev so prevzemi tovarn, ki so jih izvedli brezposelni delavci, 

in so dosegli svoj vrh med letoma 2001 in 2002. Po ocenah danes delavci samoupravljajo 

veË kot 100 tovarn (Petras, 2004). Movimento de Fábricas Recuperadas 

je ustvarilo alternativo z okupacijo opuπËenih tovarn. Najbolj znan primer 

tovarne, ki jo vodijo delavci, je primer Zanóna ‡ tovarne keramike v Neuquénu. 

Solidarnost je verjetno eden kljuËnih elementov v zasedenih tovarnah, kakor 

tudi avtonomna in samoupravna proizvodnja. Kot meni Petras, je prednosti 

samoupravnih tovarn veliko. 

Samoupravno se: 1. odloËa, kaj se bo proizvajalo in za koga, 2. zagotavlja 

in/ali poveËuje zaposlenost, 3. doloËijo prednosti v proizvodnji blaga, 4. zdruæuje 

druæbena proizvodnja in druæbena apropriacija dobiËka, 5. vnaπa v druæbene 

odnose proizvodnje demokracije (Petras & Veltmeyer, 2002). 

Kot prikazuje film The Take, ne gre samo za prevzetje tovarn, neverjetno je 

tudi njihovo okrevanje. V πtevilnih primerih je proizvodnja bolj donosna kot 

pod vodstvom nekdanjih lastnikov. Kakor poudarja reæiser filma The Take, Avi 

Lewis, naj bi bilo “zavzetje obrata stran od predstavniπke demokracije kot na- 

Ëina vplivanja na druæbene spremembe”. Prizadevanja delavcev so laboratorij 

demokracije, v katerem se uËijo, kako ustvariti veË delovnih mest in kako se 

zoperstaviti vladi. Vseeno pa Petras opozarja, da je Zanón dejansko edina tovarna, 

v kateri delavci ohranjajo popoln nadzor nad poloæajem. Medtem druge 

tovarne najemajo delovno silo z niæjim plaËilom za zadovoljitev cenovnih zahtev 

njihovih pogodbenikov. Nasprotno je Zanón zaposlil 140 novih delavcev, 

poveËal proizvodnjo, izboljπal kakovost in obdræal enakovredno strukturo plaË 

med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci (Petras, 2004). 

Trenutna zvezna vlada se sooËa z dilemo, saj mora zagotavljati zasebno lastnino, 

ne da bi pri tem zatirala delavce. Ena od reπitev je bilo sprejetje legalne 

entitete kooperativ za razlastitev tovarn. Pa vendar ni pravni poloæaj edini 

problem kooperativnih tovarn, saj so politiËne stranke zaËele delovati proti 

Ëlanom zavzetih zasedenih tovarn znotraj uradne politike.

LJUDSKA ZBOROVANJA SOSESK 

Ljudska zborovanja sosesk so vzniknila kot urbani fenomen, preteæno iz obuboæanega 

argentinskega srednjega sloja, ki je pred tem imel precej visok æivljenjski 

standard. V Buenos Airesu je bilo decembra 2001 veË kot 200 zborovanj 

sosesk v odgovor na poglobitev ekonomske in politiËne krize. 

Zborovanja sosesk niso imela enotne politiËne organizacije ‡ bila so mnoæiËna 

in spontana. Nastala so kot reakcija proti politiËnim strankam in dræavnim 

institucijam v skladu s sloganom “Que se vayan todos!” 1 Po Petrasu je zavraËanje 

kakrπnegakoli politiËnega predstavniπtva postalo strateπka slabost 

zborovanj sosesk, saj je uteleπalo odsotnost nacionalnega vodstva, zmoænega 

poenotenja razliËnih sil s koherentnim programom, ki bi meril na zavzetje dræavne 

moËi (Petras & Veltmeyer, 2002). 

VeËina zborovanj sosesk ni obstajala veË kot pet mesecev. Do konca aprila 

2002 so tako rekoË izginila. Predlagani so trije razliËni dejavniki za razlago upada 

zborovanj. PrviË: to druæbeno gibanje je bilo zgolj odziv na vladno zamrznitev 

banËnih depozitov, kar je prizadelo veËino argentinskega srednjega razreda. 

Ko je vlada sprostila in vsaj deloma izplaËala prihranke, se je poloæaj umiril. 

DrugiË: zborovanja sosesk so bila vkljuËena v doseg nekaterih tradicionalnih in 

drugih bolj radikalnih levih politiËnih strank, kar je zbudilo obËutek nezaupanja 

med sodelujoËimi. TretjiË: zborovanja sosesk nikakor niso naπla naËina za 

prenos svojih zahtev na institucionalno raven. Velikanske koliËine energije, 

πtevilne razprave in mobilizacije se niso nikoli uresniËile. 

SKLEP 

Nova druæbena gibanja v Argentini so nastala kot reakcija na obuboæanje in 

druæbeno dekadenco, znotraj katere je imela korupcija pomembno vlogo in je 

pripeljala dræavo na rob propada. Tri druæbena gibanja, opisana v tem Ëlanku, 

so imela razliËne izvore in cilje. Zdruæila so se v odloËilnem tednu decembra 

2001, ko je bil Fernando de la Rua prisiljen odstopiti. 

Zatem je vsaka skupina ubrala drugo pot. Piqueterosi imajo definirano identiteto 

in cilje, medtem ko se delavci v zavzetih tovarnah πe vedno ubadajo s 

pravnimi zadevami in dolgoroËnimi cilji. Ljudska zborovanja sosesk so tako rekoË 

izginila. Spontanost in avtonomna narava mnoæiËnega upora decembra 

2001 sta bila tudi slabost zborovanj sosesk, saj ni bilo nacionalnega vodstva, ki 

bi bilo zmoæno poenotiti razliËne skupine v koherenten in koheziven politiËni 

program. Zborovanja sosesk niso mogla premagati razkola med mobilizacijo in 

1 V zaËetku januarja se je zamenjalo pet predsednikov, medtem ko je ljudstvo na ulicah klicalo: “Naj odidejo 

vsi!”. (op. ur.) 


239


240 

med sprejemanjem odloËitev. Prav nasprotno je uspelo samoupravnim tovarnam 

prekoraËiti ta razkol in preiti od namena k dejanju. In prav to je razlog za 

njihov delni uspeh. 

Druæbena gibanja se ponavadi pojavljajo cikliËno, kar vkljuËuje intenzivno in 

vËasih eksplozivno rast, obdobje energiËne moËi, ki ji sledi neizogiben padec. Za 

preæivetje morajo biti druæbena gibanja ves Ëas motivirana. ©e veË ‡ preseæek mobilizacije 

lahko ogrozi prvotne cilje gibanja, kajti gibanja s svojo rastjo oblikujejo 

moænost za povezavo elit in opozicijskih skupin (Newmann & Tanguay, 2001). 

Vseeno pa nova druæbena gibanja uteleπajo resniËno upanje za Argentino. 

Ljudem so omogoËila dejanske priloænosti ‡ ne samo priloænosti za sodelovanje 

in uËenje o procesu odloËanja, ampak tudi za prikaz njihovih zmoænosti ustvarjanja, 

priloænosti in alternativ v nasprotju s tradicionalnimi modeli. Kot meni 

Barber, je lokalna publika ali pa manjπa zasebna aktivnost odloËilnega pomena 

za dræavljansko vzgojo. Ne samo, da spodbuja uËinkovite povezave, ki podpirajo 

unitarno demokracijo, temveË tudi uËi presojanja javnih institucij in uri javno 

razmiπljanje, kar je osnova moËne demokracije (Barber, 1984). 

V argentinskem primeru izkuπnja participativne demokracije razπirja zanimanja, 

razvija pa tudi bolj praktiËne oblike. UËni procesi, nastali v sodelovanju, 

pospeπujejo razvoj bolj informiranih, kritiËnih in angaæiranih dræavljanov 

(Schugurensky, 2004). V tem pogledu je sodelovanje v novih druæbenih gibanjih 

Argentine omogoËilo ljudem konkretno izkuπnjo. Ta je pritegnila tudi pozornost 

politikov, ki se sedaj zavedajo potencialov mobilizirane populacije. 

V zadnjih treh letih so nekatere dræave v Latinski Ameriki nadomestile neoliberalne 

vlade z bolj progresivnimi. Glede na to, da so Lula, Kirchner, Gutiérrez 

in Tabaré Vázquez zmagali na volitvah in da je popularnost Eva Moralesa v 

Boliviji visoka, bi se dalo govoriti tudi o vzponu strankarske levice v Juæni 

Ameriki. Preoblikovanje je bilo v posameznih dræavah bolj ali manj konfliktno, 

toda regija se je nauËila spreminjati vlade znotraj demokratiËnih struktur. 

To je velik podvig za Latinsko Ameriko. 

Izzivi so πe vedno veliki. »eprav je sedanja argentinska vlada pokazala nekatere 

pozitivne in napredne pristope k doloËenim temam, kot so na primer 

Ëlovekove pravice, ostaja “politiËna reforma” πe vedno nereπena. Stari politiki 

ostajajo na svojih poloæajih in delajo po starem. To pomeni, da stare prakse korupcije 

ostajajo kot naËin izvajanja politike v Argentini. V tem pogledu prave 

spremembe πe ni bilo in prav to je dejansko tveganje za preglednost sistema. »e 

bo starim strukturam uspelo preæiveti, se bo demokracija sooËila s πtevilnimi izzivi 

v bliænji prihodnosti. 

Prevedla Nuπa Berce

LITERATURA 

BARBER, B. (1984): Strong Democracy: Participatory Politcs for a New Age, Berkeley: University of California Press. 

KLEIN, N. (2002): Windows and Fences, Toronto: Vintage Canada. 

MICHELS, R. (1978): Political Parties: a Sociological Study of the Oligarchical Tendencies of Modern Democracy. Gloucester ‡ Massachusetts: 

Peter Smith. 

MOSCA, G. (1965): The Ruling Class, New York: McGraw-Hill. 

NEWMANN, J. in TANGUAY, B. (2001): “Crashing the Party: The Politics of Interests Groups and Social Movements”. V: EVERITT, 

J. in O’NEILL, B. (ur.): Citizen Politics: Research and Theory in Canadian Political Behaviour, Toronto: Oxford University 

Press. 

OFFE, C. (1987): “Challenging the Boundaries of Institutional Politics: Social Movements Since the 1960s”. v: MAIER, C. (ur.): 

Changing Boundaries of the Political: essays on the evolving balance between the state and society, public and private in 

Europe, Cambridge: Cambridge University Press. 

PARETO, V. (1935): Mind and Society, New York: Harcourt, Brace & Co. 

PATEMAN, C. (1970): Participation and Democratic Theory, Cambridge: Cambridge University Press. 

PETRAS, J. (2004): Argentina: From popular rebellion to “normal capitalism”, URL: http://www.rebelion.org/petras/ 

english/040603petras.pdf. 

PETRAS, J. in VELTMEYER, H. (2002): Worker self-management in historical perspective, URL: http://www.rebelion.org/petras/ 

english/worker021002.htm. 

SCHUGURENSKY, D. (2004): “The Tango of Citizenship Learning and Participatory Democracy”. V: MÜNDEL, K. 

in SCHUGURENSKY, D. (ur.): Lifelong Citizenship Learning Participatory Democracy and Social Change, Toronto: 

Transformative Learning Centre. 

TAIT, C. (2004): “Recording resistance”, The Varsity, 9. 

TAYLOR, V. in WHITTIER, N. (1992): “Collective Identity in Social Movement Communities: Lesbian Feminist Mobilization”. V: Morris, 

A. in McClurg Mueller, C. (ur.): Frontiers in Social Movement Theory, New Haeven ‡ London: Yale University Press. 

VALENTE, M. (1999): Low Inflation Has No Effect on Poverty, URL: http://www.converge.org.nz/lac/articles/news990623b.htm. 


241

(ne)moË oblikovanja 

Sourednica/Coeditor: Barbara Predan

Barbara Predan 1 

(Ne)odgovornost oblikovanja 

George Orwell v eseju Zakaj piπem 2 izpostavi πtiri glavne motive pisanja. Ti 

so: Ëisti egoizem, estetski entuziazem, historiËen impulz in politiËni razlogi. Pri 

slednjih razloæi: “Uporaba besede ‘politiËno’ je miπljena v najπirπem moænem 

pomenu. Æelja po usmeritvi sveta v doloËeno smer, po spreminjanju idej ljudi 

v smeri druæbe, za katero naj bi si prizadevali. Nobena knjiga ni resniËno osvobojena 

politiËne pristranosti. Mnenje, da naj bi umetnost ne imela nobene zveze 

s politiko, je samo po sebi politiËen odnos.” 3 

Razlaga, ki v celoti velja tudi za oblikovanje. Vsak oblikovalski izdelek komunicira 

z druæbo, katere del je. Ta komunikacija pa je lahko bolj ali manj kvalitetna, 

bolj ali manj smiselna. Giuseppe Penone slikovito izrazi nesmiselnost 

Ëlovekovih dejanj z delom Albero di 12 metri. 4 Iz dvanajstmetrskega, industrijsko 

predelanega hloda je izdelal drevo. Z vrnitvijo lesa v prvotno stanje je æelel 

spreobrniti Ëasovni potek dogodkov. Tudi v sodobni proizvodnji in njeni potroπnji 

bi si nemalokrat æeleli spreobrniti potek dogodkov. V æelji po nenehnem 

napredku in iskanju novih oblik nastaja vedno veË izdelkov izkljuËno zaradi 

potrebe po novosti ali πe slabπe ‡ zgolj zaradi prodaje. Ob tem se zdi maksima 

Maxa Billa, da je osnovno vodilo vsakega oblikovanja Ëlovekova potreba, 5 utopiËna 

in plod daljnega modernizma. 

Glede na oblikovalsko orientiranost se celo poraja misel, da postaja osnovna 

Ëlovekova potreba potroπnja. Prav s prekomerno proizvodnjo nepotrebnih 

izdelkov dodatno krepimo prostor sodobne potroπnje, s katero je oblikovanje æe 

od svojega nastanka povezano na πtevilnih ravneh. NaËenjamo vlogo oblikovalca 

in oblikovalke v proizvodnem procesu in njuni odgovornosti pri nastaja- 

1 Barbara Predan je diplomirala na Oddelku za industrijsko oblikovanje in magistrirala iz razvoja in teorije 

oblikovanja na ALUO v Ljubljani. Dela kot samostojna oblikovalka in teoretiËarka na podroËju oblikovanja. 

2 George Orwell, Why I Write, Penguin Books, London 1984, pp. 4‡5. 

3 Ibid., p. 5. 

4 Umetniπko delo Giueseppeja Penoneja, 12-metrsko drevo, 1980‡2. 

5 Max Bill, Osnova in cilj estetike v stoletju strojev, Arhitekt, πt. 14, 1954, pp. 20‡22. 

Barbara Predan: (Ne)odgovornost oblikovanja 

245


246 

nju v mnogih pogledih nepotrebnih izdelkov. Med najbolj opaznimi stranskimi 

uËinki proizvodnje takπnih izdelkov je porast porabe naravnih virov in veËja 

koliËina odpadkov. S tem se vrnemo k Penoneju in njegovemu drevesu. S svojim 

delom je novemu drevesu omogoËil “novo æivljenje”. Drevo namreË najdemo 

med zidovi stalne zbirke galerije Tate Modern v Londonu, kar omogoËa 

obiskovalcem razmislek o smiselnosti nenehne potrebe po novem in na videz 

drugaËnem. Gre pa seveda tudi za prevaro. Prav slednja je po filozofu Vilému 

Flusserju tipiËna za oblikovanje ‡ ta namreË izhaja iz goljufije zakonov narave 

s posnemanjem nje same. Flusser verjame, da bo naπa prihodnost virtualna, daleË 

od narave, kakrπno poznamo danes, in glavno vlogo bo igralo prav oblikovanje. 

6 Glede na trenutno ignoranco oblikovalske prakse se zdi, da bomo oblikovalci 

na dane probleme odgovorili πele v Ëasu Flusserjevega virtualnega 

sveta, seveda pod pogojem, da bo v ozadju dovolj velik ekonomski interes. 

Praksa oblikovanja se, po navajanju revije Design Philosophy papers, danes sre- 

Ëuje z dvema pomembnima znaËilnostma: “nenehno πiritvijo netrajnostnega 

razvoja in koncem razlikovanja med naravnim in umetnim”. 7 

V nasprotju s prevladujoËo prakso se v teoriji oblikovanja pobude po spremembah 

delovanja æe dalj Ëasa pojavljajo. ZnaËilni so predvsem manifesti, 8 ki 

med stroko glasno odmevajo, v praksi pa se zdi misel o oblikovanju kot pospeπevalcu 

prodaje πe vedno edina pomembna. François Burkhardt je v zaËetku devetdesetih 

opozoril na razraπËajoË se problem razhajanja teorije in prakse: “Teorija 

je do πestdesetih let obstajala vzporedno z dizajnom, kot so obstajale 

metoda aplikacij, kritika, zgodovina, ki so sodelovale med sabo. Medtem ko 

smo danes priËa fenomenu, da ljudje enostavno poËnejo, kar jim pade na misel, 

da gredo v vse mogoËe smeri, ob tem pa ne vedo, zakaj.” 9 

Razkorak med teorijo in prakso je moËan tudi pri nas. Za slovensko oblikovanje 

je znaËilno kroniËno pomanjkanje teorije, kar je sredi devetdesetih πe do- 

6 Vilém Flusser, About the Word Design, The Shape of Things, A Philosophy of Design, Reaktion Books, 

London 1999, p. 17‡21. 

7 Design Philosophy Papers, http://www.desiphilosophy.com, avgust 2005. 

8 Med odmevnejπimi manifesti, spisi in gibanji (tematsko vezanimi na oblikovanje v druæbi), ki so vplivali na 

razvoj teorije oblikovanja s konca devetnajstega in vse do zaËetka enaindvajsetega stoletja, so bili (navajam 

izbor): Arts & Crafts gibanje (politiËne pobude oblikovalca Williama Morrisa, 1877‡94), Louis Sullivan, 

Ornament in Architecture (1892), Frank Lloyd Wright, The Art and Craft of the Machine (1901), gibanje 

Deutscher Werkbund (Hermann Muthesius, 1907), polemiËni spis Adolfa Loosa Ornament in zloËin 

(1908), Futurizem (Marinetti in Antonio Sant’ Ella, 1909), πola Bauhaus (Walter Gropius in Moholy-Nagy 

1919‡33), Buckminster Fuller (od 1920 dalje), Ulmska πola za oblikovanje, Max Bill Osnova in cilji estetike 

v stoletju strojev (1954), Ken Garland, First Things First (1963/64), Enzo Mari, Proposta di comportamento 

(1971‡72), Victor Papanek, Design for the Real World (1974), ICSID kongres “Design for Need” 

(1976), AIGA konferenca (1986), ICSID kongres Glasgow (1993), ICSID kongres “Humane Village” 

(1997), izdaja revizirane verzije first Things First Manifesto 2000 (pod okriljem revije Adbusters, 1999), 

ICOGRAD-in The Design Education Manifest (2000). 

9 Brina ©vigelj-Mérat, François Burkhardt. Evropa, postmodernizem in Eifflov stolp, Ars Vivendi, πt. 14, 

1992, p. 38.

datno poglobil konec izhajanja veËine revij, ki so redno spremljale teme iz oblikovanja. 

Strinjam se s komentarjem kanadskega oblikovalskega teoretika 

Matthewa Soarja, ki je o trenutnem stanju tako v svetu kot pri nas zapisal: 

“Oblikovanje, ki deluje brez zavestne reference ali refleksije preko teorije, je 

nenazadnje nepremiπljeno in v najslabπem primeru neodgovorno.” 10 

Vse skupaj πe dodatno poglablja problem, ki je v oblikovalski teoriji æe dalj 

Ëasa izpostavljen: sploπna javnost sprejema oblikovanje le kot postopek, ki poskrbi 

za lepπi (novejπi) videz in poslediËno boljπo prodajo. Problem, ki navkljub 

πtevilnim aktivnostim in dodatnemu izobraæevanju izven podroËja oblikovanja 

ostaja in zahteva nadaljnje delo. V Ëasu visoke estetizacije je druæba sicer zaËela 

sprejemati oblikovanje kot neizbeæno, vendar ne na vsebinsko-razvojni plati, 

temveË strogo vizualni. Torej le kot embalaæo, ki bo omogoËila laæjo pot do 

ciljne publike. 

Naslednji problem, ki se æe nekaj Ëasa kaæe, izhaja iz nerazumevanja v sami 

stroki. Ta si zatiska oËi pred druæbenimi problemi. S parafraziranjem Orwella 

smo oblikovanje oznaËili za politiËno dejanje, dejavnost, ki naj bi si prizadevala 

za boljπo druæbo. Stefano Marzano v eseju »okolada za zajtrk naËne sorodno 

razpravo: “VsakiË, ko oblikujemo izdelek, se izrekamo o smeri, v katero bo krenil 

svet, zato se moramo nenehno spraπevati: Ali je izdelek, ki ga oblikujemo, 

ustrezen? Ali je narejen z odgovornostjo do okolja? Reπitve, ki jih izberemo, so 

politiËne, ne oblikovalske odloËitve. Oblikovalske odloËitve sodijo v varni svet 

Ëokoladnih zajtrkov. PolitiËne odloËitve pa pomenijo prvi korak v svetovno 

areno. »as je æe, da se zaËnemo zavedati svoje moËi.” 11 Klici po zavedanju mo- 

Ëi, ki naj bi jo oblikovalci imeli, redno prihajajo z oblikovalske stroke. Vpraπanji, 

ki se ob tem zastavljata, sta: je ta moË res tolikπna, da lahko oblikovanje 

vpliva na druæbo in poslediËno razvoj sveta, ter ali lahko resniËno govorimo o 

moËi oblikovanja glede na preteæno odvisnost oblikovalcev od naroËnikov? 

Hrvaπki teoretik Goroslav Keller je leta 1976 v Sintezi zapisal: “Danaπnja πola 

za oblikovanje bo bodoËemu oblikovalcu najprej vbijala v glavo njegovo poslanstvo, 

da druæbo izboljπuje in jo spreminja. Vcepila mu bo (laæno) spoznanje 

o njegovi moËi in o potrebi, naj se svet spremeni po njegovi (oblikovalËevi) podobi 

in priliki, kar je prvi korak k mistifikaciji in mitologizaciji stroke.” 12 Ultimativno 

mistifikacijo stroke najdemo v tako imenovanem “argumentu iz oblikovanja”, 

s katerim teologi dokazujejo obstoj boga: “Vesolje ponuja πtevilne 

primere inteligentnega oblikovanja in edina razlaga za takπno vesolje je, da ga 

10 Barbara Predan, Javna znamenja. Intervju Matthew Soar, Klik, πt. 72, oktober 2005, p. 27. 

11 Stefano Marzano, »okolada za zajtrk, Formart, πt. 7‡9, 1994, p. 48. Esej »okolada za zajtrk je bil predstavljen 

na glasgowskem svetovnem kongresu oblikovanja leta 1993. 

12 Goroslav Keller, Oblikovanje za izvoz, Sinteza, πt. 36‡37, 1976, p. 134. 


247


248 

je ustvaril inteligenten oblikovalec.” 13 Ob tem se zazdi trditev teoretika in oblikovalca 

Victorja Papaneka, da smo vsi ljudje oblikovalci, skorajda heretiËna. 

©olski primer mitologizacije je misel Tuckerja Viemeisterja: “Oblikovanje ni 

samo poklic, je manifestacija modrosti. […] Zmoænost oblikovanja je osnova; 

je tisto, kar loËi ljudi od æivali.” 14 

Ob takπnih razmiπljanjih ni Ëudno, da πtevilni sodobni oblikovalci in oblikovalke 

smatrajo svoje delo kot boæje poslanstvo, Ëe æe ne bolehajo za boæjim 

kompleksom. Vsako takπno razmiπljanje je seveda otroËje, saj v vlogi boga za 

svoja dejanja ne prevzemaπ nobene odgovornosti. Po Noamu Chomskem: 

“»lovek ni odgovoren za predvidljive posledice dejanj drugih ljudi, je pa v celoti 

odgovoren za svoje.” 15 Ob slabem konËnem izdelku je, zanimivo, navedena 

misel velikokrat izgovor in olajπevalna okoliπËina πtevilnih oblikovalcev v industriji 

in oglaπevanju. Ti sicer oznaËijo oblikovanje za integralni del v procesu 

nastajanja izdelka, toda le kot del veËje verige proizvodnih, trænih in drugih 

procesov. Rok Jenko, oblikovalec velenjskega Gorenja, je oznaËil stanje v praksi 

z besedami: “»e mi uspe ohraniti 80 odstotkov svojih zamisli, lahko æe slavim 

zmago.” 16 Pri svojem delu mora sklepati kompromise s tehnologi, konstrukterji 

in predvsem z upravo podjetja. Kljub demistifikaciji, s katero se vsak 

oblikovalec sreËuje pri delu v praksi, ostaja moËan boæji kompleks. 

Slednjega moËno spodbuja porast znamËenja. Glavni poudarek pri razvoju 

izdelkov velja gradnji znamk ‡ tako v tujini kot tudi pri nas. Po navedbah Naomi 

Klein so uspeπne korporacije æe od sredine osemdesetih let dale prednost 

proizvajanju znamk pred izdelki. 17 Odgovor oblikovalske stroke na druæbene 

spremembe opazimo v zaËetku devetdesetih let, s pojavom oblikovalca in oblikovalke 

kot blagovne znamke. Dejstvo je, da smo skozi celotno dvajseto stoletje 

sledili znanim oblikovalskim imenom, toda πele v zadnjem desetletju dvajsetega 

stoletja je vse skupaj preraslo v zvezdniπtvo in elitizem. Gui Bonsiepe je za 

glavni problem devetdesetih oznaËil prav banalizacijo in trivializacijo oblikovanja 

zaradi oznaËb, kot so: “designer jeans, designer drugs, designer food, design 

for fun …” 18 S takπnim oznaËevanjem odvraËamo javnost od resniËnih 

vpraπanj, ki naj bi jih oblikovanje reπevalo, tega pa postavljamo le kot eno od 

pomoænih funkcij træenja. 

13 Richard Norman, On Humanism, Routledge, London in New York, 2004, p. 29. 

14 Tucker Viemeister, Toward a New Ecology, Design Issues, Allworth Press, New York, 2001, p. 74. 

15 Marija Zidar, Avram Noam Chomsky. PolitiËni jezik dveh stoletij, Delo ‡ Sobotna priloga, 2. april 2005, 

p. 7. 

16 Agata TomaæiË, Rok Jenko, industrijski oblikovalec. Vratca morajo zdravo πkrtniti, Delo ‡ Sobotna priloga, 

23. julij 2005, p. 27. 

17 Naomi Klein, No logo, Maska, Ljubljana 2004, p. 23. 

18 James Fathers, Peripherial Vision: An Interview with Gui Bonsiepe Charting a Lifetime of Commitment to 

Design Empowerment, Design Issues, πt. 4, 2003, p. 55.

Kljub omenjenemu pa so prav ti oblikovalski zvezdniki in zvezdnice pri svojem 

delu najbolj avtonomni in poslediËno tudi glavni nosilci tako imenovane 

oblikovalske moËi v praksi, na katero se vsi tako radi sklicujemo. Æal ta moË 

najveËkrat izzveni v prazno, saj politiËne probleme v oblikovanju venomer zasenËi 

potreba po prepoznavnosti. Zgovoren primer iz prakse je francoski oblikovalec 

Philippe Starck, ki je v devetdesetih gradil svoje ime kot znamko z oblikovanjem 

slabo uporabnih, toda v javnosti zelo odmevnih fetiπnih izdelkov 

(Ëajnik Hot Bertaa, oæemalnik za limone Juicy Salif). Leta 1998 je Starck nenadoma 

spregledal in javno oznanil, da je potroπnja passé. 19 Diskrepanca med lastno 

teorijo in prakso se je ponovno pokazala pri njegovi zadnji politiËni akciji, 

zbirki Guns za podjetje Flos. RdeËa nit kolekcije so replike znanih puπk in piπtol 

(Kalaπnikov, M16, Beretta), vlite v 18-karatnem zlatu, ki so uporabljene kot 

stojalo luËi, noge mize ipd. Zlato oroæje naj bi predstavljalo navzkriæje med denarjem 

in vojno, medtem ko naj bi bile luËi spomeniki tistim, ki so bili ubiti v 

imenu politiËnega napredka. 20 

Opozarjanje na druæbene probleme je pomembno. Zgovoren primer je bil 

plakat CiganËek, ki je pokazal na nestrpnost do romske populacije. 21 Ena od nalog 

oblikovalcev in oblikovalk je, da razpoznajo vpraπanja, ki se v druæbi dnevno 

porajajo, ter nanje opozorijo in poiπËejo odgovore. A omenjena Starckova 

kolekcija je zgolj πe en primer merjenja moËi nikoli zadovoljenih potroπnikov. 

Zvezdnikov, kot je Starck, v oblikovalskem poklicu ni prav veliko. Mnogi 

sicer stremijo k dosegu takπnega statusa, vseeno pa jih veËina dela v timu z 

omenjenimi omejitvami. Vloga oblikovalca je veËinoma vloga posrednika. Soar 

nakaæe slednje s parafrazo misli Karla Marxa “’Delamo zgodovino, toda ne 

pod pogoji, ki si jih sami izberemo.’ To je res, πe posebej za oblikovalce, ki pa 

tega ponavadi ne razumejo ali noËejo sliπati. Oblikovalci so posredniki. Ponavadi 

posredujejo med naroËniki in priËakovanji naroËnikovih uporabnikov.” 22 

Kljub navedenemu mora oblikovalec ‡ s staliπËa oblikovalskih teoretikov in 

praktikov ‡ igrati v procesu nastajanja izdelkov aktivno vlogo in s prevzemom 

takπne vloge nositi tudi odgovornost. Odgovornost do naroËnika, uporabnika, 

okolja, kulturnih identitet in poslediËno do druæbe, katere aktivni del je 23 . In 

19 Julie Taraska, Philippe Starck’s Politique, http://www.metropolismag.com/cda/story.php?artid=1525 (avgust 

2005). V intervjujih Starck opozarja na napaËen pristop mlade generacije: “Vse, o Ëemer mladi oblikovalci 

razmiπljajo, je, kako bi postali zvezde in zasluæili denar. Pozabljajo pa na svojo dolænost do druæbe. Vse, 

kar narediπ, mora biti v odnosu do civilizacije, tvoje druæbe, tebe, tvojega æivljenja: brez tega so izdelki, ki jih 

narediπ, le izdelki. Zato skuπam vsaj malo prebuditi ljudi in jim razloæiti, da je vse, kar naredijo, politiËen glas.” 

20 Ibid. in http://www.philippe-starck.com/ (avgust 2005). 

21 Slovenski izrek “»e ne boπ priden, te bomo dali Ciganom” so v agenciji Lowe Avanta spremenili v “»e ne 

boπ priden, te bomo dali Slovencem” in ga natisnili pod fotografijo mladega Roma. 


23 ICSID Code of Professional Ethics, 2001, http://www.icsid.org/ (avgust 2004). ICSID ‡ International Council 

of Societies of Industrial Design (Mednarodni svet druπtev za industrijsko oblikovanje). 


249


250 

ravno zaradi prevzetih odgovornosti odpade Kellerjev strah, da je glavno poslanstvo 

oblikovanja spreminjanje sveta po oblikovalËevi podobi. »e do takπnega 

primera pride, ne moremo veË govoriti o oblikovanju, temveË zgolj o stilizmu, 

o izdelku, ki je plod zgreπenih Ëokoladnih zajtrkov. 

Æe na zaËetku sem povzela Orwellovo misel, da noben izdelek ni resniËno 

osvobojen politiËne pristranosti in kot tak opravlja svojo vlogo v druæbi, pa najsi 

bo ta pozitivna ali negativna. Po Bruceu Mauju pomen oblikovanja zaznamo 

πele takrat, ko nas ta pusti na cedilu. 24 Prav negativne posledice so ponavadi 

najbolj opazne in medijsko odmevne, medtem ko smo pozitivne lahkoverno 

prepustili prekomernemu oglaπevanju. Papanek v uvodnem besedilu knjige Design 

for the Real World oznaËi oglaπevanje za najbolj laæen poklic, industrijsko 

oblikovanje pa za najbolj πkodljiv: “Ljudje niso nikoli prej v zgodovini z vso resnostjo 

oblikovali elektriËnih krtaË, ælic za obuvanje, prekritih z umetnimi diamanti, 

in preprog iz kune za kopalnice ter nato pripravili izËrpne naËrte, kako 

te izdelke prodati milijonom. »e si je nekdo v preteklosti (v ‘dobrih starih Ëasih’) 

zaæelel ubijati ljudi, je moral postati general, kupiti premogovnik ali pa 

πtudirati nuklearno fiziko. Danes je industrijsko oblikovanje pripeljalo umor na 

nivo masovne proizvodnje.” 25 S tem, ko oznaËi delo oblikovalcev za tako πkodljivo, 

da ga s staliπËa druæbe opredeli za morilsko dejanje, mu hkrati priznava 

vpliv na razvoj druæbe. Ne smemo pa pozabiti, da Papanek pri svojem razmiπljanju 

izhaja iz æe omenjene hipoteze, da smo vsi ljudje oblikovalci in da je prav 

vsako naπe dejanje tudi oblikovanje (oblikovanje je vse, kar poËnemo, saj je 

oblikovanje osnova Ëloveπke aktivnosti) 26 . Iz takπnega razmiπljanja lahko po 

papanekovsko sklenemo, da smo torej vsi morilci, ali drugaËe ‡ ærtve lastnih 

dejanj. Na situacijo lahko gledamo tudi z nasprotne strani ‡ Ëe smo vsi oblikovalci, 

potem imamo tudi vsi moænost prevzeti odgovornost za rezultate svojega 

oblikovanja. Na podlagi kolektivnih in individualnih odloËitev oznaËi Hazel 

Henderson ljudi za futuriste z osebno odgovornostjo do prihodnosti. 27 

Tako kot lahko vsak posameznik spremeni naËin sprejemanja svojih odloËitev 

v odnosu do druæbe, bodo tudi oblikovalci primorani poiskati druge naËine 

reπevanja problemov, ki jih pred njih dnevno postavlja druæba. Namenoma uporabljam 

izraz druæba in ne naroËnik, kot je danes v navadi. Teoretik Richard Buchanan 

je oznaËil delo oblikovalcev za “ukvarjanje z moænimi svetovi in mnenji 

24 Bruce Mau, Jennifer Leonard in Institute without Boundaries, Massive Change, Phaidon, London in New 

York, 2005, p. 1. 

25 Victor Papanek, Design for the Real World. Human Ecology and Social Change, Academy Chicago Publishers, 

Chicago 1992, p. ix. 

26 Ibid., p. 3. 

27 Hazel Henderson on global markets, Bruce Mau, Jennifer Leonard in Institute without Boundaries, Massive 

Change, Phaidon, London in New York, 2005, p. 136.

o tem, kakπni naj bi bili deli oziroma celotno Ëloveπko okolje. Avtoriteta oblikovalca 

izhaja iz prepoznavnih izkuπenj in praktiËnega znanja, pridobljenega z 

ukvarjanjem s tovrstnimi vpraπanji. Vendar so oblikovalske sodbe in rezultati 

odloËitev pod drobnogledom javnosti, tako kot so javne zadeve in osebne akcije, 

pri katerih obstaja veË mogoËih interpretacij.” 28 Misel, ki æe nakazuje potencialno 

moË sploπne javnosti pri nadaljnjem razvoju oblikovanja. KljuËni premik, 

ki se bo v oblikovalski praksi moral zgoditi, je v odnosu oblikovanja do potroπnje. 

Kot je zapisal Victor Margolin, potreben je odmik od kapitala. 29 

Pobude za odmik od pretirane odvisnosti oblikovanja od ekonomskih mehanizmov 

trga niso novost v teoriji oblikovanja. Teoretik, umetnik in oblikovalec 

Enzo Mari je leta 1972 objavil polemiËen spis z naslovom Proposta di comportamento. 

V njem je pozval umetnike in kritike k razmisleku o razmerju med 

politiËnim angaæmajem in njihovim poklicem. Kot umetnik se “boriπ” proti institucionaliziranem 

sistemu proizvodnje prav z ukvarjanjem s politiko. 30 Na 

kongresu oblikovanja v Milanu, komaj deset let po objavi spisa, je razoËarano 

ugotovil, da “utopija industrijskega oblikovanja izgublja bitko. […] Izgubila pa 

jo je zato, ker je poskuπala uresniËiti utopijo s pomoËjo blagovnega sistema. […] 

Tako kot drugi tudi mi delamo na tekoËem traku. Drugih moænosti ni.” 31 

Oblikovalec in teoretik Ken Garland je prviË predstavil odmeven oblikovalski 

manifest First Things First 29. novembra 1963. Leta 1999 je objavil triintrideset 

teoretikov in oblikovalcev revidirano verzijo omenjenega manifesta, z 

naslovom First Things First Manifesto 2000. KljuËni element obeh verzij je klic 

k spremembi prioritet v korist bolj uporabnih in trajnih oblik komunikacije. 

Obe opozarjata na razliko med oblikovanjem komunikacij, ki podajajo informacije, 

in tistih, ki ljudi prepriËujejo. Razrast prekomerne potroπnje oznaËita 

kot nepotrebno in πkodljivo za okolje. Komercialnemu delu priznavata moË 

plaËevanja raËunov in pri tem ne predlagata abolicije oglaπevanja. Namesto tega 

sugerirata, naj se debata o oblikovanju Ëim prej razπiri. Problem komercialnega 

dela je namreË v tem, da je ‡ kljub nestrinjanju πtevilnih oblikovalcev in 

oblikovalk ‡ v javnosti sprejeto kot sinonim za oblikovanje. Pri revidirani verziji 

je pomembno poudariti, da je manifest izπel na pobudo kanadske revije Adbusters. 

Slednja æe dalj Ëasa opozarja na probleme, ki jih prinaπa premoË multinacionalnih 

korporacij. V primerjavi s prvim manifestom se revidirana verzija 

28 Richard Buchanan, Rhetoric, Humanisma, and Design, Discovering Design (ed. Richard Buchanan in Victor 

Margolin), The University of Chicago Press, Chicago in London, 1995, p. 25. 

29 Victor Margolin, The Politics of the Artificial: Essays on Design and Design Studies, The University of 

Chicago Press, Chicago in London 2002. 

30 Intervista ad Alessandra Pioselli, http://www.teknemedia.net/magazine/arte_pubblica/?a=dettagli&magazine_id=574 

(avgust 2005). 

31 Citirano iz Ëlanka avtorja Jeπa Denegri, Dvomi sodobnega oblikovalca: med zavraËanjem in povezovanjem. 

Enzo Mari v beograjskem Studiju ArtAvangarde, Sinteza, πt. 83‡86, 1990, pp. 191‡192. 


251


252 

πe bolj obrne proti sprevræenim naËinom manipuliranja z javnostjo in tako postane 

del antiglobalistiËnega gibanja. 

Tako originalna kot revidirana verzija manifesta sta v oblikovalski in oglaπevalski 

javnosti sproæila polemiko, v praksi oblikovanja pa ni bilo hujπih pretresov. 

Celo oËe prvega manifesta, Ken Garland, danes priznava, da je po objavi 

manifesta nadaljeval svoje delo brez sprememb. Ob tem je zapisal: 

“’Odgovornost’ pomeni bratiti se z industrijskimi kapitani in si na ta naËin pri 

delniËarjih z ukano zagotoviti izvedbo primernih dejanj. ‘Neodgovornost’ pa 

pomeni javno robantenje o vsem, kar ti ni vπeË. Ob primerjavi obeh mislim, da 

bom izbral neodgovornost. Pri mojih letih nimam veË kaj izgubiti.” 32 

Opisana razlika jasno zaËrta mejo med teorijo in prakso v oblikovanju. Naj 

bo teorija πe tako predrzna in glasna, veËji del prakse ostaja v kolesju kapitala. 

“Odgovorna” pobuda za spremembo sistema od znotraj do sedaj πe ni obrodila 

vidnih rezultatov, je pa Keller predlagal podoben pristop æe v sedemdesetih: 

“Poleg tistih, ki preprosto zavraËajo misel o spreminjanju sveta, v katerem æive, 

pa je vse veË tistih, ki verjamejo, da je mogoËe kaj spremeniti samo s konstruktivno 

evolucijo znotraj danih druæbenih in ekonomskih sistemov, znotraj sistema 

kulturnih in druæbenih vrednot, ki jih je mogoËe spreminjati in ki jih je treba 

spreminjati, Ëe æe njihovo bivanje priznamo kot resniËnost tega druæbenega 

in kulturnega trenutka.” 33 Takπen pristop je lahko s staliπËa prakse dolgoroËno 

uspeπen, hkrati pa povsem skregan z naravo manifestov. 

Garlandov manifest v sedemdesetih idejno nadaljuje æe omenjena Papanekova 

knjiga Design for the Real World. Papanek opozori oblikovalce in oblikovalke 

na prepad, ki nastaja med tem, kar delajo, in tistim, kar bi morali delati. 

Za razliko od Garlandovega manifesta pa spodbudi v praksi oblikovanja opazne 

premike. Odmevne in angaæirane akcije oblikovalcev ‡ kljub navidezno 

majhnemu izkupiËku ‡ vnaπajo v stroko nemir, samozavedanje in ukvarjanje s 

πirπimi problemi druæbe. Takπna razmiπljanja ‡ na prvi pogled πe tako utopiËna 

‡ so za stroko nujna. Rezultat so πtevilne pobude oblikovalskih teoretikov, ki æe 

dalj Ëasa skuπajo povzdigniti podroËje oblikovanja iz primarno praktiËne discipline 

v temeljno Ëloveπko aktivnost. 34 Dokaz sta tudi obe mednarodni stanovski 

definiciji oblikovanja. ICSID-ova 35 med nalogami oblikovanja navede: Oblikovanje 

razkriva in vrednoti strukturna, organizacijska, funkcionalna, izrazna in eko- 

32 Ken Garland, Responsible to Whome, I’d Like to Know? Consorting with Clients to Con Shreholders, Citizen 

Designer. Perspectives on Design Responsibility (ed. Steven Heller in Véronique Vienne), Allworth 

Press, New York 2003, p. 190. 

33 Ibid. 

34 K slednjemu si prizadevata Clive Dilnot in Cherly Buckley. Vir: Design Discourse. History, Theory, Criticism 

(ed. Victor Margolin), The University of Chicago Press, Chicago in London 1989, p. 28. 

35 ICSID, http://www.icsid.org/ (avgust 2004). Prevod Nataπa Velikonja.

nomska razmerja. S tem æeli: poudarjati globalni trajnostni razvoj in zaπËito okolja 

(globalna etika); omogoËati blaginjo in svobodo vsej Ëloveπki skupnosti, posameznim 

in kolektivnim konËnim uporabnikom, proizvajalcem ter akterjem na trgu (druæbena 

etika); podpirati kulturne razliËnosti kljub globalizaciji sveta (kulturna etika); ponujati 

produkte, storitve in sisteme z oblikami, ki odsevajo njihovo kompleksnost (semiologija) 

in so z njo skladne (estetika). ICOGRADA 36 pa je leta 2000 izdala The 

Design Education Manifest. V njem opozarja na potrebo po naprednem ekoloπkem 

ravnoteæju med ljudmi in njihovim socioloπko-kulturnim in naravnim 

okoljem. Bolj kot kadarkoli prej je potrebno æe v Ëasu izobraæevanja pripraviti 

πtudente na spremembe. Profesorji bi morali ‡ poleg podajanja znanja ‡ pospeπevati 

orientacijo k trajnostni praksi. Integralni del oblikovanja vizualnih komunikacij 

naj bi bilo razmiπljanje o prihodnosti ‡ bliænji in daljni. 

Iz vseh manifestov in definicij je mogoËe razbrati pobudo k bolj trajnostni 

praksi in vnosu etike v oblikovanje. »e do takπnega premika ne bo priπlo, bo 

oblikovanje πe naprej le dodaten problem potroπnje, ki se razraπËa. V nasprotnem 

primeru pa lahko pripomore k prehodu k bolj trajnostni druæbi. Enega od 

moænih korakov k trajnostnemu oblikovanju je na sedmi Magdaleni v Mariboru 

predstavila Lorraine Gamman 37 z inπtituta Design Against Crime Research 

Initiation. Na inπtitutu se ukvarjajo z iskanjem oblikovalskih reπitev obstojeËih 

in prihajajoËih izdelkov, ki bi zmanjπale moænost kriminala. Svoje sodelovanje 

so med drugim ponudili tudi podjetjema Nokia in Apple. Obe podjetji sta v 

svetu znani po kakovostnem oblikovanju in visoki tehnoloπki dovrπenosti. Na 

spletni strani Nokie je pod rubriko PoroËilo korporativne odgovornosti zapisano: 

“Uspeh podjetja in blaginja sveta πe nikoli nista bila tako povezana. Globalne 

probleme v poslovanju je nemogoËe ignorirati, saj ima tudi podjetje le en 

svet, v katerem deluje.” 38 Kljub visokoleteËim mislim, ki jih obe podjetji radi 

zagovarjata, pa sta sodelovanje z inπtitutom zavrnili. Po besedah Gammanove 

se jim kriminalna dejavnost enostavno splaËa. Za vsak ukraden mobitel ali 

iPod je okradeni prisiljen kupiti novega. Druæbeni problemi se oËitno prilagajajo 

zgolj interesom. 

Ekonomija je pripeljala do situacije, ko korporacije vedno bolj prevzemajo 

vlogo vlad. Te pa so, po besedah Naomi Klein, odgovorne samo delniËarjem. 

Druæba nima mehanizmov, s katerimi bi jih prisilili odgovarjati πirπi javnosti. 39 

Kleinova vseeno navede πtevilne iniciative aktivistov, ki so dosegle pomemb- 

36 ICOGRADA ‡ International Council of Graphic Design Associations (Mednarodni svet druπtev za grafiËno 

oblikovaanje). Vir: http://www.agda.asn.au/education/scholarships/99227Icogr.html (avgust 2005). 

37 Lorraine Gamman je direktorica Design Against Crime Research Initiation na univerzi Central Saint Martins 

v Londonu. Na Magdaleni je pripravila predavanje z naslovom Oblikovanje proti kriminalu. 

38 Vir: http://www.nokia.com/crr/index.html (avgust 2005). 

39 Naomi Klein, No logo, Maska, Ljubljana 2004, p. 19. 


253


254 

ne spremembe v odnosu korporacij do zaposlenih, uporabnikov izdelkov in storitev, 

druæbene skupnosti in okolja. Dokaz, da moË javnosti ni tako majhna, kot 

se morda zdi, so vsaj lepotni popravki javne podobe korporacij. Vseeno pa nas 

t. i. druæbeno odgovorno podjetniπtvo 40 navdaja s skepso. Prej omenjena Nokia 

dokazuje, da je njena trenutna druæbena orientiranost le marketinπka potegavπËina 

za pridobivanje novega segmenta kupcev. Kreativni direktor oglaπevalske 

agencije Leo Burnett Bogdan Naumovici zadnjo misel le πe podkrepi: “Moj odgovor 

ne bo politiËno korekten. Ne verjamem namreË, da je katerikoli naroËnik 

resniËno zaskrbljen za druæbo. »e si æelijo, da bi jih videli kot podjetja, ki 

so druæbeno odgovorna, je to zato, da si pomagajo pri prodaji. In po mojem je 

to prav. V vsakem primeru ob koncu dneva nekdo profitira. Ko podjetje sponzorira 

neko dobrodelno ustanovo, je njun konËni cilj prodati blagovno znamko. 

Pri dosegi tega cilja pa tudi ta dobrodelna ustanova, bolnica ali karkoli æe 

je, prejme podporo, ki jo potrebuje.” 41 CiniËen pristop oglaπevalca razkriva poti 

sodobne oglaπevalske industrije, ki je za naroËnikov honorar pripravljena 

brez zadrækov prodati javnosti vse. Navidezna neodvisnost in svoboda, ki ju 

omogoËa sponzorski denar, pa v resnici preraπËa le v dogodke, ki poveËujejo 

ekonomski profit sponzorjev. 

Kje v tem spletu torej nastopi oblikovanje? Se je oblikovanje sploh sposobno 

pravoËasno odzvati na probleme, ki jih generira sodobna druæba, ali se nanje 

odzove πele takrat, ko “naroËniki” prepoznajo novo træno niπo in pri oblikovalcih 

poiπËejo sveæ odgovor za boljπo prodajo? »e trdimo, da oblikovanje 

spreminja svet, zakaj potem vse kaæe, da ga preminja πele na podlagi naroËnikovega 

naroËila? Je Kellerjev strah pravzaprav na mestu, le da glavno poslanstvo 

oblikovanja ne spreminja sveta po oblikovalËevi podobi, temveË, kot kaæe, 

po naroËnikovi? Lucius Burckhardt je v sedemdesetih zagovarjal tako 

imenovano nevidno oblikovanje, “saj s tem, ko narediπ nekaj vidno, pravzaprav 

pokaæeπ, da so oblikovani izdelki le vidni rezultat druæbenih procesov, medtem 

ko slednji ostajajo nevidni”. 42 Zakaj torej tolikπna potreba po izpostavitvi oblikovanja 

kot nosilca sprememb? 

Danes se vedno bolj zdi, da je ta misel le ena od trænih niπ discipline oblikovanja, 

ki oglaπuje svojo storitev v gospodarstvu. Situacija vsekakor ni tako Ërno-bela. 

V praksi oblikovanja bi lahko naπteli πtevilne primere, ko je pobuda 

za spremembo priπla iz oblikovalskih vrst. Oblikovalci in oblikovalke sodeluje- 

40 V tujini bolj znanega pod tujko CSR ‡ Corporate Social Responsibility. 

41 Barbara Predan, Romunski razvedrilni program. Intervju Bogdan Naumovici, Klik, πt. 69, junij 2005, p. 14. 

42 François Burkhardt, Tendencies of German Design Theories in the Past Fifteen Years, Design Discourse. 

History, Theory, Criticism (ed. Victor Margolin), The University of Chicago Press, Chicago in London 

1989, p. 51.

jo pri razvoju izdelka in so pobudniki pri iskanju reπitev za probleme, ki se porajajo. 

Dejstvo je, da je oblikovanje interdisciplinarno podroËje, ki pri procesu 

nastajanja izdelka aktivno sodeluje s πtevilnimi tehnoloπkimi in druæbenimi vejami. 

V trenutku, ko vajeti ‡ vse od ideje do izdelave ‡ prevzame oblikovalec v 

svoje roke, se vrnemo k obrtnemu pristopu in hkrati odmaknemo od discipline 

oblikovanja. Oblikovalec je vsekakor posrednik med naroËnikom in uporabnikom, 

toda s tem, ko sprejme vlogo posrednika, ni njegova odgovornost pri 

konËnem izdelku niË manjπa. Hkrati pa ne smemo spregledati, da gre pri iskanju 

pravoËasnih reπitev za vzajemen odnos ‡ reπitve niso odvisne le od oblikovalca, 

temveË tudi od posluha naroËnika in uporabnika. Lep primer nezrelosti 

enega od partnerjev (Ëe æe ne kar obeh) je prej omenjena pobuda oblikovanja 

proti kriminalu. 

Kot oblikovalka zagovarjam Papanekovo misel, da je oblikovanje povsod 

okoli nas, da vsi na svoj naËin oblikujemo in soodloËamo o prihodnosti z odlo- 

Ëitvami, ki jih sprejemamo. Dejstvo je, da se ekonomsko orientirana podjetja, 

ki trenutno vodijo svet, ne bodo odloËila za spremembe, dokler se æelja po njih 

ne bo manifestirala pri veËjem segmentu javnosti. Soar je na vpraπanje, ali smo 

se zmoæni spremeniti in zaËeti gradnjo “krasnega novega sveta”, odgovoril: “Ko 

govorimo o potroπni kulturi, se mi zdi, kot da æe æivimo v Huxleyjevem ‘Krasnem 

novem svetu’. Najti moramo drugo pot naprej, uporabiti to, kar æe imamo, 

ne pa fantazirati o sveæem, novem zaËetku.” 43 Na drugi strani pa je Papanek æe 

v sedemdesetih na vpraπanje “Menite, da je danes v oblikovanju mogoËa tako 

moralna in etiËna revolucija?” odgovoril: “Ne vem, Ëe je mogoËa, vem pa, da 

je nujna. »e pa je nujna, potem jo moramo napraviti mogoËo.” 44 Oblikovanje 

je ena od oblik politike, saj zadovoljuje Ëlovekovo æeljo po preoblikovanju okolja 

in druæbe. Kakπna bo politika oblikovanja, je odvisno od odloËitve vsakega 

posameznega oblikovalca/oblikovalke. StatistiËno je moË na naπi strani. Petindevetdeset 

odstotkov vseh dozdajπnjih oblikovalcev deluje tudi danes. 45 Na nas 

je, da se odloËimo in doloËimo, kaj oblikovanje bo, v katero smer se bo obrnil 

razvoj discipline in kakπna bo nadaljnja vloga oblikovanja v druæbi. 


44 Goroslav Keller, Oblikovanje v spreminjajoËem se svetu, Sinteza, πt. 31‡32, 1974, p. 135. 

45 Helena ©uπtar, Vse je v vrednotah. Intervju David Berman, Klik, πt. 60, julij-avgust 2004, p. 30. 


255

Victor Margolin: Oblikovanje za trajnostni svet 

256 

Victor Margolin 1 

Oblikovanje za trajnostni svet 

Neizbeæna globalna okoljska katastrofa ali svetovni socialni prevrati ne smejo postati 

dediπËina, ki jo bomo zapustili naπim otrokom. 

Agenda 21: Strategija Svetovnega vrha za reπitev naπega planeta 

Oblikovanje je bilo vse od svojih zaËetkov, ko je bilo uvedeno kot umetnost 

podajanja oblike izdelkom mnoæiËne proizvodnje, trdno vtkano v potroπniπko 

kulturo. Njegovi prvi zagovorniki v 19. in zgodnjem 20. stoletju, denimo Henry 

Cole v Angliji in Herman Muthesius v NemËiji, so ga razumeli izkljuËno v 

navezavi z izdelavo proizvodov za trg. Enako je veljalo, ko se je v tridesetih letih 

pojavila v Zdruæenih dræavah nova praksa strokovnega oblikovanja. Ta je v 

povojnih letih postala model za industrijske oblikovalce po vsem svetu, ki so si 

æeleli ustvariti lasten prostor v posamiËnih nacionalnih ekonomijah. Model 

strokovnega oblikovanja je v nastajajoËi globalni ekonomiji πe vedno vpliven. 

»eprav je proces vzpostavljanja oblikovanja kot kljuËne komponente globalne 

ekonomske tekmovalnosti brezmejno napredoval, so mnogi kritiki veËkrat 

skuπali preusmeriti oblikovalsko prakso k drugim ciljem. Morda najostrejπo kritiko 

industrijskega oblikovanja je sproæil arhitekt in oblikovalec Victor Papanek, 

ki je v svoji vplivni knjigi Design for the Real World iz leta 1972 dejal: 

Industrijsko oblikovanje je dandanes zakoliËilo umor na ravni mnoæiËne proizvodnje. 

Oblikovalci so ‡ ker oblikujejo zloËinsko nevarne avtomobile, ki ubijejo ali pohabijo 

skoraj milijon ljudi na leto po vsem svetu, ker ustvarjajo nove vrste trajnih odpadkov, 

ki polnijo pokrajine, in ker izbirajo materiale in postopke, ki onesnaæujejo zrak, 

ki ga dihamo ‡ postali nevaren zarod. 2 

1 Victor Margolin je profesor zgodovine oblikovanja na University of Illinois v Chicagu in avtor knjig The 

Struggle for Utopia in The Politics of the Artificial. Soureja prvo ameriπko oblikovalsko teoretiËno revijo 

Design Issues. PriËujoËi prevod je iz knjige: Victor Margolin, The politics of the artificial: essays on design 

and design studies, The University of Chicago Press, Chicago 2002, pp. 92‡105. © Victor Margolin (victor@uic.edu)

Papanekov protest je naletel na naklonjenost mnogih oblikovalcev in πtudentov 

po vsem svetu, ki so iskali alternative tistemu oblikovanju, ki teæi k πe veË 

izdelkom za potroπniπko kulturo. Kot nove prakse je Papanek predlagal sodelovanje 

z ljudmi v nerazvitih dræavah, ustvarjanje izdelkov z uporabo nizke tehnologije, 

oblikovanje za hendikepirane in ustvarjanje novih dobrin, s katerimi bi 

se uprli naraπËajoËim okoljskim problemom. Delo Design for the Real World je 

zvesto sledilo duhu πtudentskega gibanja πestdesetih, uteleπalo je bes in upanje 

tistega obdobja. Avtorjeva trditev, da oblikovanje prispeva k poslabπanju okolja, 

je uvedla nov moment v diskurz o oblikovanju, vendar pa je njegova pozicija 

ostala obrobna in ni pustila veËjega vpliva na stroko industrijskega oblikovanja. 

Leta pred tem je inæenir R. Buckminster Fuller razmiπljal o mejah industrijskega 

oblikovanja na drugaËen naËin. V dvajsetih letih 20. stoletja je predlagal 

nove proizvode, ki so spodbijali tradicionalne prakse ameriπke gradbene industrije 

ali omejitve avtomobilskih proizvajalcev iz Detroita. Njegov zgodnji projekt, 

montaæni bloki za stolpnice, ki bi jih v temelje spuπËali helikopterji, nato 

pa bi jih zvezali z vodovodom, elektriko in plinom, je pomenil moËan izziv za 

‡ kot je bil prepriËan ‡ zastarelo gradbeno obrt in njeno hierarhijo tesarjev, 

opekarjev in zidarjev. Z montaæo je nadaljeval pri naslednjem projektu, hiπi Dymaxion 

in kopalnici Dymaxion. NeobiËajno razmiπljanje je bilo oËitno tudi pri 

avtomobilu Dymaxion, trikolesnem vozilu, oblikovanem po aerodinamiËnih 

naËelih, s kolesi, ki so se obraËala pod kotom devetdesetih stopinj, da se je avtomobil 

lahko horizontalno premikal v ozek parkirni prostor. 

Dovolj pove dejstvo, da ameriπka industrija ni prevzela niti enega od teh 

izumov. Fuller je sËasoma sicer dosegel svetovno slavo s svojimi geodetskimi 

kupolami, katerih ekonomijo materiala, trajnost, proænost in enostavno izdelavo 

so kaj kmalu prepoznali pri mornariπki pehoti Zdruæenih dræav, nato pa jih 

je prevzela tudi industrija. ©irok obseg predmetov ‡ uspeπnih in neuspeπnih ‡, 

ki jih je predlagal do konca druge svetovne vojne, daje podobo o njegovem sistematiËnem 

premisleku o oblikovanju. Ideje je zaËel razvijati æe v poznih dvajsetih 

letih 20. stoletja; zamislil si je “vsestransko oblikovalsko vedo” kot Ëlovekovo 

dejavnost, ki bo uskladila moπke in æenske z razvojnimi silami narave. 3 Kljub 

nekaterim predlogom, ki se jih sicer ne da realizirati, je poudarjal tudi praktiË- 

2 Victor Papanek, Design for the Real World: Human Ecology and Social Change, druga, revidirana izdaja 

(1972; ponatis, Chicago: Academy Editions, 1985), ix. Papanek je verjetno vzel nekaj poudarkov iz protesta, 

ki ga je o podobni temi napisal novinar Vance Packard v knjigi The Waste Makers (New York: D. 

McKay, 1960). 

3 R. Buckminster Fuller, “A Comprehensive Anticipatory Design Science”, v Fuller, No More Secondhand 

God and Other Writings (Carbondale and Edwardsville: Southern Illinois University Press/London and Amsterdam: 

Feffer & Simons, 1963), 84‡117. Glej tudi esej “comprehensive designing”, trans/formation: arts, 

communication, environment 1, no. 1 (1950): 18‡19, 22‡23. Fuller je napovedal veË vpraπanj o izrabi virov, 

Ëeprav je optimistiËno predpostavljal, da bi lahko celotno Ëloveπtvo doseglo viπji æivljenjski standard. 


257


258 

ni vidik svoje vizije. Za razliko od Papaneka, ki je svoje zgodnje misli zasnoval 

tudi na nizkotehnoloπki oblikovalski modrosti domorodnih ljudstev, denimo 

Balijcev in Inuitov, pa je Fuller za realizacijo projektov iskal najnaprednejπo 

tehnologijo. Razmiπljal je tako na ravni sistemov kot posameznih predmetov. 4 

Fuller je v zgodnjih πestdesetih postal univerzitetni profesor na Southern Illinois 

University v Carbondalu v Illinoisu. Tam je sodeloval pri nastanku programa 

World Design Science Decade, ki je med leti 1965 in 1975 demonstriral, kako naj 

oblikovanje odigra osrednjo vlogo pri reπevanju kljuËnih svetovnih problemov. 

Mnogi cilji, najdeni v dokumentaciji te pobude, so podobni tistim, ki jih dandanes 

zahtevajo glavni zagovorniki trajnostnega razvoja. Ti vkljuËujejo: 

‡ pregled in analizo svetovnih energetskih virov; 

‡ opredelitev uËinkovitejπe rabe naravnih virov, kot so kovine; 

‡ integracijo strojnih orodij v uËinkovit sistem industrijske proizvodnje. 5 

Fuller in kolegi so si v omenjenem programu zamislili elektronski prikaz, ki 

bi nenehno ponujal nove podatke o dostopnosti virov in njihovi rabi na svetovni 

ravni. 6 Fullerjeve ideje ‡ denimo razvoj Svetovne igre, simuliranega naËrtovanja 

za razporejanje virov ‡ so navdihovale πtudente po vsem svetu, vendar 

pa niso nikdar priπle v industrijsko oblikovalsko prakso; ta se je πe dalje in vse 

globlje spuπËala v globalne proizvodne aktivnosti korporativne kulture πestdesetih 

in sedemdesetih. 

Kritike in vizije Fullerja in Papaneka, pa tudi drugih, kot so Tomás Maldonado, 

John Chris Jones in Gui Bonsiepe, so od sedemdesetih let naprej valovale 

po oblikovalskih πolah in konferencah, a nikdar niso moËneje ogrozile osnovnega 

naËela oblikovalske prakse, in sicer, da je vloga oblikovalca sluæiti 

strankam znotraj sistema potroπniπke kulture. V tej slepi ulici so bili prizadeti 

mnogi oblikovalci, πe posebej ob vse veËjih pritiskih za trajnostni razvoj. 

Skromni poskusi z zelenimi proizvodi so bili prav gotovo spoπtovanja vredni, a 

so lahko bili ‡ v primerjavi s tem, kar je bilo potrebno ‡ le kompromisen ukrep. 

Globalni okoljski problemi so v Ëasu Svetovnega vrha v Riu de Janeiru junija 

1992 æe dosegli kritiËne razseænosti. Obπirno so popisani, tako kot na stotine 

predlaganih reπitev, v konferenËnem poroËilu Agenda 21: Strategija Svetovnega 

vrha za reπitev naπega planeta. PoroËilo je temeljilo na πtevilnih sporazumih, ki jih 

je sprejela in podpisala veËina voditeljev dræav sveta, in je pomenilo izreden do- 

4 Glej Fullerjeve komentarje na raziskavo v “The Fuller Research Foundation, 1946‡1951”, Fuller, No More 

Secondhand God and Other Writings, 65‡74. 

5 “The Five Two-Year Increment Phases of the Ten-Year World Facilities Redesign” v World Design Science 

Decade, 1965‡1975: Phase I (1964), Document 2: The Design Initiative (Carbondale: World Resources 

Inventory, 1963), 107‡108. 

6 Predlog za oblikovanje tega prikaza je bil predstavljen v ameriπkem Predstavniπkem domu, vendar ni iz tega 

priπlo niË.

seæek. Svet je prviË dobil dokument, ki je izrecno opredelil skrajne ukrepe za 

spopad s πkodljivimi okoljskimi uËinki ekspanzivnega modela. A sporazumi niso 

vkljuËevali tudi Ëlenov za njihovo obvezno uveljavljanje, zato je bila implementacija 

mnogo preπibka. Pozitivna stran pa je, da je Svetovni vrh, ki je prispeval 

tudi k hkratnemu sreËanju na stotine dræavljanskih organizacij, sproæil 

kulturo trajnostnega razvoja. Posamezniki in skupine po svetu imajo sedaj vrsto 

naËel, po katerih lahko delujejo, in osnovo, na kateri lahko razvijejo strategije 

za spremembe, ki bi bile uËinkovite kljub mogoËnemu pritisku ekspanzivnega 

modela na svetovno ekonomijo in trgovinsko politiko. 7 

Glede na vse veËjo moË nove trajnostne kulture se postavlja vpraπanje, kakπno 

vlogo bodo v njej imeli oblikovalci. Do sedaj so naredili bolj malo. V nasprotju 

s Papanekom, Fullerjem in nekaterimi drugimi vizionarji in kritiki si niso bili sposobni 

zamisliti strokovno prakso izven osrednje potroπniπke kulture. 8 Znotraj Razvojnega 

programa Zdruæenih narodov (United Nations Development Program) se je 

pojavilo nekaj osamljenih pobud, ki so vkljuËevale posebne oblikovalske projekte. 

International Council of Societies of Industrial Design (ICSID) je leta 1976 v 

Londonu sponzoriral konferenco “Design for Need”, leta 1997 pa v Torontu kongres 

Humane Village, a veËinoma so oblikovalce omejevali cilji in argumenti njihovih 

poslovnih strank, obenem pa so bili prepriËani, da sami ne morejo prevzeti 

nikakrπnih pobud. 9 Obstaja sicer zgodovina zahtev po novi etiki oblikovanja, 

vendar so te bolj reakcionarne kot pa generativne. 10 Pojavljajo se pritiski, da bi 

se uprle nezadovoljivemu poloæaju, ne pa tudi æelje, ustvariti novo in bolj zadovoljivo 

stanje. Posledica je manko moËi. Na podroËjih, kjer oblikovalci doseæejo 

avtonomijo za svobodno razpravljanje, na konferencah, v revijah in πolskih ali 

univerzitetnih uËilnicah, so predlogi za spremembe vse preveË skromni. Le redko 

7 Za πtudije implementacijskih projektov glej Leyla Alvanak in Adrienne Cruz, ur., Implementing Agenda 21: 

NGO Experiences from around the World (Geneva: UN Non-Governmental Liaison Services, 1997). 

Esej Victorie Tauli-Corpuz, “The Implementation of Agenda 21 and Indigenous Peoples”, govori o nezadovoljstvu 

domorodnih ljudstev z Agendo 21. 

8 OdliËen primer te prakse je delo Luiza Eduarda Cida Guimarãesa, brazilskega uËitelja oblikovanja iz Paraibe, 

ki je razmiπljal, kako izboljπati dobrine, ki jih proizvajajo majhna podjetja in uporabljajo revni v manj 

razvitih ekonomijah. Glej Luiz E.C. Guimarães, “Terra Incognita: The Uncharted Realm of Low-Budget Design”, 

Innovation (fall 1998): 24‡26, in “Product Design and Social Needs: The Case of Northeast Brazil”, 

International Journal of Technology Management: Special Issue on Access to Technological and Financial 

Resources for SME Innovation 12, no. 7‡8 (1996): 849‡864. DrugaËen oblikovalski pristop 

ponazarja projekt Connecting Foundation, ki sta ga sproæila Peik Suyling in Gerda Hahn, oblikovalca iz 

Amsterdama, ki sta sodelovala z obrtniki v Indiji in Maroku, “da bi ustvarila nov oblikovalski proces, ki bi 

omogoËil, da bi se kulturni spomin, ki je æiv v tradicionalnih obrtnih tehnikah, aktiviral v novem industrijskem 

kontekstu”. Glej broπuro Cabinets of Culture: Connecting (Amsterdam: Netherlands Design Institute, 

n. d.). Omenimo naj tudi Archeworks, alternativno oblikovalsko πolo iz Chicaga, ki jo vodita Stanley 

Tigerman in Eva L. Maddox. V njej πtudenti oblikujejo izdelke in storitve glede na zahteve organizacij, ki zastopajo 

skupnosti, in socialnih sluæb. 

9 Glej Julian Bicknell in Liz McQuiston, ur., Design for Need: The Social Contribution of Design (Oxford: 

Pergamon Press, 1977). 

10 Razliko med reakcionarnim in generativnim oblikovanjem sem prevzel od kolega Wolfganga Jonasa. 


259


260 

se izkaæejo kot dovolj odporni naproti ekspanzivnemu modelu ekonomske rasti, 

ki naj bi oblikovalcem πe vedno dajal kruh in maslo. 11 Zato se oblikovalci zadovoljijo 

z majhnimi zmagami, ki so ne nazadnje odvisne od volje proizvajalcev, da 

se vendarle obveæejo za doloËene oblike dobrohotnosti, kot so zeleni proizvodi. 

Prednostno vpraπanje za oblikovalsko stroko se torej glasi, kako obnoviti oblikovalsko 

kulturo, da bodo dobri projekti bolj jasno prepoznani in bolj verjetno realizirani. 

Drugi strokovnjaki so æe naπli poti sobivanja v kulturi trajnostnega razvoja 

‡ in enako bodo morali storiti tudi oblikovalci, Ëe bodo hoteli ustvarjati nove 

oblike prakse. Prvi korak je spoznanje, da je oblikovanje le zgodovinsko nakljuËna 

praksa, ki ne temelji na nujnosti. Oblikovalci se odloËajo glede na posebne okoliπËine 

in situacije ter spregledujejo druge moænosti. A nove moænosti dandanes 

obstajajo, zato ni potrebno, da se omejujejo s tem, kar so poËeli v preteklosti. V 

prihodnjih letih bo oblikovanje za potroπniπko kulturo morda le ena od praks 

med mnogimi drugimi in ne bo veË igralo dominantne vloge. Teoretik oblikovanja 

Clive Dilnot meni, da se bo gibanje, ki je usmerjeno k “post-produktni” druæbi 

in ki se razlikuje zaradi izrecnega socialnega upravljanja odnosov med Ëlovekom in 

okoljem, verjetno vrnilo k zgodovinski zavesti o pomenu oblikovanja (in naËrtovanja). 

Oblikovanje bo znova postalo sredstvo urejanja sveta, ne pa zgolj lepπanja blaga. 12 

Ko se bo oblikovanje loËilo od uveljavljene paradigme dajati predmetom 

obliko, bo potrebno natanËno pojasniti, kako naj oblikovalci sodelujejo pri 

omenjenem projektu. Oblikovanje je bilo zgodovinsko prepoznano kot umetnost 

dajanja oblike blagu, zato je bilo le malo pozornosti posveËeno znanjem, 

ki bi oblikovalce usposobila za sodelovanje s strokovnjaki v inæenirstvu, naravnih 

in druæbenih vedah. VeËina πtudentov oblikovanja je tako izpostavljena 

omejenemu obsegu situacij, kjer bi oblikovanje lahko pomenilo intervencijo. 

Tovrstna socializacija, ki se zaËenja v πolah, nadaljuje pa v oblikovalskih revijah 

in na strokovnih konferencah, utrjuje ozko podobo oblikovanja izdelkov. 

Prednost daje potroπniπki kulturi, ne pa realnosti lokalnih in globalnih problemov, 

o katerih govorijo vsi, ki delujejo v kulturi trajnostnega razvoja. 

11 V zadnjih letih je bilo objavljenih veË oblikovalskih manifestov; nekateri so sestavljeni kot izjave oblikovalskih 

konferenc. Glej Antonio Barrese, Angelo Cortesi, Gillo Dorfles in Jonathan De Pas, “Scientific Program 

on the Themes of the 1983 ICSID Congress”, Design Issues 1, no. 1 (spring 1984): 64‡78; Angelo 

Cortesi, Martin Kelm, Tapio Periänen, Yuri Soloviev in Frederik Wildhagen, “The Guzzini 

Memorandum: From the Ethic of Projects to the Project of Ethics”, Design Issues 5, no. 1 (fall 1988): 

87‡92; Giovanni Anceschi et al., “Charter on Graphic Design: Proposal for a Debate on Visual 

Communication Design”, Design Issues 8, no. 1 (fall 1991): 67‡73; Dieter Rams et al., “The Munich Design 

Charter”, Design Issues 8, no. 1 (fall 1991): 74‡77; Jens Bernsen et al., “A Scandinavian Design 

Council Manifesto on Nature, Ecology, and Human Needs for the Future”, Design Issues 8, no. 1 (fall 

1991): 78‡79; “Declaration of the Central European Design Conference”, Design Issues 8, no. 1 (fall 

1991): 86‡88; Jonathan Barnbrook et al., “First Things First 2000: A Design Manifesto”, Adbusters 7, no. 

3 (fall 1999): 52‡57. 

12 Clive Dilnot, “Design as a Socially Significant Activity: An Introduction”, Design Studies 3, no. 2 (1982): 

144.

Kljub temu pa obstaja v uveljavljenem oblikovalskem razmiπljanju doloËen 

premik. Kenji Ekuan, japonski oblikovalec izdelkov, nekdanji budistiËni menih 

in dolgoletni aktivist ICSID, je leta 1997 napisal Ëlanek, objavljen v ICSID 

News, kjer je trdil, da oblikovanje daje vtis, da je v stanju stagnacije ‡ tako glede ideologije 

kot delovanja. Daje vtis, da se je razklalo in da zgolj opazuje, kako se svet spoprijema 

s πtevilnimi resnimi problemi, ki se tiËejo okolja, blagostanja, naravnih katastrof 

in prometa. »e bodo stvari ostale takπne, bodo dnevi tekli, ne da bi se karkoli zgodilo. 

»e se æelimo zavezati duhu Ëasa in v njem odigrati pomembno vlogo, je nujno, da oblikovanje 

ponovno opredeli svoj smoter in doloËi novo organizacijsko strukturo. 13 

V predhodnem Ëlanku, ki je bil objavljen v isti publikaciji, je predlagal nove 

cilje: “Kar oblikovanje lahko stori in mora storiti, je dajanje nove podobe æivljenja 

in æivljenjskega stila v vsakdanjem æivljenju, zasebnem æivljenju, globalnem æivljenju 

in delovnem æivljenju, ki bi bila skladna z okoljem.” 14 

Ekuan je naredil prvi nujni korak, ko je ugotovil, da je zgodovinski model 

industrijske oblikovalske prakse nezadosten, in ko je skuπal oblikovanje razvezati 

od vladavine njegove pretekle identitete. Reπitev je “interdisciplinarno in 

mednarodno sodelovanje na vseh podroËjih oblikovanja”. 15 Njegov poziv k novim 

smotrom je pomemben in je del razvijajoËega se dialoga med mnogimi oblikovalci. 

Metode tega dialoga sicer πe niso dovolj dobro opredeljene, da bi lahko 

privedle do uËinkovitih strategij prakse. 

Oblikovalec Alexander Manu, πe en glas novega dialoga, je prepriËan, da 

mora biti osnova odgovornega oblikovanja ideal. Naπel ga je v projektu Human 

Village, ki ga je predlagal na kongresu ICSID leta 1997 v Torontu: “Human Village 

nam bo pomagal vliti doloËeno moralno strast in zavest za smoter. Idealizem bo 

spet postal verodostojen. Morda bomo zaradi druæbene odgovornosti, ki jo prinaπa 

Village, znova priπli do ravnovesja v naπih æivljenjih. Naredila nas bo humane”. 16 Pri- 

ËujoË poziv je obËudovanja vreden, je pa zgolj prvi korak, ki mu mora slediti 

proces kritiËne refleksije, ki bo pripeljal do programa strateπke intervencije. 

Stroka ne more temeljiti na priËakovanju, da bodo vsi njeni izvajalci imeli isto 

moralno vizijo, zato se mora usmeriti h konkretnim vpraπanjem praktiËnega 

dela in tako opredeliti svojo druæbeno identiteto. 17 

13 Kenji Ekuan, “Organizational Creativity at a Turning Point in Time”, ICSID News 3 (June 1997): 7. 

14 Kenji Ekuan, “A New Age, New Design Values”, ICSID News 2 (April 1997): 4. 

15 Ibid. 

16 Alexander Manu, “Chasing Butterflies: Thoughts on the Big Idea of Design, Redefinitions and Responsibilities”, 

Humane Village Journal 2, no. 1 (1995): 23. 

17 23. julija 1998 je bila v Barceloni ustanovljena organizacija Design for the World, ki sta jo Ekuan in ICSID 

promovirala veË let. Ustanovni Ëlani so glavne mednarodne oblikovalske organizacije, njen namen pa je 

sodelovanje z organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in RdeËi kriæ, “za spodbujanje 

oblikovalskih reπitev problemov, ki segajo Ëez obseg posameznega polja oblikovanja”. VkljuËena sta tako 

Ekuan kot Manu. Glej Kenji Ekuan, “Design for the World”, ICSID News 3 (June 1999): 8. 


261


262 

Ekuan in Manu sta ognjevita zagovornika sprememb v oblikovanju. Ekuan 

upa, da bo spremembe povzroËila interdisciplinarnost, Manu pa je prepriËan, 

da lahko vizija humane vasi popelje oblikovalce k dejavnostim, ki bodo prispevale 

k blagostanju Ëloveπtva. 18 Obe viziji pa Ëaka trdo delo mapiranja terena situacij 

in nalog, ki bodo pokazale na moænosti nove prakse. 

Da bi stopili korak naprej z novim programom za oblikovanje, lahko uporabimo 

πirπi okvir, ki ga je predlagal Fuller. Ta nam lahko pomaga raziskati moæna 

razmerja oblikovanja do πtevilnih pobud in akcij, ki se pojavljajo znotraj kulture 

trajnostnega razvoja. Æelja po ustvarjanju trajnostnega sveta se je premaknila 

od idealizma k nujnosti. Sprejemanje trajnosti kot temeljne vrednote se bo pojavilo 

z razvijanjem zavesti na podroËju oblikovanja, podobnega tistemu, ki so 

ga bile deleæne mnoge druæbene skupine od sredine πestdesetih let naprej. PriËa 

smo novim odnosom med moπkimi in æenskami, za katere se je boril feminizem, 

spoπtovanju vseh svetovnih kultur, v kar verjame multikulturalizem, in priznavanju 

razliËnih seksualnih orientacij, pri katerem vztrajajo geji in lezbijke. 

V vseh omenjenih primerih so bile na delu druæbene sile, ki so zahtevale ponovno 

preuËitev uveljavljenih razmerij. Posledica je resniËno drugaËno vedenje. 

Vse te druæbene spremembe so se korak za korakom premaknile od dræavljanskih 

pobud h kodifikaciji v uradnih dokumentih, kot so poroËila, 

sporazumi, konvencije in listine Zdruæenih narodov. To se sedaj dogaja s kulturo 

trajnostnega razvoja, ki se vse od leta 1992 razvija in utrjuje vezi z Zdruæenimi 

narodi. Na svetovnem spletu lahko najdemo Svetovno listino, katere namen 

je uzakonitev mnogih vrednot gibanja za trajnostni razvoj. 19 

Oblikovanje se bo spremenilo, ko bodo njegovi izvajalci razvili novo zavest. 

©tevilne pobude in vizije so gonilo tega procesa, ne morejo pa nadomestiti teækega 

in neprekinjenega dela, ki ga zahteva ponovni premislek o strokovni identiteti. 

Ta proces je postal zelo bistven, kajti stari modeli prakse ne delujejo. 

Mnogi novi koncepti so odgovori na takπno stanje, kljub temu pa veËina od 

njih krepi potroπniπko kulturo, namesto da bi prispevala k novi viziji strokovne 

prakse. 20 Oblikovanje se mora osvoboditi potroπniπke kulture kot kljuËnega 

18 Manu si je zamislil Human Village kot razπiritev globalne vasi Marshalla McLuhana, ki ji je manjkala konceptualna 

zavest. Osebna komunikacija z avtorjem, 1997. 

19 VeË informacij o kampanji za Svetovno listino lahko najdemo na spletni strani www.earthchapter.org/draft/charter.htm. 

Okvir trajnostnega razvoja uporabljam kot referenco za oblikovalce, vendar pa 

moram omeniti, da gre za edini naËin, kako razmiπljati o okolju. Drugi ‡ denimo ekofeminizem ‡ so bolj radikalni 

ali pa ‡ denimo zeleno oblikovanje ‡ bolj konservativni. Za obseg okoljskih filozofij glej Carolyn 

Merchant, Radical Ecology: The Search for a Livable World (New York/London: Routledge, 1992). 

20 Ena od najmoËnejπih reformnih tendenc je Gibanje Factor 10, ki zagovarja desetkratno zmanjπanje koliËine 

materiala pri izdelkih. Raziskave so se zaËele na Wuppertal Institute für Klima, Umwelt, Energie. Ideje 

Faktorja 10 so bile najpodrobneje obdelane v delu Friedricha Schmidta-Bleeka Wieviel Umwelt Braucht 

der Mensch? Factor 10 ‡ das Mass für Ökologisches Wirtschaften (Müchen: Deutschen 

Taschenbuch, 1997). Glej tudi Friedrich Schmidt-Bleek, Thomas Merten in Ursula Tischner, ur., Ökointel-

elementa svoje identitete in najti teren, kjer bo lahko ponovno premislilo o 

svoji vlogi v svetu. »e bo to uspeπno, bo naπlo novo moË za sodelovanje pri projektih 

za blaginjo Ëloveπtva tako znotraj træne ekonomije kot izven nje. 

Za ta proces obstaja veË ovir. Prva je kriza volje. Dokler se oblikovalci ne bodo 

zares sooËili z realnostjo svojega dela, dokler ne bodo ugotovili, kako lahko 

prispevajo k trajnosti planeta, bo le malo moænosti za spremembe. Vse do sedaj 

je oblikovalski diskurz prepogosto podpiral retoriko idealizma, ki pa se ne sklada 

z realnostjo vsakdanje prakse. 

Druga ovira je kriza imaginacije. Oblikovalce spodbuja ali navdihuje premalo 

projektov, ki bi bili socialno naravnani. »eprav takπni projekti obstajajo, so ve- 

Ëinoma izloËeni iz akademskih πtudij in strokovnih publikacij. 21 PrepriËanje, da 

oblikovanje izdelkov neguje umetniπko zavest, hkrati pa je πe sredstvo za dober 

zasluæek, je πe vedno moËno zasidrano v oblikovalski kulturi. Da bi spodbil to prepriËanje, 

æelim opozoriti na dva projekta, ki predstavljata uspeπno alternativo. 

Na prvega naletimo v mestu Curitiba v Braziliji; tam je bivπi æupan Jaime 

Lerner, arhitekt, ustanovil Institut za raziskovanje in urbano planiranje, ki naj bi 

ugotovil, katere probleme v mestu bi lahko reπili oblikovalci, ne glede na njihovo 

strokovno podroËje. Primer Curitibe kaæe, kaj se zgodi, Ëe oblikovalec dobi 

politiËno moË. Lernerjev mandat je omogoËil oblikovalcem, da so si zamislili 

projekte glede na potrebe, na katere so naleteli. 22 Usmerili so se na mnoga 

razliËna podroËja ‡ od dodajanja prometnih znakov v Braillovi pisavi do postavljanja 

inovativnih avtobusnih postajaliπË, ki so dajala zaπËito pred neprijaznim 

vremenom, hkrati pa so pospeπila promet. Zaæivel je poseben sistem avtobusnih 

prog: barvni ekspresni avtobusi so vozili potnike k oddaljenim ciljem, 

lokalni avtobusi pa so kroæili znotraj mestnega srediπËa. 

Visoka prioriteta v mestu je postalo recikliranje: Institut za planiranje je sproæil 

uporabo recikliranih plastiËnih zabojnikov za urbane strukture, ustanovil je 

obrat, ki je predeloval uporabljene plastiËne materiale v igraËe za πolske otroke. 

ligentes Produzieren und Konsumieren: Ein Workshop im Rahmen des Verbundprojektes Technologiebedarf 

im 21. Jahrhundert des Wissenschaftszentrums Nordrhein-Westfalen (Berlin, Basel in Boston: 

Birkhäuser, 1997); Friedrich Schmidt-Bleek in Ursula Tischner, Produktent-wicklung: Nutzen Gestalten ‡ 

Natur Schonen (Vienna: WIFI Österreich, 1997); in The International Factor 10 Club’s Statement to Government 

and Business Leaders (Carnoules: Factor 10 Club, 1997). 

21 ©tevilne takπne projekte je navdihnilo gibanje Appropriate Technology. Glej John Kurien, “Case Study 12: 

Kerala Fishing Boat Project, South India”, in Monica Opole, “Case Study 14: Improved Charcoal Stoves 

Programme, Kenya”, v The Greening of Aid: Sustainable Livelihoods in Practice, ur. Czech Conroy in Miles 

Litvinoff (London: Earthscan Publications, 1988), 108‡112, 118‡123. Za pregled ‘primerne’ tehnologije 

glej Witold Rybczynski, Paper Heroes: A Review of Appropriate Technology (Garden City, N.Y.: Anchor 

Books, 1980). 

22 Jaime Lerner je bil trikrat zapored æupan Curitibe, nato pa je, kot guverner dræave Paraná, vplival na oblikovanje 

glavnega manufakturnega srediπËa. Sodeloval je z investitorji, vzpostavil usnjarsko industrijo v dræavi 

ter podprl razvoj oblaËilnih in tekstilnih panog v mestih, kot je Apucarana, ki so se zaËele s predelavo 

bombaæa. Glej “Building the Detroit of Latin America”, Business Week, 15. 9. 1997, 27. 


263


264 

Stari avtobusi so bili predelani v informacijske kioske in varovalne centre, kjer 

so ljudje lahko med nakupovanjem pustili svoje otroke. Za uliËne smetarje so bile 

narejene lesene dvokolnice, s katerimi so po mestu zbirali materiale, ki so jih 

nato lahko prodali. Za uliËne prodajalce na mestnih trænicah so bile narejene 

posebne mobilne stojnice. Osnova teh projektov je bila ideja o integriranih storitvah. 

Izπli so iz raziskovanja potreb, njihova implementacija pa je potekala z 

vgraditvijo individualnih zamisli v πirπo vizijo urbanega planiranja. 

©e en pristop k oblikovanju predstavljata Nancy in John Todd, ki sta delo za- 

Ëela leta 1969 v New Alchemy Institute na Cape Codu v Zdruæenih dræavah. 23 

Razlika med njunim razmiπljanjem o oblikovanju in zamislimi iz Curitibe je v 

poudarjanju zdruæitve urbanega æivljenja z bioloπkimi procesi. Recikliranje je 

resda kljuËna ekoloπka praksa v Curitibi, a Nancy in John Todd sta si zamislila 

povsem drugaËno æivljenjsko okolje, takπno, ki vkljuËuje “naËela, ki jih najdemo 

v naravnem svetu, s katerimi bi lahko dolgoroËno ohranili Ëloveπko populacijo”. 

24 Njuna metoda je oblikovanje “æivih strojev”, ki vsebujejo alge, bakterije, 

ribe in druge organizme: “Æivi stroji lahko proizvajajo hrano ali goriva, 

obdelujejo odpadke, Ëistijo zrak, regulirajo vreme ali poËno vse to hkrati. Delujejo 

po naËelih, ki so bila razvita v naravnem svetu, ob nastanku in urejanju velikih 

ekologij gozdov, jezer, prerij in rokavov.” 25 Svoje oblikovalske zamisli naslanjata 

na znanje o tem, kako delujejo naravni sistemi, ki bi torej lahko dajali 

izvirne reπitve tudi za Ëlovekove probleme. Med projekti, ki sta jih zasnovala, so 

sredstva za obdelavo lokalnih kanalizacijskih sistemov, komposti za urbane odpadke, 

streπni vrtovi in biozaπËite, ki bi lahko omogoËale urbano kmetovanje. 

Niti eden od teh projektov ni znaËilen za strokovno usposabljanje, ki so ga 

deleæni πtudenti oblikovanja ali arhitekture. Oblikovalski πtudij veËinoma temelji 

na podajanju oblike materialom; oblikovanje je le redko povezano z naravnimi 

ali druæbenimi vedami. Oblikovalsko razmiπljanje ‡ umetnost zamiπljanja 

in planiranja ‡ se mora loËiti, kot je dejal æe Dilnot, od zgodovinske 

usmeritve k oblikovanju predmetov, πe posebej tistih, ki so namenjeni trgu. 

Oblikovalci so sposobni zamisliti si in oblikovati materialne in nematerialne 

proizvode, ki so usmerjeni k Ëlovekovim potrebam v πirπem pomenu, in tako 

prispevati k druæbeni blaginji. Ta sega precej onkraj zelenega oblikovanja ali 

ekooblikovanja, ki je vse doslej predstavljalo oblikovalski poskus, kako uvesti 

ekoloπka naËela v træno ekonomijo. Pauline Madge je analizirala prehod od ze- 

23 Glej Nancy Jack Todd in John Todd, From Eco-Cities to Living Machines: Principles of Ecological Design 

(Berkeley, California: North Atlantic Books, 1994). Knjiga je revidirana verzija zgodnejπe izdaje, ki je bila objavljena 

pod naslovom Bioshelters, Ocean Arks, City Farming: Ecology as the Basis of Design (San Francisco: 

Sierra Club Books, 1984). Ponovna izdaja je bila tudi odgovor na Svetovni vrh v Riu leta 1992. 

24 Todd in Todd, From Eco-Cities to Living Machines, 1. 

25 Ibid., 167.

lenega oblikovanja, ki je bilo popularno pred desetletjem, in ekooblikovanja 

do trajnostnega oblikovanja, ki “pomeni nenehno πirjenje teorije in prakse, pa tudi 

vse bolj kritiËen pogled na ekologijo in oblikovanje”. 26 Mnogi avtorji, ki jih navaja, 

vidijo razliko med zelenim in trajnostnim oblikovanjem kot razliko med 

usmeritvijo k posameznemu produktu in πirπim sistemskim pristopom k Ëlovekovim 

problemom. 

Agenda 21, poroËilo s Svetovnega vrha v Riu, ki podpira πirπi pristop, navaja 

mnoga problemska podroËja, kamor lahko vstopijo oblikovalci, Ëeprav nekatera 

med njimi sodijo izven tradicionalne sfere oblikovalske dejavnosti. PoroËilo 

skrajno neposredno predstavlja izzive, s katerimi se sooËa Ëloveπtvo. Doseganje 

trajnostnega æivljenjskega standarda za vse ljudi zahteva izrazito nov pristop ‡ okoljsko 

odgovoren globalni pristop, ki se bo sooËil s problemi. Za doseganje tega cilja lahko 

uporabimo neπtete tehnike. VeËja uËinkovitost pri uporabi omejenih svetovnih virov, 

zmanjπanje odpadkov in temeljita sprememba produkcijskih procesov so le 

nekatere metode, ki se jih lahko posluæimo. 27 Ta mandat je nato razdeljen na πest 

podroËij: kvaliteta æivljenja; uËinkovita raba naravnih virov; zaπËita globalnih 

dobrin; urejanje Ëlovekovih bivanjskih sistemov; raba kemikalij in upravljanje 

Ëlovekovih in industrijskih odpadkov; pospeπevanje trajnostne ekonomske rasti 

na globalni ravni. Vsakemu podroËju je dodan obseæen seznam nalog, ki jih 

je potrebno opraviti. Naloge, ki imajo poseben pomen za oblikovanje, kot ga πe 

vedno poznamo danes, so raziskovanje in razvoj dejavnosti za nove in ponovno 

uporabljive vire energije; recikliranje odpadnih izdelkov v svetovnem ekosistemu; 

sprememba potratnih vzorcev potroπniπtva; zmanjπanje prekomerne 

embalaæe; razvoj dostopne zdravstvene tehnologije za ruralna obmoËja; oblikovanje 

okoljsko varnih mnoæiËnih prometnih sistemov; ustvarjanje nove estetike 

izdelkov, izdelanih iz recikliranih materialov; razvoj tehnologije za zmanjπevanje 

proizvajanja industrijskih odpadkov; πirjenje ekoloπkega in kulturnega 

turizma kot novih oblik potroπniπtva; uËinkovitejπa raba gozdnih produktov; iskanje 

alternativ za produkte, ki izkoriπËajo fosilna goriva; ustvarjanje boljπih 

okoljskih sloganov za nove izdelke; razvoj novih mehanizmov za nadzor izrabe 

globalnih virov; izboljπanje metod recikliranja odpadnega materiala v nove 

proizvode; pomoË domorodnim ljudstvom, da razvijejo podjetniπtvo. 

»etudi se oblikovalci z nekaterimi od navedenih problemov æe ukvarjajo 

znotraj obstojeËega okvira nastajajoËe globalne ekonomije, pa mnoge spregledajo, 

saj ne ustrezajo nameram njihovih tradicionalnih strank. Ker ne obstaja 

temeljito preurejena oblikovalska praksa, ki bi zmogla odigrati aktivno vlogo v 

26 Pauline Madge, “Ecological Design: A New Critique”, Design Issues 13, no. 2 (summer 1997): 44. 

27 Agenda 21: The Earth Summit Strategy to Save Our Planet, ur. Daniel Sitarz, uvod senatorja Paula Simona 

(Boulder: Earthpress, 1993): 31‡32. 


265


266 

kulturi trajnostnega razvoja, ne obstajajo niti jasne poti do novih oblik prakse. 

Oblikovalci bi morali znova preuËiti svojo prakso na individualni in kolektivni 

ravni in najti naËine, kako se spopasti z ogromnimi problemi, s katerimi se 

sooËa Ëloveπtvo. Med najveËjimi je pospeπena rast mest, πe posebej v razvijajo- 

Ëih se deæelah, kjer se bo mestno prebivalstvo v naslednjih petindvajsetih letih 

podvojilo. To bo pripeljalo do silovitih zahtev po stanovanjih, upravljanju odpadkov, 

ËiπËenju vode, preskrbi s hrano in zdravstveni skrbi. 28 Bistvenega pomena 

je, da se spopademo s problemi bodoËih populacij, a sprijazniti se moramo 

tudi s πiroko Ëistilno operacijo, ki je nujna, da popravimo pretekle napake. 

ZakljuËno poglavje Agende 21, ki se ukvarja z vpraπanjem implementacije, 

naπteva razliËne skupine, katerih participacija se zdi kljuËna za doseganje trajnostnega 

razvoja. To so æenske, mladina, domorodna ljudstva, kmetje in delavski 

sindikati. Oblikovalci niso omenjeni. Oblikovanje ostaja nevidno, saj stroka 

ni ustrezno pojasnila, kako moËan prispevek bi lahko dala procesu 

ustvarjanja trajnostnega sveta. 29 Oblikovalske potrebe so v svetu oËitne, ne pa 

tudi naËrt prenove oblikovalske stroke. Njegovo razvijanje bi zahtevalo agresivno 

potezo oblikovalskih strokovnjakov, da poiπËejo kolege, ki so æe vpleteni 

v nalogo ustvarjanja trajnostnega sveta ‡ biologe, gozdne strokovnjake, agronome, 

urbane naËrtovalce, inæenirje za upravljanje odpadkov in mnoge druge. 

Sprememba smotra oblikovanja je bolj zahteven proces, kot je predvideval 

Victor Papanek ali kot je pozival R. Buckminster Fuller s svojim nedvoumnim 

prepriËanjem o napredni tehnologiji. Spodbudila bo pogled na ekonomski in socialni 

razvoj iz globalne perspektive. Usmerila se bo k velikanskim neenakostim 

v potroπnji, ki obstajajo med industrializiranimi deæelami in tistimi v razvijajo- 

Ëem se svetu. Zahtevala bo zavest o silni moËi sedanje ekoloπke krize in pomagala 

vrniti planet Zemljo v stanje trajnosti. »e bo med oblikovalci obstajala volja, 

bo oblikovanje gotovo mogoËe prenoviti. »e ne, bodo oblikovalci enostavno 

ostali del problema, katerega reπitev bo padla na pleËa drugih strokovnjakov. 

Prevedla Nataπa Velikonja 

28 Glej Richard Rogers, Cities for a Small Planet, ur. Philip Gumuchdjian (London: Faber and Faber, 1997). 

29 Maurice Strong, pobudnik Svetovnega vrha, pravi, da se v procesu naËrtovanja dogodka ni pojavila nobena 

oblikovalska skupina, ki bi prispevala svoje ideje. Strong je to povedal na tiskovni konferenci na kongresu 

ICSID Human Village 24. 8. 1977.

Petra »erne Oven 1 

GrafiËno oblikovanje in tipografija 

kot rezultat druæbenih procesov 

Ta esej se bo poskuπal osredotoËiti na segment oblikovanja, ki je veËinoma 

dvodimenzionalen, torej grafiËno oblikovanje ‡ v okviru tega bo beseda tekla 

o tipografiji, ker je to podroËje, ki ga najbolj poznam. MogoËe se bo zdelo, da 

moja teza zaobjema kar nekaj razliËnih ‘satelitskih’ podroËij. Razlog za to je v 

dejstvu, da se zavzemam za staliπËe, da je na tipografijo in grafiËno oblikovanje 

treba gledati na podlagi vplivov velikega πtevila razliËnih faktorjev, ki so vplivali 

na njun razvoj, Ëe hoËemo natanËno definirati pozicijo, ki jo v danaπnjem 

svetu zavzemata. 

Najbræ smo v veliki meri oblikovalci sami krivi, da naπe aktivnosti niso redno 

obravnavane kot del kulture in vizualnega okolja. Ker nismo navajeni, da 

bi sodelovali v diskurzih o temah, ki zadevajo naπe aktivnosti, ampak smo zadovoljni 

s svojim poloæajem med tiskarjem in avtorjem, med umetnikom in 

obrtnikom ‡ dejstvo je, da dostikrat oblikovalci πe sami ne vedo, kateremu polu 

bi se radi pribliæali. 

Nasploh pri tipografiji oziroma vidnih sporoËilih obstaja paradoks: medtem ko 

je tisk (in drugi kanali, ki jih uporabljajo vidna sporoËila) vedno v sluæbi razπirjanja 

informacij, pa se debate o oblikovanju samem redko razπirijo dalj od strokovnih 

krogov. Pravzaprav lahko celo trdimo, da se v primerjavi s sorodnimi disciplinami 

(arhitekturo, slikarstvom) πe vedno zelo malo ve o oblikovanju ‡ kritika 

oblikovalskih projektov skoraj nikoli ne prodre izven specializiranih revij in publikacij, 

pa Ëeprav je del naπega vsakdana. NajveËkrat se ljudje ob oblikovanju 

ustavijo, ko je le-to del πovbiznisa, ali pa jih zanimajo nekatere izbrane discipline 

oblikovanja, na primer oblikovanje nakita oziroma luksuznih objektov, oglaπevanje 

‡ skratka nekaj, kar se lahko izraæa v soËnih naslovih naπih Ëasnikov. 

»eprav so vizualne komunikacije povsod, Ëeprav prihaja vsak od nas v stik 

z vidnimi sporoËili praktiËno vsak dan, so ta vedno nekako nevidna, spregleda- 

1 Petra »erne Oven dela kot grafiËna oblikovalka in teoretiËarka. Magistrirala in doktorirala je na Oddelku 

za tipografijo in grafiËne komunikacije na Univerzi v Readingu. S Paulom Stiffom trenutno dela pri raziskovalnem 

projektu z naslovom The optimism of modernity na omenjeni univerzi. 

Petra »erne Oven: GrafiËno oblikovanje in tipografija kot rezultat druæbenih procesov 

267


268 

na ‡ o vizualnih komunikacijah se govori πe najbolj v povezavi z oglaπevanjem. 

Kaj pa druga podroËja oblikovanja? Zdi se, da so v laiËni zavesti bolj malo prisotna. 

Saj, z industrijskim oblikovanjem se πe sreËamo: ko si urejamo hiπo, ko 

se vozimo z avtom … Povsod ga opazimo, πe posebno v zadnjem Ëasu, ko so oblikovalci 

nakita, pohiπtva in interierov novi ljubljenci medijev. 

Vizualne komunikacije pa kot da se ne bi dotikale vsakega posameznika. In 

to kljub temu, da se vsak dan sreËujemo s tipografijo na televiziji, beremo Ëasopise 

in revije, brskamo po internetu, kupujemo knjige … Zakaj? Zato, ker je 

‘grafiËno oblikovanje’ nekako samo po sebi umevno dejstvo. Kot je rekel Rick 

Poynor: “V veËini primerov grafiËno oblikovanje ni samostojna stvar ‡ je formalna 

lastnost, retoriËna dimenzija, komunikativno tkivo neËesa drugega. Lahko 

da je bistvena komponenta in da objekt brez nje ne more prav obstajati, ampak 

prispevek grafiËnega oblikovanja bo πe vedno samo po sebi umeven, 

zanemarjen in spregledan od kritikov in komentatorjev, katerih strokovnosti so 

na drugih podroËjih.” 2 

©e bolj paradoksalno je, da se to neopaæanje grafiËnega oblikovanja in tipografije 

dogaja v Ëasu, ko sta obe podroËji vsaj deloma v domeni vsakega posameznika 

‡ vsakdo se, ne glede na stroko, ki ji pripada, na primer dnevno odlo- 

Ëa o izbiri Ërkovne vrste, medvrstiËni razdalji, velikosti naslovov itd., kadar piπe 

dokumente v razliËnih tekstovnih urejevalnikih na osebnem raËunalniku. 

Kljub temu pa razmiπljanja o tipografiji in grafiËnem oblikovanju ostajajo 

skrita v ozkih krogih strokovnih publikacij. Le redko se zgodi, da bi Ëlanek o tipografiji 

priπel na strani dnevnega Ëasopisa. 3 

Dejstvo je, da v naπem kulturnem prostoru potrebujemo veË oblikovalcev, ki 

bi o oblikovanju spregovorili inteligentno in hkrati poπteno ter predvsem brez obi- 

Ëajne navlake samopromocije. Samo Ëe bodo tisti, ki se z oblikovanjem vsak dan 

ukvarjajo, znali razloæiti svoje aktivnosti, jih bodo lahko razumeli drugi. PreveËkrat 

posluπamo o oblikovanju ljudi, ki nanj gledajo iz druge perspektive ‡ iz zornega 

kota, ki ne upoπteva in ne razume vseh elementov oblikovalskega procesa. 

KAJ JE GRAFI»NO OBLIKOVANJE 

Seveda bi bilo na mestu, da se najprej vpraπamo, kaj je grafiËno oblikovanje, 

kaj obsega in od kdaj ga sploh sreËujemo kot stroko. Dejstvo je, da se je 

grafiËno oblikovanje postopoma razvijalo in osamosvojilo iz panog, ki imajo na 

2 Rick Poynor, ‘The time for being against’, Looking closer 4 (New York: AIGA and Altworth Press, 2002) 

str. 126. 

3 Pred kratkim je tak Ëlanek izπel v Delu (‘Dobro tipografijo vsi vidijo, a nihËe ne opazi’, Delo, 3. september 

2005); Ëlanek je sovpadal s preoblikovanjem Ëasnika in uporabe nove Ërkovne vrste, narejene prav za Delo.

oblikovanje tudi danes moËan vpliv ‡ to so predvsem vizualna umetnost in tiskarstvo 

in z njima povezane discipline, kot sta recimo ilustracija ali oblikovanje 

Ërkovnih vrst ‡ in to prepletanje razliËnih dejavnosti moËno oteæuje izdelavo 

jasne in preproste definicije grafiËnega oblikovanja. 

Ena od pogostejπih definicij nam predstavi grafiËno oblikovanje kot moderno 

stroko, ki oblikuje tekste in slike v koherentna sporoËila, namenjena dolo- 

Ëeni ciljni skupini. Nekateri teoretiki pa zagovarjajo definicijo veËjega obsega, 

v kateri spada pod grafiËno oblikovanje pravzaprav vse, kar zavzema Ëloveπko 

komunikacijo preko vidnih znakov ‡ vse od prvih slikarij predjamskega Ëloveka 

do SMS-sporoËil na naπih mobilnih telefonih, vse od formalnega oblikovanja 

knjig do neformalnih grafitov ‡ in torej ni omejeno na tehnologijo in kronoloπko 

pozicijo v razvoju naπe kulture. 

V πestdesetih letih prejπnjega stoletja je britanski oblikovalec FHK Henrion 

takole poetiËno in optimistiËno definiral nastajajoËi poklic oblikovalca: “Oblikovalec 

je Ëlovek, ki pomaga, vsaj v majhnem obsegu, nadomestiti preteklost 

s sedanjostjo in je pri tem pozoren na prihodnost, ki je, konec koncev, jutriπnja 

sedanjost.” 4 

Jessica Helfand, znana ameriπka oblikovalka in teoretiËarka, pa si takole razlaga 

grafiËno oblikovanje: “GrafiËno oblikovanje je najpogostejπa od vseh 

umetnosti. Odziva se na potrebe, ki so istoËasno osebne in javne, obsega tako 

ekonomske kot tudi ergonomske izzive in je seznanjeno z dogajanjem na razliËnih 

podroËjih, vkljuËno z umetnostjo in arhitekturo, filozofijo in etiko, literaturo 

in jezikom, znanostjo in politiko ter vsakodnevno sceno. 

GrafiËno oblikovanje je povsod in se dotika vsega, kar delamo, kar vidimo, 

kar kupimo: vidimo ga na oglasnih deskah in v biblijah, na raËunih za taksi in 

na spletnih straneh, na rojstnih listih in na darilnih bonih, na navodilu, priloæenemu 

πkatlici aspirinov, in na debelih listih otroπkih slikanic. 

GrafiËno oblikovanje so debele puπËice na obcestnih tablah in neostra tipografija, 

uporabljena v t. i. πpici Urgence. Je svetlozelen logo druæbe New York 

Jets in enobarvna naslovnica Wall Street Journala. So oznake na obeπalnikih v 

trgovinah z oblekami, poπtne znamke in embalaæa za hrano, plakati faπistiËne 

propagande in nezaæelena reklamna poπta. 

GrafiËno oblikovanje je zapletena kombinacija besed in slik, πtevilk in grafov, 

fotografij in ilustracij in za dosego uspeha zahteva jasno razmiπljanje posameznika, 

ki je sposoben zdruæiti razliËne elemente, da postanejo nekaj drugaËnega, 

ali uporabnega, ali radoæivega, ali presenetljivega, ali subverzivnega ali 

kako drugaËe vrednega zapomniti si. 

4 Henrion, F H K, ‘Creative design and the computer’, TypographicWriting (London, 2001), str. 183‡189. 


269


270 

GrafiËno oblikovanje je popularna umetnost in praktiËna umetnost, uporabna 

umetnost in antiËna umetnost. Preprosto reËeno, je umetnost vizualiziranja 

idej.” 5 

»e gledamo na vidna sporoËila torej kot na ‘umetnost vizualiziranja idej’, 

smemo priËakovati, da bodo ideje vizualizirane na naËin, preko katerega bomo 

lahko odkrili dobo in okoliπËine nastanka vizualizacije. Æe povrπen pogled na 

enega starejπih kanalov, preko katerega naπa kultura komunicira ‡ tisk ‡, nam 

jasno razkriva, kako se je v petsto letih skozi razliËna obdobja spreminjal. Tako 

kot na druge pojave v Ëloveπki kulturi so tudi na tisk vplivali druæbeni procesi. 

Tisk ‡ oziroma knjiga kot eden standardnih produktov tiska ‡ je bil od svojega 

zaËetka naprej orodje izobraæevanja in uËenja, ohranjevalec in razπirjevalec nakopiËenega 

znanja. Knjiga kot objekt je definitivno eno najboljπih pomagal, s katerim 

lahko opazujemo druæbene spremembe skozi zgodovino, saj je z nami æe zelo 

dolgo in tako med vsemi danaπnjimi mediji zavzema posebno mesto. Na knjigi 

lahko opazujemo razvoj tiskarske in papirniπke industrije, razvoj jezikov, spremljamo 

spremembe v razvoju knjiæniËarstva in πtudiramo zakone knjiænega trga. Poleg 

tega je tudi zgodovina oblikovanja povezana s pismenostjo in izobraæevalnimi 

sistemi in s politiËnimi situacijami v doloËenih zgodovinskih obdobjih. Knjiga 

kot fiziËen objekt nam govori o umetnostnozgodovinskih slogih, o razvoju abecede, 

o tehnoloπkem procesu ‡ vse te dejavnosti pa so povezane z oblikovanjem. 

ZGODOVINSKI VPLIV POLITIKE IN DRUÆBENEGA OKOLJA NA OBLIKOVANJE 

Najbræ nam je samo po sebi umevno, da za pisanje v slovenskem jeziku uporabljamo 

latinico in ob dnevni uporabi abecede in Ërk niti ne razmiπljamo o alternativah. 

Pa vendar, kljub temu da so bile knjige v slovenskem jeziku in v latinici 

zaradi protestantskih aktivnosti tiskane æe v 16. stoletju, so slovenski 

slovniËarji in intelektualci, kot so bili Kopitar, »op, Metelko, Dajnko in Bleiweis, 

πe v 19. stoletju razmiπljali o tem, ali bi se morale vse slovenske knjige na 

novo tiskati v novi abecedi, bodisi dajnËici, metelËici, ali celo ‡ za kar so se zavzemali 

pristaπi ilirskega gibanja ‡ cirilici. RazliËna politiËna in kulturna gibanja 

na slovensko govoreËem obmoËju so bila zelo moËna in so v veliki meri 

vplivala na podobo πtevilnih dokumentov vidnih sporoËil, vkljuËno s Ëasopisi, 

knjigami in plakati. Kljub mnogim poskusom uvajanja razliËnih abeced, za ka- 

5 Jessica Helfand, ‘Paul Rand: The Modern Designer’ v: Screen (NY: Princeton Architectural Press, 2001) 

str. 137. 

6 »eprav so tu pri nas najbolj znani a Metelkov in Dajnkov Ërkopis, je bila v prvi polovici 19. stoletja razvita 

πe ena abeceda za potrebe slovenskega jezika; to je bila univerzalna abeceda Joæefa Poklukarja, ki se je 

zavzemal, da bi reπil slovanske jezike neustreznih ortografskih sistemov z oblikovanjem popolnoma nove 

abecede in Ërkovne vrste zanj.

tere so bili celo oblikovani celotni Ërkovni nabori 6 , smo zaradi politiËnega stanja 

v sredini 19. stoletja Slovenci sprejeli pisavo, ki se je razvila na hrvaπko govoreËem 

ozemlju pod vplivom Ëeπkega pravopisa ‡ sprejeli smo pisavo z diakritiËnimi 

znaki. 

Da so vidna sporoËila povezana z dogajanjem na politiËnem podroËju, dokazuje 

tudi dejstvo, da je Ljudevit Gaj, hrvaπki reformator, politik, literat in jezikoslovec, 

kljub dolgoletnim poskusom reforme lahko uvedel Ëeπke diakritiËne 

znake v hrvaπko ortografijo πele, ko mu je bilo dvoljeno imeti lastno tiskarno, 

v kateri je priËel tiskati svoj reformni Ëasopis Danica Ilirska in si nabral precejπnjo 

politiËno moË. 

Rezultati teh dogodkov, ne glede na to, kako daleË v preteklosti se nam zdijo, 

πe danes pomembno vplivajo na oblikovalËev vsakdan. Oblikovalec se namreË 

ukvarja s pomenom besed, njihovimi kombinacijami, njihovo umestitvijo 

na strani tiskovine in kot tak mora upoπtevati konvencije in dogovore, ki mu 

jih diktira kultura, v kateri deluje, oziroma lastnosti jezika, v katerem oblikuje. 

V naπem primeru je to abeceda z diakritiËnimi znaki, branje od zgornjega roba 

strani proti spodnjemu, od leve strani proti desni … Te lastnosti in potrebe bi 

se popolnoma spremenile, Ëe bi oblikovali recimo za arabski jezik. 

ZnaËilnosti doloËenega kulturnega okolja zaradi specifiËnega razumevanja 

sveta lahko direktno vplivajo na razvoj doloËenih praks v oblikovalskem procesu. 

Pomembna komponenta, izvirajoËa iz kulturnega okolja, ki je vplivala na 

sistem organizacije informacij v πvicarskem oblikovanju, je bila recimo veËjeziËnost. 

Oblikovanje trojeziËnih publikacij zahteva drugaËen pristop kot enojeziËnih 

in ni presenetljivo, da se je ravno v ©vici mreæa v doloËenem obdobju 

zaradi pogoste pojavnosti razvila veliko bolj kompleksno kot v drugih kulturnih 

okoljih. 7 

»e pogledamo πe bolj na zaËetek razvoja osnovnega elementa, s katerim komuniciramo 

v naπem kulturnem okolju ‡ latiniËne Ërke ‡, potem lahko opazimo, 

da je bil tudi razvoj latinice vedno povezan z dogajanjem v druæbi. Majuskule, 

ki jih uporabljamo, izvirajo iz lapidarne rimske kapitele, ki je praktiËno 

vkorporirana v arhitekturo starega Rima. Te Ërke bi lahko poimenovali tudi prva 

korporativna Ërkovna vrsta, saj je bila njena uporaba eksplicitno podprta s 

politiko Rima in je tako postala del ‘celostne podobe’ Rimske republike. Rimska 

klesana kapitala, s katero je dræava komunicirala z dræavljani, se je tako zasidrala 

v zahodnoevropsko kulturno dogajanje, da je preæivela razpad rimskega 

cesarstva in vse vplive in meπanja razliËnih oblik pisav in je πe danes v uporabi 

med drugim tudi na naπih raËunalnikih. 

7 Glej tudi: Frances Butler, ‘Reading outside the grid: designers and society’, Looking closer (New York: 

Allworth Press 1994), str. 91‡96. 


271


272 

Za vsakdanje komuniciranje in trgovske zapiske je bila klesana kapitala seveda 

preveË zapletena in kmalu se je razvilo ogromno πtevilo lokalnih minuskulnih 

pisav, s katerimi so si uradniki pomagali pri vodenju zapiskov. 

©ele v 8. stoletju je bila politiËna moË nekega drugega vladarja spet toliko 

moËna, da je lahko v veliki meri vplival na obliko razvoja Ërke. To je bil frankovski 

kralj Karel Veliki, ki se je zavzel za izkoreninjenje razliËnih neberljivih 

lokalnih pisav in spodbudil projekt reforme pisave. Tako je nastala scriptura carolina 

ali karolinπka minuskula, kar zopet dokazuje veliko povezanost kulture in 

politike z vidnimi sporoËili. 

Rimska klesana kapitala si je skozi zgodovino priborila vlogo pri poudarjenih 

besedah in velikih zaËetnicah v besedah, minuskule pa so postale osnovna 

knjiæna pisava. Ko so humanisti v 14. stoletju zaËeli na novo odkrivati antiËno 

literaturo, so jim v roke priπli karolinπki rokopisi in so zato zmotno mislili, da 

je to ‘prava’ antiËna pisava. Ker se jim je zdela kakrπnakoli oblika gotice ‡ ki je 

bila prevladujoËa pisava v srednjeveπkih rokopisih ‡ neprimerna za prepise antiËnih 

dokumentov, se je tako na podlagi karoline zaËela razvijati humanistiËna 

minuskula. Prav humanistiËna minuskula je z zaËetki tiska priπla tako tudi v 

inkunabule in ostala osnovna oblika zahodnoevropske tipografije. 

V specializiranem svetu oblikovanja Ërkovnih vrst je bila tiskarska Ërka po 

oblikovni plati prvih 400 let uporabe primarno nosilec verbalnega sporoËila, 

πele nato je postala tudi nosilec izraza celotnih trendov, stilov … Ker je bila v 

zaËetku v veliki meri uporabljena predvsem v knjigah in ker so bili stroπki produkcije 

visoki, se dekorativne vrste niso razvijale, razen za uporabo dekoracije 

v knjigah. To se je vse spremenilo s razvejanostjo tiskarske dejavnosti ‡ s prihodom 

Ëasopisov in drugih tiskanih medijev. 

Leta 1814, ko se je Times kot prvi Ëasopis zaËel tiskati na tiskarskem stroju 

z dvojnim cilindrom ‡ kar je neverjetno poveËalo hitrost, s katero je bila naklada 

izgotovljena ‡, so se zaËele spremembe tudi v uredniπkem pristopu. Kar 

naenkrat so Ëasopisi zaËeli tekmovati z novicami in potrebovali so Ërke, ki bi 

bile bolj opazne kot klasiËne pisave renesanËnega, baroËnega ali klasicistiËnega 

sloga, ki so bile namenjene za ‘kontinuirano branje’. Tako se je v tem Ëasu 

zaËelo razvijati veliko πtevilo ‘krepkih’ Ërkovnih vrst, ki so jih poimenovali 

egipËanske. 8 Predvsem so se zaËele uporabljati za reklame, plakate, skratka, za- 

Ëelo se je obdobje dekorativnih Ërkovnih vrst, ki traja vse do danes, saj je podprto 

z vse veËjo frekvenco menjavanja trendov. 

8 To so bile pisave, ki so zadostile potrebam ne tako natanËenga tiska, slabega papirja in efermerne uporabe 

‡ imele so velike oglate in moËne serife. Ime je povezano z Napoleonovimi pohodi v Egipt.

RAZVOJ OBLIKOVANJA IN TEHNOLOGIJE 

Kot smo rekli æe na zaËetku, je grafiËno oblikovanje lahko definirano kot aktivnost, 

ki se pojavlja povsod in vsak sodeluje pri njegovem proizvajanju (æe s 

tem, ko piπemo neformalno sporoËilo na listek papirja) ‡ kar je lepo definiral 

britanski oblikovalec in pedagog Anthony Froshaug: “Vsak Ëloveπki izdelek je, 

zavedno ali nezavedno, oblikovan ‡ dizajniran. Poglej po sobi, stanovanju, cesti, 

mestu, po ‘naravni’ pokrajini: zavedaj se, da je nekdo, nekje, morda brezskrbno, 

morda zelo pozorno oblikoval vsak predmet, ki se pojavi. Vsa Ëloveπka bitja 

sodelujejo pri oblikovanju, celo v preprostem procesu izbire; teorija 

odloËitev namreË sloni na oblikovanju, na konfiguraciji elementov.” 9 

Velikokrat celo veË ljudi sodeluje pri oblikovanju konËne oblike posameznega 

kosa. Nekdo se mora odloËiti glede barve, drugi glede oblike, spet drugi 

glede velikosti, materialov in drugih vizualnih elementov. KonËni izdelek tako 

dobi obliko zaradi vplivov okusa, mode, tradicije, obiËajev, pripravnosti, efektivnosti 

in prikladnosti. Profili ljudi, ki so odloËali o posameznem oblikovalskem 

elementu, so se skozi zgodovino spreminjali. 

V zaËetkih tiskarstva je bilo vlog sodelujoËih v procesu relativno malo ‡ avtorji 

tekstov, ki so bili lahko tudi prevajalci in uredniki, so bili nemalokrat tudi 

lastniki tiskarn. »e font, ki ga je avtor æelel uporabiti, ni bil dostopen, ga je 

bilo treba naroËiti, πe veËkrat pa so tiskarji kar sami poskrbeli za izdelavo nove 

Ërkovne vrste. Uporaba doloËenega fonta za tiskovino je bila tako odvisna od 

razvitosti trgovskih poti, od finanËne vrednosti projekta in od kulturnih in politiËnih 

povezav med dræavami. 

Ko je bil proces nastajanja vidnega sporoËila πe precej manj kompleksen ‡ 

recimo preden se je poklic grafiËnega oblikovalca zares razvil v poznih 50-tih 

letih prejπnjega stoletja ‡ je o oblikovanju bolj ali manj odloËal glavni tiskar v 

pogovoru s stranko. Ko je priπel na prizoriπËe oblikovalec, si je poskuπal izboriti 

mesto med naroËnikom in tiskarjem. NaroËnikove æelje je prevedel v specifikacije 

in layoute in s tem komuniciral s stavci in tiskarji, ki so bili sprva zelo 

nezaupljivi do novega Ëlena v procesu. ©ele ko so nekateri tiskarji zaËeli resno 

sodelovati z oblikovalci, 10 so poËasi zaËeli videti tudi koristi, ki jim jih je sodelovanje 

s strokovnjaki prineslo. 

Specifikacije, ki so jih oblikovalci pripravljali za tiskarje, so se morale zaradi 

razvoja tehnologije ves Ëas prilagajati: za roËno stavljenje v svincu so velja- 

9 Anthony Froshaug, ‘Roadside traffic signs’, Anthony Froshaug, Typography & texts (Hyphen Press, 2000). 

10 Ena najbolj znanih navez v britanskem svetu iz tega zgodnjega obdobja je vsekakor med zaloæbo in tiskarno 

Lund Humphries in oblikovalcem Herbertom Spencerjem, saj so skupaj naredili pravo revolucijo v zaloæniπtvu 

kot tudi v profesionalni periodiki ‡ Spencer je pod pokroviteljstvom zaloæbe Lund Humphries 

zaËel izdajati recimo revijo Tipographica, ki je imela neverjeten vpliv na oblikovanje na svetovni ravni. 


273


274 

la drugaËna pravila kot za strojno stavljenje, kjer so bile Ërkovne vrste navadno 

vezane na ponudnika stavnih strojev, in postopki v Ëasu fotostavka so narekovali 

spet drugaËne pristope in omejitve. Vse to je v veliki meri vplivalo na 

podobo vidnih sporoËil. Oblikovalec ni bil odgovoren zgolj za tipografski del, 

ampak je imel veË vpliva tudi na obdelavo fotografij in ilustracij. 

Z zatonom uporabe kovinskih Ërk je oblikovalec nenadoma dobil bolj proste 

roke in mu ni bilo veË treba do potankosti slediti togim tehnoloπkim kanonom. 

11 Vrstice teksta so lahko leæale postrani, lahko so bile razrezane, pomanjπane, 

poveËane, naenkrat je bilo moæno vse, kar je nekoË v knjigotisku 

zahtevalo veliko Ëasa. Ta osvoboditev je omogoËila oblikovalcu bolj natanËno 

komuniciranje in izogibanje tradicionalnim zakonitostim, kadar je to zahtevala 

narava njegovega projekta. Zaradi te nove svobode pa je veliko oblikovalcev 

tudi padlo v past, da so samo sledili trenutnim modnim slogom, ne da bi bili 

sposobni argumentirano zagovarjati svoje predlagane reπitve. 

OD OGLA©EVALSKE KOMPONENTE DO CEHOVSKIH ZDRUÆENJ 

GrafiËno oblikovanje v drugi polovici 20. stoletja ne bi moglo doseËi tako 

naglega razvoja, Ëe se ne bi pojavile potrebe, ki jih je sproæila vedno izrazitejπa 

kultura potroπniπtva. Povojno pomanjkanje se je poËasi spremenilo v potroπniπka 

nebesa in hitro rastoËa ekonomija je potrebovala vedno veË pomoËi oglaπevalcev 

pri prodaji raznovrstnega potroπniπkega blaga. Po drugi strani pa so oblikovalci 

kmalu zaËutili, da je v doloËenih primerih ravno to potroπniπtvo pahnilo 

oblikovanje v servisno dejavnost prodajalcev pasje hrane in pralnih praπkov. 

Zdaj povsod poznani manifest ‘First Things First’ britanskega oblikovalca 

Kena Garlanda iz leta 1964 12 je eden primarnih dokumentov tega obdobja. Manifest 

je Ërpal energijo iz cehovske pripadnosti novemu poklicu, bil je poln povojnega 

navduπenja in zanesenjaπtva in se je v veliki meri spraπeval o vlogi oblikovanja 

v druæbi. Garland se je bojeval proti izkoriπËanju oblikovanja, ki bi 

servisiralo naraπËajoËe potroπniπtvo, in se zavzemal za veËjo vlogo oblikovanja 

pri projektih, ki so druæbeno koristni. Mnogi oblikovalci, ki so bili hkrati tudi 

pedagogi, so se zavzemali za oblikovanje, ki bi bilo osvobojeno diktature trænih 

principov in denarja in bi bilo bolj usmerjeno na primarne potrebe druæbe. 

Norman Potter ‡ anarhist in predavatelj na elitni πoli Royal College of Art v 

Londonu ‡ je takrat dejal, da bi moralo biti oblikovanje “vizualna podoba so- 

11 Tukaj govorimo o vsakdanjem, komercialnem oblikovanju in ne o umetniπkih avantgardah, ki se jim je æe v 

dvajsetih letih prejπnjega stoletja uspelo osvoboditi discipline monotonega stavljenja svinËene Ërke. 

12 Manifest je dobil novo æivljenje v letu 2000, ko so ga izbrani svetovni oblikovalci ponovno oæivili in je zaradi 

dobro zastavljene akcije Adbustersov dosegel zelo veliko odmevnost.

cialne filozofije”. 13 Potterju in drugim v njegovem krogu je bilo jasno, da je oblikovanje 

hoËeπ noËeπ politiËna aktivnost. Projekti, ki jih delamo, imajo politiËen 

kontekst. Æe sama odloËitev, za koga delamo, nam veliko pove o naπi politiËni 

dræi. Kljub temu, da oblikovalec veËinoma ni avtor vsebine in da mu je 

vsebina posredovana, je njegova naloga, da vsebino uËinkovito posreduje naprej 

‡ in ob tem se mora vpraπati, komu je vsebina namenjena, zakaj in s kakπnim 

namenom. 

Britanski oblikovalci so se v tem optimistiËnem obdobju organizirali v πtevilne 

profesionalne organizacije, ki so odigrale pomembno vlogo pri promociji oblikovanja 

in pri uveljavljanju njegove vloge v druæbi. Povezovali so se v SIAD 

(Society of Industrial Artists and Designers), ki je imela πtevilne podsekcije; 

organizirali so se v delovne skupine, ki so se ukvarjale s prenovo izobraæevanja 

v oblikovanju (na primer WPTT ‡ Working Party on Typographic Teaching); 

poskuπali so vplivati na razvoj tehnologije, s katero bi delali v prihodnosti 

(TCWG ‡ Typographers’ Computer Working Group) … Preko teh institucij so 

sodelovali s πtevilnimi organizacijami, ki so bile tako ali drugaËe povezane z oblikovalskim 

procesom; na primer s papirno industrijo, zaloæniπkimi hiπami, tiskarskimi 

in arhitekturnimi institucijami in podobno. 

Na ta naËin so oblikovalci dobili moænost predstaviti svoje mnenje na πtevilnih 

konferencah, ki so bile organizirane, v revijah in Ëasopisih in s tem zagotovili 

svoj glas v πirπi strokovni javnosti. 

Podobno kot v Veliki Britaniji je bilo tudi v drugih dræavah. Kmalu so bile ustanovljene 

tudi mednarodne organizacije, kot so ICOGRADA, ICSID, AtypI, 

AGI, in πtevilne nacionalne, kot sta recimo ameriπki AIGA in britanski D & 

AD, in vse to je do neke mere oblikovalo vpliv, ki ga je grafiËno oblikovanje 

imelo v druæbi. 

VPLIV TEHNOLOGIJE NA OBLIKOVANJE 

Poleg vplivov trga je na oblikovalËevo delo vplivala vsaka sprememba na 

tehnoloπkem podroËju. Vedno znova se je moral ‘priuËevati’ novim naËinom, 

ki jih je tehnologija omogoËala ali zavirala. Med najpomembnejπimi premiki so 

bili preskok iz klasiËnega roËnega stavljenja, ki je bilo v uporabi od zaËetka tiska, 

v strojno stavljenje; iz strojnega v fotostavne sisteme, in konËno vrsta hitrih 

sprememb v digitalni dobi. Vsaka tehnologija je imela svoje zakonitosti in 

vsaka je imela na voljo drugaËen material ‡ v razliËnih obdobjih so bile na pri- 

13 Norman Potter, predavanje ‘Box and fox’, objavljeno v: ‘Enemies of design’, Twentieth Century, no. 1039- 

40, 1968/9, str. 77‡83. 


275


276 

mer na voljo razliËne Ërkovne vrste, hitrost procesa dela je diktirala tudi oblikovalËev 

tempo, v razliËnih obdobjih je bilo v proces vkljuËenih razliËno πtevilo 

strokovnjakov in podobno. 

Do najveËjih sprememb v odnosu med oblikovalcem in tiskarjem je priπlo 

zaradi tehnoloπkega razvoja v zadnji tretjini dvajsetega stoletja. Z razvojem 

DTP-ja in πe posebej postscripta je raËunalnik popolnoma transformiral dejavnost 

oblikovalca, saj mu je dovolil, da je popolnoma prevzel kontrolo ‡ kompetentno 

ali nekompetentno ‡ nad oblikovalskim procesom. Oblikovalec je 

nenadoma postal tudi stavec in osvetljevalec, v mnogih primerih pa tudi tekstopisec 

in lektor. 

Na ta naËin je postalo moderno oblikovanje danaπnje digitalne dobe podobno 

oblikovanju ob zaËetkih tiska ‡ z razvojem tehnologij v devetdesetih letih 

prejπnjega stoletja je oblikovalcu omogoËeno, da lahko sam vodi proizvodni 

proces od zaËetka do konca. Prej si zaradi razliËnih tehnoloπkih postopkov, ki 

so zahtevali drago opremo in visoko stopnjo organiziranosti ‡ proces je bil 

mnogo bolj razslojen in vsak del je bil v domeni specializiranih strokovnjakov 

‡ tega preprosto ni bilo mogoËe zamisliti. Tako je danes oblikovalec zaradi razvoja 

produkcijskih metod na neki naËin zopet dosegel poloæaj, ki ga je imel (Ëeprav 

ne pod tem imenom) ob zaËetku pojava tiskanega medija. 

Vse to je poslediËno imelo velik vpliv ne samo na estetiko vidnih sporoËil, 

temveË tudi na oblikovalËevo dojemanje avtorstva. Oblikovalec je zaradi raËunalnika 

veliko bolj samostojen in neodvisen v oblikovalskem procesu; ker ne 

porablja Ëasa za specifikacije in dolgotrajne korekture, se lahko posveti temu, 

kako bodo oblikovani drugi elementi knjige, kako bo bralec dojel knjigo itd. 

PrivarËevani Ëas lahko oblikovalec porabi za bolj poglobljeno sodelovanje z naroËnikom, 

s katerim lahko natanËneje definira svoje vkljuËevanje v proces. 

OblikovalËev poloæaj v odnosu do avtorstva kot tudi njegov odnos do sprejemnika 

oblikovanega sporoËila je postal tema πtevilnih polemik v zadnjih petnajstih 

letih, ko so teoretiki oblikovanja poskuπali oceniti poloæaj oblikovanja 

v postmoderni druæbi. 

OBLIKOVANJE V POSTMODERNI DRUÆBI 

Poglobljeno analiziranje postmodernizma se je zaËelo v humanistiËnih strokah, 

predvsem v lingvistiki. NatanËneje, spoznanja in teorije francoskih intelektualcev 

iz sedemdesetih let so se iz jezikoslovja poËasi prefiltrirale v arhitekturo 

in oblikovanje, nato pa πe v tipografijo. Tipografija se je izkazala za 

posebno dovzetno podroËje za aplikacijo postmodernih teorij. Teorije so govorile 

o tem, da svet poznamo samo skozi medij jezika, da je pomen besed neome-

jen, in da zaradi tega vsak sprejemnik bere sporoËilo drugaËe ‡ ker je pomen 

nestabilen, ga bo vsak sprejemnik interpretiral drugaËe. Za oblikovanje je to 

pomenilo, da naj bi oblikovalci upoπtevali umske sposobnosti bralca in naredili 

izdelke vizualno dvoumne in teæko razumljive ‡ da bodo deπifrirani πele na 

podlagi sprejemnikovega razumevanja. 14 

Eno vplivnejπih del na tem podroËju je bil na novo odkriti tekst francoskega 

jezikoslovca Ferdianda de Saussurja. 15 Kot razlaga Kinross, so bile posamezne 

ideje tega dela pol stoletja kasneje uporabljene za gradnike razliËnih teorij o 

semiotiki, ki je potem postala del πirπega projekta strukturalizma. Nato sta se semiologija 

‡ z najvidnejπim predstavnikom Rolandom Barthesom ‡ in strukturalizem 

poËasi preobrazila v poststrukturalizem in postmodernizem. 

»e primerjamo postmodernizem z modernizmom, hitro opazimo razlike. Za 

modernizem je veljalo, da je bil preæet z vero v napredne ideale, ki so bili osnovani 

na podlagi razsvetljenskih principov osemnajstega stoletja, in je verjel v 

kontinuiran napredek Ëloveπtva na podlagi racionalnega pristopa in izumov v 

znanosti. Vse to je bilo v zahodni Evropi podkrepljeno s povojnim optimizmom, 

ki je kar brstel od kolektivnega obnavljanja poruπenih domovin in æelje 

po boljπem svetu. Tudi oblikovalci v Ameriki so imeli podoben pristop: “Vzgojili 

so me v prepriËanju, da mora biti arhitekt sposoben oblikovati vse, od ælice 

do mesta. Osnova tega prepriËanja je obËutek, da mora oblikovanje izboljπevati 

vse, kar se da proizvesti ‡ vse narediti boljπe. Vse narediti boljπe ne samo glede 

na funkcionalno in mehaniËno plat, ampak oblikovati tudi z namenom, da 

bo rezultat odseval kulturne in etiËne vrednote in celovitost. Celovitost namena, 

materialov in procesa proizvodnje.” 16 

Oblikovalec je modernistiËen ‘problem-solver’ in s tem v procesu zavzema 

zelo specifiËno pozicijo. Oblikovalec nima samo odgovornosti, da druæbi posreduje 

vidna sporoËila, ki so visokih standardov in tehniËne kvalitete, ampak naj 

bi probleme reπeval na logiËen in spreten naËin. S svojim poklicem je tako pristal 

v preseËni mnoæici med umetnikom in obrtnikom, ker pri projektih ne gre 

samo za estetiziranje doloËene vsebine, ampak za aktivno sodelovanje v procesu 

sporoËanja. 

Poklic oblikovalca modernista je imel poslanstvo: da izboljπuje svet okrog 

nas, da se bori proti kiËu in stvarem, ki ‘onesnaæujejo’ svet. Etika modernistov 

je bila ideologija boja proti vsem napakam, ki so se razvile zaradi industrializa- 

14 To temo je briljantno obdelal Robin Kinross v svojem eseju Fellow Readers: Notes on multiplied language 

(London: Hyphen Press, 1994). 

15 Ferdinand de Saussure, Cours de linguistique générale: publié par Charles Bally et Albert Sechehaye 

avec la collaboration de Albert Riedlinger (Lausanne & Paris: Libraire Payot & Cie, 1916). 

16 Massimo Vignelli, ‘Long live modernism!’ v: Looking closer (New York: Allworth Press, 1994) str. 51. 


277


278 

cije v prejπnjem stoletju. Modernizem je bil poslanstvo proti komercializaciji, 

pohlepu, izkoriπËanju, cenenosti. 17 

Modernizem je pravzaprav spremenil poklic ‘komercialnega umetnika’ iz prve 

tretjine dvajsetega stoletja v ‘oblikovalca’, ki se je dodobra rodil v poznih petdesetih. 

Vse od povojnega obdobja naprej so πole, ki so bile prej naravnane v 

smeri umetnih obrti, æe razvijale oblikovalske programe. V poznih 50-tih in 

zgodnjih 60-tih smo tako priËa pomembnim posameznikom, ki so bili formalno 

usposobljeni in so zaËeli orati ledino stroki, ki se je poimenovala ‘oblikovanje’. 

V tem obdobju so najbolj napredni tiskarji zaËeli dopuπËati nov vmesni Ëlen v 

procesu nastajanja tiskovine, namreË oblikovalca. Tiskarji so tako vedno pogosteje 

zaËeli slediti specifikacijam, ki so jih predloæili oblikovalci, in stavljenje ni 

bilo veË samo domena izuËenih stavcev, ampak tudi izobraæenih oblikovalcev. 

Zaradi razvoja druæbe in drugaËnih potreb trga pa so postmoderna pluralnost 

in ogromne tehnoloπke spremembe v procesu oblikovanja zaËele najedati stebre 

modernizma, o katerih prve generacije oblikovalcev niso nikoli podvomile. 

Kot napoved bodoËega dogajanja lahko za primer navedemo povezanost punka 

in oblikovanja v sedemdesetih ‡ anarhistiËni duh je privzel orodja, kot so glasba, 

moda, oblikovanje, potroπniπtvo, socialna dræa, æivljenjski stil, in skoznje πiril 

svoj vpliv. Kar naenkrat oblikovanje ni bilo veË v pristojnosti ljudi, ki so se 

profesionalno ukvarjali z oblikovanjem, ampak je do neke mere postalo lastnina 

posameznih socialnih skupin. 

Lahko bi rekli, da je s postmodernizmom nastopila kriza identitete poklica 

grafiËnega oblikovalca, in v zaËetku devetdesetih let prejπnjega stoletja so 

mnogi poskuπali novo definirati poklic grafiËnega oblikovalca. Ena od tem, o 

katerih se je na veliko razpravljalo v tem kontekstu, je bila berljivost v tipografiji. 

V tem obdobju sta bili kar dve πtevilki kultne ameriπke revije Émigré posveËeni 

tej temi. Eden od sodelujoËih v debati, ameriπki oblikovalec Jeffery Keedy, 

je trdil, da se vse preveË oblikovalcev trudi za jasnost in enostavnost 

sporoËila, kar je po njegovem nepravilen pristop v svetu, ki je poln dvoumnosti, 

ki dela svet zanimivejπi. Michael de Boer iz studia Dumbar je priporoËal, da 

naj bi oblikovanje ne bilo prelahkotno ‡ tako z vidika produkcije kot tudi z vidika 

sprejemljivosti. “Sprejemnik sporoËila se mora potruditi, da razvozla sporoËilo, 

moramo ga prisiliti v razmiπljanje o tem, kaj vidi.” 18 

Zuzana Licko je nekako podprla smeri njegovega razmiπljanja s tem, da je izjavila 

legendarni stavek: “Najbolje beremo tisti, ki najveË beremo” 19 ‡ bralcu 

naj bi dali Ëas, da se navadi in sprejme kompleksne vizualizacije. 

17 Ibid. 

18 Citiral ga je Graham Wood v Too much legibility’, Desktop Publishing Commentary, πt. 7, 1991, str. 8‡13. 

19 Zuzana Licko, Rudy VanderLans, Émigré: Graphic Design Into Digital Realm (New York: Byron Preiss / 

Van Nostrand Reinhold, 1993), str. 41.

Obe izjavi gresta æe v smer postmodernistiËnih izjav in narcisoidnega promoviranja, 

ki je zaznamovalo precejπen del devetdesetih let prejπnjega stoletja. 

Priπlo je do tega, da so oblikovalci izjavljali, da je tisk mrtev (David Carson), 

da ’tiskano sporoËilo ni veË moderno in da pripada preteklosti’, da bosta ‘grafiËno 

oblikovanje in tipografija prepovedana’ (Max Kisman) in podobne revolucionarne 

izjave. 

Vse to odseva eklektiËnost druæbe na sploπno. Oblikovalci so pograbili ideje 

individualizma in v imenu kreativnosti je bilo kar naenkrat vse dovoljeno. 

Dekonstruktivisti so se zavzemali za osvobojeno branje, za veË nivojev podajanja 

sporoËila, za pravico bralca do interpretacije in individualne umetniπke 

prakse. Aktivna vloga bralca je postala prioriteta in radikalna tipografija je poudarjala 

problematiko sporoËila s tem, da je bralca vznemirila, razburila in mu 

postavljala pri branju pregrade. Predstavniki teorij Cranbrooka 20 so promovirali 

provokacijo in dekonstrukcijo z namenom, da se sporoËilo, ki naj bi bilo posredovano, 

na novo osvetli in osmisli. Bili so proti branju kot linearni aktivnosti, 

ker je bilo po njihovem mnenju preveË pasivno in nekreativno. 

Seveda so bili vizualni poskusi takπnih razmiπljanj omogoËeni samo zaradi 

sprememb v tehnologiji ‡ procese, ki so bili prej ekstremno dragi, in torej v veliki 

veËini nedostopni za eksperimentiranje, so nadomestile nove tehnologije. 

Eksperimenti ne bi bili moæni, Ëe se ne bi dogajali na osebnih raËunalnikih ‡ 

Ëe bi morali oblikovalci vse svoje teorije preveriti preko stavcev in tiskarskih 

hiπ, enostavno ne bi priπli daleË. Direktna kontrola v procesu oblikovanja je 

omogoËala πe hitrejπe procese in s tem πe veË moænosti eksperimentiranja. Nadzor 

je oblikovalcu prinesel tudi obËutka moralne moËi in neodvisnosti. Kar je 

bilo prej teæavno, dolgotrajno in drago delo stavcev, je bilo sedaj poligon za nove 

ideje in drzne poskuse. 

Rick Poynor je dejal, da “grafiËno oblikovanje kot profesionalna aktivnost 

‡ zdaj ko so nove tehnologije omogoËile produkcijo in izraznost veliko veË ljudem 

‡ zre v negotovo prihodnost. Njegova vloga v postmoderni druæbi bo najbræ 

πe vedno ostala centralna. Postmoderni grafiËni oblikovalci so globoko 

vkljuËeni v potroπniπko kulturo, ki vedno bolj uporablja oblikovanje kot signal 

identitete in orodje zapeljevanja”. 21 Vsa svoboda, ki jo je postmoderni oblikovalec 

pridobil z napredkom v tehnologiji, pa se zdi nekako neizkoriπËena, Ëe mu 

drugi diktirajo, v kakπne namene naj svojo strokovnost uporablja. 

Klicev k predramitvi iz tega zaËaranega kroga je bilo veliko. Eden izmed ljudi, 

ki je povzdignil glas, je bil tudi Oliviero Toscani, rekoË: “Vsi v oglaπevanju 

20 ‘Cranbrook Academy of Art’ je oblikovalska πola v Ameriki, ki je bila izredno aktivna v promoviranju postmodernih 

in dekonstruktivistiËnih idej v devetdesetih letih prejπnjega stoletja. 

21 Rick Poynor, No more rules (London: Laurence King Publishing, 2003), str. 17. 


279


280 

so svetlolasi, lepi, druæine so sreËne, avtomobili niso nikoli v prometnih konicah, 

vse se sveti, hrana se zdi neverjetno okusna. Vpraπam se: ‘Kako neumni 

smo πe lahko?’ Kako smo priπli do tega, da gre svet v eno smer in oglaπevanje v 

popolnoma drugo?” 

OBLIKOVANJE V DIGITALNI DOBI 

©e veËje spremembe kot v grafiËno oblikovanje je digitalna doba prinesla v 

oblikovanje Ërkovnih vrst. S procesi, ki so bili prej v rokah izkuπenih strokovnjakov, 

se danes lahko ukvarja vsak, ki si preskrbi primerno opremo. Oziroma takπno 

je (bilo) sploπno mnenje. Po eni strani je ta sprememba v naËinu produkcije 

pozitivno vplivala na relativno cenovno dostopnost kvalitetnih Ërkovnih vrst, 

ki si jih je lahko od sredine devetdesetih let dalje kupil vsak freelance dizajner; 

neodvisne zaloæniπke hiπe ‡ prva med njimi nemπki FontShop ‡ so uspeπno naπle 

svojo træno niπo. Po drugi strani je tehnologija omogoËila tudi ogromno produkcijo 

slabih in cenenih Ërkovnih vrst, ki so na voljo æe za nekaj dolarjev. Uporaba 

takih materialov se seveda kaæe v slabi kvaliteti vidnih sporoËil. 

Vsekakor so spremembe na podroËju oblikovanja Ërkovnih vrst v veliki meri 

vplivale na velike zaloæniπke hiπe ‡ Monotype, Linotype, ITC, Berthold ‡, ki 

so imele do nedavnega praktiËno popoln monopol na oblikovanje Ërkovnih 

vrst. Poleg sicer pozitivnega ohranjanja kvalitete produktov so veliki zaloæniki 

imeli oblikovalce izven ozkih in strogo zaprtih poslovnih krogov, ki so bili povezani 

predvsem z drugimi ponudniki na trgu tiskarske industrije in pogosto 

precej manj z oblikovalsko stroko. »e so hotele velike zaloæniπke hiπe zadostiti 

potrebam oblikovalcev tudi v novih razmerah, so morale na novo definirati 

svojo pozicijo na trgu in zaËeti drugaËe sodelovati z oblikovalci. 

Ta demokratizacija trga je vzpostavila veËjo konkurenco za oblikovalce, in 

posledica te konkurence so med drugim inovativne in boljπe reπitve. 

VPLIV OBLIKOVANJA NA DRUÆBO 

Ogledali smo si veliko primerov, kako so dogajanja v druæbi vplivala na vlogo 

in razvoj oblikovalske stroke, zdaj pa se moramo na kratko tudi vpraπati, kako, 

Ëe sploh, vpliv deluje v obratno smer: v kolikπni meri vplivajo oblikovalci 

na druæbo, v kateri delujejo? 

Na oblikovanje lahko gledamo kot na obliko druæbene produkcije ali kot na 

akt individualne kreativnosti. »e ga dojemamo kot druæbeno aktivnost, potem 

se podreja podobnim zakonom kot druge druæbene aktivnosti ‡ zgodovinskemu 

kontekstu, ekonomskim silam, ideoloπkim pogledom in tako dalje.

»lovek se lahko hitro zdi moralistiËen, Ëe se zavzema za staliπËe, da prispevek 

oblikovanja kot stroke ne bi smel biti samo v ekonomskem smislu, ampak 

da bi moralo oblikovanje prispevati tudi k napredku naπe druæbe. Polno je podroËij 

v druæbi, ki so πe vedno zanemarjena od oblikovalcev. V raziskovalne projekte 

s podroËja berljivosti in Ëitljivosti, s katerimi se danes ukvarjajo predvsem 

psihologi, bi se morali nujno vkljuËiti tudi oblikovalci, ki bi dodali svoje strokovno 

mnenje. 

Eno od podroËij, kjer se oblikovanje najbolj dotika druæbe in kjer je lahko 

druæbeno koristno, je gotovo informacijska grafika. S slabo informacijsko grafiko 

se sreËujemo vsak dan v obliki slabo oblikovanih priroËnikov za uporabo 

strojev in opreme, nejasnih navodil na zdravilih, voznega reda, ki ga zaradi 

kompleksnosti in iracionalnega oblikovanja ne moremo razvozlati, strani na internetu, 

ki ima slabo navigacijo in nelogiËne nivoje informacij, zapletenih in 

nesmiselnih formularjev, cenikov, zemljevidov, diagramov, grafike na embalaæi, 

in πe bi lahko naπtevali. 

V skupino druæbeno potrebnih projektov, ki so se zaËeli pojavljati kot posledica 

vpliva novih tehnologij ‡ Open Type tehnologije in Unicode sistema ‡ spadajo 

tudi tipografski projekti, pri katerih oblikovalci pomagajo pri opismenjevanju, 

izboljπujejo Ërkovne vrste za veËjeziËne publikacije, se borijo proti 

nepismenosti v tretjem svetu, oblikujejo Ërkovne vrste za neprofitne zaloænike, 

ki si sicer ne bi mogli privoπËiti specifiËnih Ërkovnih vrst, oblikujejo dokumente 

za ljudi s posebnimi potrebami (na primer za otroke, starejπe, slepe in slabovidne), 

sodelujejo z jezikoslovci pri projektih ohranjanja ogroæenih jezikov, sodelujejo 

pri znanstvenih edicijah pomembnih redkih tekstov (na primer pri 

projektih s podroËja fonetike, ki zahtevajo specifiËne tipografske znake) in πe bi 

lahko naπtevali. Seveda to ne pomeni, da bi se morali zaËeti vsi oblikovalci ukvarjati 

samo s karitativnimi in neprofitnimi projekti; dejstvo pa je, da so vsaj nekateri 

med zgoraj omenjenimi projekti mnogo bolj izzivalni kot projekti, ki v 

resnici zahtevajo samo ‘kozmetiËno’ reπitev. Zgoraj omenjeni projekti zahtevajo 

ogromno racionalnega naËrtovanja in zaradi kompleksnosti temeljijo na timskem 

delu razliËnih strokovnjakov, vkljuËno s specialisti iz oblikovalske stroke. 

Spremembe v druæbi, ki so vodile k novim oblikam vidnih sporoËil, so vplivale 

tudi na pojav raznolikosti v poklicu in delu oblikovalca. Tega sicer ne moremo 

trditi za naπe kulturno okolje, kjer je poklic oblikovalca πe vedno veËinoma 

obravnavan kot novejπi pojav (in to kljub temu, da visokoπolski πtudij 

oblikovanja na univerzi obstaja æe veË kot dvajset let!) in kjer je oblikovalec 

veËinoma πe vedno ‘doktor za vse’. V tujini, kjer imajo vidna sporoËila daljπo 

tradicijo in mogoËe tudi drugaËne temelje, so potrebe trga ustvarile razliËne poklice: 

ilustratorje, grafiËne oblikovalce, tipografe, oblikovalce Ërkovnih vrst, 


281


282 

oblikovalce, ki se ukvarjajo z informacijsko grafiko, in tako dalje. Jasno je, da 

so znanja in izkuπnje, ki so potrebne za oblikovanje slovarja, drugaËne od izkuπenj, 

potrebnih za oblikovanje fanzina, celostne podobe, otroπke slikanice, Ëasopisa 

oziroma oznaËevalnega sistema kompleksnega arhitekturnega objekta. 

Æelimo si, da bi lahko na to nerazvejanost gledali kot na moænost, ki jo v naπem 

kulturnem okolju πe moramo razviti. 

Naj zakljuËim z besedami vizionarja, misleca in oblikovalca Aarona Markusa: 

“Rad bi vzpodbudil mlade oblikovalce, da se pridruæijo ne samo ËaπËenju pri 

oltarju lepih oblik, ampak tudi pri oltarju dobrih idej.” “I would encourage young 

designers to become involved not only in worshiping at the altar of beautiful form, but 

also at the altar of beautiful ideas.” 22 

22 Aaron Marcus, Maj 2004.

Tanja BerËon 1 

Iskanje etike v oblikovanju in oglaπevanju 

Se oblikovalci zavedajo odgovornosti, ki jo imajo do druæbe? Kje je meja 

med izpolnjevanjem naroËnikovih potreb in sluæenjem potrebam skupnosti? 

Ali je oblikovanje veË kot storitev za naroËnike? In na kateri toËki oblikovalec 

zavzame pokonËno dræo, postane drugaËen? To je le nekaj vpraπanj, ki se v oblikovanju 

v zadnjem Ëasu pogosteje zastavljajo. Ugledne tuje oblikovalske revije 

namenjajo precej prostora Ëlankom in komentarjem teoretikov in oblikovalcev 

o potrebnem prevzemu odgovornosti do druæbe. NaroËnikovo poæelenje po 

zasluæku in oblikovalËeva æelja po vizualni sofistikaciji je na æalost pred potrebami 

javnosti in uporabnikov. Boj za pospeπevanje odgovornosti do okolja, ki 

v zadnjem Ëasu zaposluje predvsem teorije grafiËnega oblikovanja, je zadovoljiv, 

toda veliko veË pozornosti bi morali posvetiti vsakodnevnim sporoËilom, 

ki jih oblikovalci dnevno oblikujejo. 

Dober primer, ki odliËno ponazarja odprte dileme, so bile volitve v ZDA leta 

2000. Slabo oblikovani volilni listiËi so dejansko vplivali na izid volitev. Sto 

tisoË volilcev je na Floridi oddalo oglas za Georgea W. Busha, misleË, da glasujejo 

za Al Gora. Oblikovalci morajo biti odgovorni za stvari, ki jih delajo, in se 

zavedati posledic. “To pomeni, da morajo grafiËni oblikovalci spoznati, kakπno 

moË ima grafiËno oblikovanje v druæbi, pritisniti na druæbo, da prepozna pomembnost 

oblikovalskega dela tistih, ki ga najbolje opravijo,” 2 pravi David 

Berman, snovalec nove etiËne kode in kanadski predsednik za etiko na podroËju 

oblikovanja vizualnih komunikacij. “Biti etiËen reflektira oboje, tvojo lastno 

moralo in obËo etiko stroke v delu, ki ga opravljaπ. Medtem ko je zavrnitev 

projekta pogosto edini odgovor, s katerim se lahko zadovoljiπ, pa je obiËajno 

1 Tanja BerËon je diplomirala na Oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij in magistrirala iz razvoja in 

teorije oblikovanja na ALUO v Ljubljani. Zdaj dela kot umetniπka direktorica v oglaπevalski agenciji Publicis 

Slovenija. 

2 Helena ©ustar, Vse je v vrednotah, Klik, πt. 60, 2004, p. 30. 

Tanja BerËon: Iskanje etike v oblikovanju in oglaπevanju 

283


284 

boljπi odgovor prepriËati naroËnika, da obstaja etiËna pot, da se delo opravi. 

Takπna pot je dolgoroËno boljπa tudi za oglaπevalca.” 3 

Kako lahko torej druæba oblikovalcev vzpostavi kritiËni dialog glede stereotipov, 

ekonomskih neenakosti, rasizma in odgovornosti do okolja? 

AIGA, zdruæenje ameriπkih grafiËnih oblikovalcev, je leta 2001 izdalo kodeks 

poslovnih in etiËnih priËakovanj za oblikovalce. 4 Povzemam nekaj ugotovitev: 

‡ Oblikovalci naj bi prepoznali potrebo, da vkljuËijo v proces javnost in uporabnika, da 

razvijejo uËinkovite komunikacije in zagovarjajo njihove potrebe pred naroËnikom. 

‡ Glavna oblikovalËeva skrb mora biti oblikovanje komunikacij, ki pomagajo javnosti 

in uporabnikom, da so njihove potrebe dostojanstvene in spoπtovane. Vsaka oblikovana 

komunikacija, ki namerno prevara ali zmede, mora biti prikazana kot negativna 

refleksija poklica nasploh. 

‡ Oblikovalci naj ne bi namerno uporabili informacijo, ki je pridobljena od javnosti 

ali uporabnikov za neetiËne naËine, za ustvarjanje komunikacij, ki manipulirajo ali 

πkodijo. 

‡ Oblikovalci naj presodijo in premislijo o potrebah vseh potencialnih javnosti in uporabnikov, 

posebno tistih z omejenimi moænostmi, kot so starejπi in ljudje s posebnimi 

potrebami. 

‡ Oblikovalci morajo spoznati, da njihovo delo prispeva k ugodju sploπne javnosti, posebno 

z ozirom na zdravje in varnost, in ne smejo zavestno delovati kontradiktorno. 

‡ Oblikovalci vzdræujejo kredibilnost in spoπtovanje do svojega poklica s tem, da so pri 

svojem delu iskreni, nepristranski in pospeπujejo svoboden pretok pomembnih informacij 

skladno z javnim interesom. 

ICSID, mednarodno zdruæenje industrijskih oblikovalcev, in ICOGRADA, 

mednarodno zdruæenje grafiËnih oblikovalcev, sta vlogo etike v oblikovanju 

definirali v definiciji termina oblikovanje. ICOGRADA izpostavi predvsem 

vlogo oblikovalca in oblikovalke, saj ta “nosi individualno odgovornost za etiko, 

nikomur ne πkoduje in pri delu jemlje v poπtev moæne posledice, ki jih lahko 

povzroËi oblikovanje Ëloveπtvu, naravi, tehnologiji in kulturnim dejstvom”. 

5 ICSID-ova definicija oblikovanja pa v nekaj stavkih povzema aktualna 

razmiπljanja teoretikov iz podroËja oblikovanja ter izpostavlja glavne etiËne naloge 

oblikovalca in oblikovalke. Te razdeli v tri skupine: globalna etika (poudarek 

na trajnostnem razvoju in zaπËiti okolja); druæbena etika (koristiti in dajati 

svobodo vsej Ëloveπki skupnosti); kulturna etika (podpiranje kulturne razliËnosti 

kljub globalizaciji sveta. 6 

3 Ibid., p. 30. 

4 http://www.aiga.org/content.cfm/designbusinessandethics, julij 2005. 

5 ICOGRADA Design Education Manifesto, Design Issues, πt. 2, 2002, p. 54‡55. Prevod Nataπa Velikonja. 

6 ICSID, Definition of Design, http://www.icsid.org, avgust 2004. Prevod Nataπa Velikonja.

V Sloveniji oblikovalci, ki delujejo na podroËju oglaπevanja, uporabljajo 

slovenski oglaπevalski kodeks 7 , ki ga je izdala Slovenska oglaπevalska zbornica. 

Eden izmed ciljev kodeksa je, da bi bilo oglaπevanje pripravljeno v duhu odgovornosti 

tako do oglaπevalcev, potroπnikov kot tudi druæbe kot celote. V osmem Ëlenu, 

Odgovornost do druæbe in porabnikov, so zapisali: 

‡ Oglasna sporoËila ne smejo brez upraviËenega razloga izkoriπËati poziva k strahu. 

‡ Oglasna sporoËila ne smejo omalovaæevati zgodovinskih spomenikov in manifestacij. 

‡ Oglasna sporoËila ne smejo uporabljati motivov kajenja, nasilja nad ljudmi, æivalmi 

in rastlinami, pijanËevanja, kraje, hazarda, uæivanja mamil, nesocialnega vedenja, 

zdravju πkodljivih in nehigieniËnih navad na naËin, da te pojave spodbujajo oziroma 

neposredno ali posredno odobravajo. 

V dvajsetem Ëlenu, Okoljevarstvena argumentacija, pa so dodali: “Oglasi ne 

smejo pretirano poveliËevati posamiËne “zelene” komponente izdelka, Ëe je 

obiËajna praksa pri njegovem pridobivanju, uporabi ali odstranjevanju v navzkriæju 

z okoljevarstvenimi standardi.” S kodeksom zbornica torej ne spodbuja 

oglaπevalcev k premisleku, ali je etiËno sprejeti delo za naroËnika, ki zavestno 

πkoduje npr. naπemu okolju, temveË le opozorijo, da ti pri oglaπevanju 

potroπnika ne smejo pretirano zavajati z atributi, ki za izdelek niso znaËilni. 

Sliko odgovornega druæbenega oglaπevanja v naπem prostoru zgovorno daje 

zadnji festival MEMEFEST. Festival se ukvarja z alternativnimi komunikacijskimi 

koncepti, druæbeno odgovornostjo in povezovanjem teorije in prakse. V 

letu 2005 so organizatorji odprli novo kategorijo Scream, namenjeno oglaπevalskim 

agencijam in agencijam za odnose z javnostmi, ki ustvarjajo na teme druæbeno 

odgovornega oglaπevanja. Na festival so oglaπevalci prijavili le πtiri dela. 

Primoæ Kraπevic, podiplomski πtudent FDV, v nagrajenem eseju polemizira s 

kritiko oglaπevanja: “Kritike oglaπevanja se ne da zastaviti izven kritike kapitalizma, 

katerega ideoloπki aparat je oglaπevanje.” 8 Oblikovalec v oglaπevalski 

agenciji je razpet med naroËnikom in celotno skupino sodelavcev v agenciji. 

Koliko lahko vpliva na samo vsebino oglasov, je odvisno od posameznikove 

etiËne dræe in osebne vztrajnosti. NajveËjo odgovornost v oglaπevalskih agencijah 

nosijo kreativni direktorji, ki lahko vplivajo in svetujejo naroËniku (podjetju). 

Oblikovalec se ob tem lahko trudi in opozarja, πe vedno pa ima v naπem 

prostoru naroËnik (beri kapital) najveËkrat zadnjo besedo. 

Uroπ GoriËan, nekdanji kreativni direktor v oglaπevalski agenciji, je zapisal: 

“Kreativci [op. oblikovalci in kopiji] nosijo veliko odgovornost, da so ideje æivljenjske, 

umeπËene v kontekst sodobnega æivljenja, da resniËno nagovarjajo, ko- 

7 http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/slovenski_oglasevalski_kodeks/, avgust 2005. 

8 Primoæ Kraπovec, Sociologija vsakdanjega æivljenja, esej, Memefest 2005, www.memefest.org, p. 7. 


285


286 

municirajo s ciljno skupino. Kreativci morajo biti vpleteni v resniËno æivljenje 

in ne Ëepeti kot hrËki v svojih pisarnah. »e kreativci cele dneve preæivijo pod 

neonkami, dobimo zelo benigne ideje, ki nas niti ne nasmejijo niti ne razburijo 

niti ne vznemirijo ‡ ne komunicirajo. (…) Toda Ëe vsi v verigi trænih komunikacij 

izgubimo stik z resniËnostjo, kakπna sporoËila bomo poπiljali na trg? Kdo 

nas bo sploh posluπal?” 9 Kreativni direktor mlajπe generacije Aljoπa Bagola pa 

nasprotno meni, da njegovo delo ne vpliva na druæbo: “Slovensko oglaπevanje 

nikakor nima vehementnega obsega kot tuje korporacije. Torej to, kar poËnem, 

zelo malo vpliva na ljudi v dræavi, v kateri æivim, na ljudi, ki govorijo isti jezik, 

kot ga sam uporabljam v oglasih. (…) Noben kreativec ne sme privoliti v razvrednotenje 

svojih idej. »e je æe, mora biti ustrezna kompenzacija nakazana na 

TRR.” 10 Precej tipiËna izjava oglaπevalcev in njihovega sprenevedanja. 

Prav tako tipiËna je v praksi velikokrat opazna ignoranca odgovornosti do 

druæbe. Slednje dokazuje, da so oblikovalci nepouËeni in neinformirani o obstojeËih 

etiËnih kodeksih. Nigel Whiteley, 11 teoretik in profesor na oddelku vizualnih 

umetnosti na Univerzi v Lancastru, meni, da je potrebno nekaj narediti, 

da se sedanja situacija izboljπa. Razviti in podkrepiti se mora dialog med 

tistimi, ki komunikacije sprejemajo, da se prepoznajo njihove potrebe, saj so te 

bolj pomembne od samih snovalcev komunikacij, oblikovalcev. 

Med zadnje odmevnejπe akcije po vzpostavitvi drugaËnega dialoga spada ponatisnjen 

manifest First Things First 2000. 12 Ta je pozval oblikovalce in oglaπevalce, 

naj se zaËno zavedati ekonomskih, politiËnih, kulturnih in socialnih 

problemov, kot naj se predvsem zavedajo tudi okolja, etike in turbo potroπniπtva. 

Pomembne potroπniπke teorije, medijske kritike, estetske teorije in celo 

percepcijska psihologija so zelo koristne za razumevanje oblike in funkcije grafiËnega 

oblikovanja. IzhodiπËe za manifest, ki je bil objavljen v reviji Adbusters, 

je æe leta 1964 pripravil oblikovalec Ken Garland, ko je svoje poglede 

predstavil na konferenci SIA (The Society of Artists) in se je odzval na bleπËe- 

Ëe oglase oglaπevalskih agencij. Podprlo ga je dvaindvajset priznanih oblikovalcev 

in oblikovalk. Manifest je bil in je kritika oglaπevanja in hkrati tudi grafiËnega 

oblikovanja. V reviji Adbusters 13 in πe v πestih publikacijah (Emigre, 

AIGA Journal, Blueprint, Eye, Items in Form) so ga ponovno natisnili leta 

1999 pod naslovom First Things First 2000. S pomoËjo oblikovalskega pisca in 

9 Uroπ GoriËan, Trezni na Sofu?, MM, πt. 287, marec 2005, p. 38. 

10 Nika Vistoropski, Rojevanje idej je moja odreπitev, ONA, 10. maj 2005, leto 7, πt. 18, pp. 9‡11. 

11 Nigel Whiteley, Design For Society, Reaktion Books, London, 1993. 

12 www.adbusters.com, avgust 2005. 

13 Revija, ki se zavzema za kritiko kapitalistiËnega sistema in turbo potroπniπtva. Nekaj opozorilnih akcij: Buy 

Nothing Day (28. november), CNN (stavki med programom: Ali ekonomski napredek ubija zemljo), plakati 

na oblikovalski konferenci AIGA: Oblikovalci … pojdite stran od korporacij, ki hoËejo, da laæete zanje.

kritika Ricka Poynorja so ga priredili v sodobni jezik in pridobili precejπnje πtevilo 

novih podpisnikov. Podpisal ga je tudi avtor Ken Garland, ki je omenil, da 

πe vedno stoji za vsako besedo, ki jo je napisal, in da so prioritete πe vedno popolnoma 

“nore”. 

Odzivi kritikov, teoretikov in oblikovalcev so bili burni. Ob tem je zanimivo, 

da so se nanj v veliki meri odzvali predvsem grafiËni oblikovalci in profesorji 

oblikovanja, ne pa tudi strokovnjaki iz oglaπevanja in træenja. Vzpostavile so 

se debate o etiki, oblikovalski praksi in novih smereh na podroËju grafiËnega oblikovanja 

in oglaπevanja. Michael Bierut, vodilni v Pentagram Design in predsednik 

AIGA, je manifest obrazloæil v desetih podrobnih toËkah, vendar ga ni 

podpisal. Menil je, da oblikovalci lahko spremenijo svet na bolje, Ëe komplicirane 

stvari predstavijo preprosto in najdejo lepoto v resnici. “Vendar pa lahko 

vsak delujoËi oblikovalec v oglaπevanju pove, da je oglaπevanje pokvarjeno; Ëe 

delaπ za nagrade, jih je teæko dobiti; Ëe delaπ za denar, ga pa teæko zasluæiπ.” 14 Tibor 

Kalman, ustanovitelj oblikovalskega studia M & Co iz New Yorka, se je v 

uvodu revije Adbusters spraπeval: “Ali ni vse, kar poznamo kot oblikovanje ‡ 

narejeno drugaËe, kot je v resnici?” 15 Ta stavek mu je sluæil za izhodiπËe pri zastavljanju 

vpraπanj, kakπno vlogo imajo oblikovalci, da prikaæejo naftno podjetje 

“Ëisto”, oblikujejo broπure za avtomobilska podjetja bolj bleπËeËe, kot so sami 

avti, da prikazujejo omake za πpagete, kot bi jih skuhala babica, v resnici pa je 

to hitro pripravljena hrana z umetnimi dodatki. Je vse to primerno, ali je to nivo, 

kamor se oblikovalska stroka pogreza? Kalman je s svojimi sporoËili pritiskal 

na oblikovalske kolege k prevzemanju veË odgovornosti pri svojem delu, saj s 

svojim delom vplivajo na okolje in kulturo. Dejstvo je, da debate in forumi pripomorejo 

k informiranju kreativcev razliËnih ekonomskih in kulturnih problemov 

in poveËajo zavedanje o etiËnih in socialnih problemih v grafiËnem oblikovanju 

in oglaπevanju, toda na koncu je javnost tista, ki πteje. 

Æe v sedemdesetih letih preteklega stoletja je Victor Papanek izdal kontroverzno 

knjigo Design for the Real World 16 in opozoril na krizo stroke, saj oblikovalci 

ne delajo za tiste, ki potrebujejo, temveË za tiste, ki imajo. Njegova reπitev 

je bila pobuda oblikovati za veËino namesto za manjπino. Menil je, da bi 

oblikovalci lahko posvetili deset odstotkov svojega Ëasa, talenta, spretnosti za 

potrebe ljudi kot prostovoljno, neplaËano oblikovanje. Oblikovanje pa mora 

biti operativno. Papanek je s knjigo sproæil nova vpraπanja o druæbeni in ekoloπki 

odgovornosti oblikovalcev. Zanj je bilo oblikovanje oblika intelektualne 

14 Michael Bierut, A Manifesto with Ten Footnotes, I. D. Magazine, March / April 2000, pp. 76‡79. 

15 Carolyn McCarron, First Things First: A Second look, Design Issues (ed. DK Holland), Allworth Press, 

p.113. 

16 V hrvaπkem prevodu: Victor Papanek, Dizajn za stvarni svijet, Biblioteka mm, edicija Vidici, Split, 1973. 


287


288 

konceptualizacije stvari, procesov in sistema. To ni disciplina v klasiËnem smislu 

te besede, temveË model analize in razmiπljanja, kritiËni in kreativni model 

reπevanja “pravih” problemov “pravega” sveta. Nigel Whiteley 17 je Papanekovo 

knjigo oznaËil za biblijo odgovornega oblikovanja in izpostavil πest oblikovalskih 

smeri, kako lahko oblikovalci ‡ Ëe hoËejo delati odgovorno ‡ preæivijo 

v potroπniπki druæbi, in ob tem pripisal πe sedmo podroËje: 

1. Oblikovanje za tretji svet. 

2. Oblikovanje za manjπine (za ljudi z omejenimi moænostmi). 

3. Oblikovanje za medicino, kirurgijo, zobotehniko, bolniπniËno opremo. 

4. Eksperimentalno oblikovanje opreme v raziskovalnih laboratorijih. 

5. Sistemsko oblikovanje v korist Ëloveπkega æivljenja pod nenavadnimi pogoji. 

6. Oblikovanje drznih konceptov, premisliti glede prevelike uporabe virov (vode, elektriËne 

energije). 

7. Oblikovanje za starejπe ljudi. 

Izpostavil je Papanekovo razmiπljanje o patentih, da naj ne bi novih izdelkov 

patentirali in s tem bogato æiveli na tuj raËun. Poudaril je, da je narobe, Ëe sluæiπ 

denar na potrebah drugih, vkljuËno z obolelimi. Papanek je oblikovanje v 

oglaπevanju ovrednotil kot nepotrebno in pokvarjeno profesijo, ki ljudi nagovarja, 

da kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo. 18 Po objavi Papanekove knjige so 

se porajale πtevilne kritike na njegov poziv, Ëeπ da ima naiven in idealistiËen pogled 

na druæbo. Kritiki so mu oËitali, da je pozabil na sistem in druæbo, na kapitalizem 

in ekonomijo, ki stremi k veËji porabi in veËji potroπnji. Pozabil naj bi 

na zabavo v oblikovanju ter da ima preveË moralno realistiËno dræo. Oblikovalci 

so ob tem zaËutili napad na njihovo integriteto. Kritike so bile zelo Ëustvene 

in v veliki meri neutemeljene. Papanek je uveljavil termin druæbeno koristen izdelek 

ali izdelovanje in æe v osemdesetih letih preteklega stoletja debato dodobra 

razπiril. Kljub temu pa je socialno ‡ druæbeno uporabno oblikovanje πe vedno 

marginalizirano. Potreba po debati se nadaljuje. Ko bo vedno veË oblikovalcev 

dojelo pomen træenjsko vodenega oblikovanja in da je ta lahko πkodljiv za zdravje 

sodobne in prihodnje druæbe, bo oblikovanje po svoji osnovni definiciji ne samo 

reπevalo probleme, temveË tudi problemsko reπevalo oblikovanje. 

Konferenca ICOGRADE v Brnu na »eπkem v letu 2003 je obravnavala teme 

korporativnega znamËenja in etiËne odgovornosti oblikovalcev. Eden izmed 

predavateljev je bil æe na zaËetku omenjeni kanadski oblikovalec David 

Berman, ustanovitelj etiËnega kodeksa (GDC ‡ The Society of Graphic Designers 

of Canada). V predavanju z naslovom How logo can we go? je pokazal na ogla- 

17 Nigel Whiteley, Design For Society, Reaktion Books, London, 1993. 

18 Victor Papanek, Dizajn za stvarni svijet, Biblioteka mm, edicija Vidici, Split, 1973, p. 26.

πevalsko moË globalnih blagovnih znamk in njihov emocionalni uËinek na otroke 

in najstnike. Zagovarjal je, da so z etiËnega vidika oblikovalci in oglaπevalci 

na razpotju: ali bodo nadaljevali in zapravljali Ëas za izmiπljene vizualne 

laæi za svoje naroËnike ali pa se bodo odloËili in svoj talent in vpliv uporabili 

za iskren nagovor ljudem, πiritev pomembnih informacij in pomagali zdraviti 

planet. 19 Po Bermanu se vizualni komunikatorji preæivljajo z oblikovanjem podob, 

ki prodajajo izdelke in storitve, in merijo svoj uspeh z viπino prodaje. Ker 

imajo oblikovalci in oglaπevalci v druæbi veliko moË, jim ta moË prinaπa tudi 

odgovornost. Enako, kot je Victor Papanek æe pred tridesetimi leti prviË pozval, 

tudi Berman poziva oblikovalce in oglaπevalce, naj uporabijo svojo moË in posvetijo 

deset odstotkov svojega profesionalnega Ëasa za reπevanje in pomoË pri 

zdravljenju πkode, ki jo je æe doæivel naπ planet. 

ModernistiËni ideal oblikovalca kot kritika, figuro, ki stoji ob strani glavnega 

toka in predstavlja alternativne poglede, je æe konec devetnajstega stoletja 

“uvedel” William Morris. Po njegovo oblikovalec kot kritik ni pokoren træenju 

in gre preko tega ter nauËi ljudi, da dobijo πe boljπe, kot si æelijo. Slednje nakazuje 

na elitistiËno dræo do javnosti, saj oblikovalec postane kulturni strokovnjak 

z vzviπenim pogledom. Takπni dræi oporeka kritiËarka in oblikovalka Ellen Lupton. 

V Ëlanku Borno in odliËno, oblikovanje za vsakodnevno æivljenje 20 poziva oblikovalce, 

naj izhajajo iz kulture, ne pa s pozicije nad njo ali zunaj nje. Meni, da 

ne moremo preprosto narisati Ërto med zunanjostjo in notranjostjo v kulturi, ali 

pa med javno in zasebno izkuπnjo masovnih medijev ali med borno in odliËno 

obliko ekspresije. »rta naj bo vedno narisana Ëez vse to, skozi to, poveæe naj obe 

strani in ju tudi loËi, zavrne nasprotje (konkurenca), kot jo tudi definira. 

KljuËno vpraπanje, ki si ga zastavlja ozaveπËen Ëlovek, je, ali potrebujem doloËen 

izdelek oziroma storitev. »e je odgovor pritrdilen, potem sledijo vpraπanja, 

ali je izdelek energijsko sprejemljiv, varËen in uËinkovit. Kar nekaj druæbeno 

odgovornih podjetij predstavlja trgu izdelke, prijazne okolju. Zgovorna 

primera sta hibridno vozilo avtomobilske druæbe Toyota in blagovna znamka 

Body Shop s kozmetiËnimi izdelki “zelenega zavedanja”. Ne glede na kritike, da 

je “zeleno” spet samo πe eden od æivljenjskih slogov, mora biti oblikovalec informiran 

in kritiËno naravnan. Ne sme se skrivati za izjavami, da odgovarja samo 

za vizualni del izdelka. Oblikovalec, ki je med proizvajalcem in potroπnikom, 

lahko vpliva na obe strani. Vpliva lahko, kako bodo stvari narejene, 

kateri materiali bodo uporabljeni in ali bodo imeli recikliran potencial. 

19 Sara Curtis, To tell the truth, Applied Arts Magazine, april 2003, p. 32. 

20 Ellen Lupton, Low and High, Design in Everyday life, Design Writing Reasearch, Phaidon, London, 2004, 

p. 157. 


289


290 

Razlika med modernistiËnim in zelenim oblikovanjem je velika. ModernistiËno 

oblikovanje in estetika sta se zrcalila v geslu manj je veË, obraËala sta se k preprostim 

in standardiziranim izdelkom. Takπno oblikovanje ni nastajalo samo zaradi 

procesa masovne produkcije, temveË so oblikovalci verjeli, da te oblike 

predstavljajo razum nad Ëustvi, red nad kaosom in celo zmago Ëloveka nad naravo. 

V njihovi nedvoumni obvezi k industrializaciji so modernisti hoteli, da oblikovani 

izdelki odsevajo dobo stroja skozi strojno estetiko, ki je bila podprta ideoloπko 

od znanstvenega racionalizma. Zeleni oblikovalci pa so zavrnili 

industrializacijo in pogled na Ëloveka v srediπËu znanstvenega racionalizma, saj 

ta ruπi ekoloπko ravnoteæje, ki se izraæa skozi odnos “zmage” nad naravo in izËrpana 

naravna bogastva. Zeleni so zamenjali Ëloveka s Ëloveπtvom in poskuπali prenoviti 

celotno idealistiËno piramido, ki predstavlja homo sapiensa kot vrh vedno 

bolj napredne in kultivirane civilizacije. Homo sapiens ne more biti loËen od 

narave, biti mora integralni del ekoloπkega sistema. Del zelenega oblikovanja je 

obrtno orientiran, kar izhaja iz estetsko-moralnih principov oblikovalskih reformerjev 

iz devetnajstega stoletja (Pugina, Ruskina in Morrisa). Identificirajo se s 

praznikom veselje do dela (joys of labour) ‡ veselje, ki naj bi bilo posledica roËnega, 

in vrednoto resnica v materialu (true to material) ter poπtena obrtna obdelava. 

Ruskin je verjel, da naj bi bila umetnost in oblikovanje πtudija narave, kar se pozna 

tudi v delih zelenih oblikovalcev. Zelena politika (preudarnost) pokaæe, da 

oblikovanje ni samo enostaven posameznikov izbor in preferenca, temveË je 

kompleksno povezan s Ëloveπko, socialno, politiËno in okoljsko dimenzijo. 

David Ogilvy, ustanovitelj oglaπevalske agencije Ogilvy & Mother, ki je 

precej æivljenja posvetil oglaπevanju, meni, da bi bil svet varnejπi in prijetnejπi 

brez plakatov gigantov: “Kot Ëlovek sem strasten ljubitelj naravne pokrajine in 

ni se πe primerilo, da bi jo oglasni pano polepπal. »lovek je najzlobnejπi, kadar 

tam, kjer vsak pogled ugaja oËesu, postavi oglasni pano. Ko bom zapustil avenijo 

Madison in se upokojil, bom ustanovil skrivno zdruæbo maskiranih dræavljanov, 

ki bodo na tihih motorjih potovali po svetu in v svetlobi meseËine podirali 

oglasne panoje. Koliko porot nas bo obsodilo, Ëe nas bodo zasaËili pri teh 

dobrodejnih dejanjih izraæanja dræavljanskih pravic?” 21 Njegova izjava je dvoliËna. 

Dejstvo je, da bodo tako pred njegovo upokojitvijo kot tudi po njej v njegovi 

multinacionalni oglaπevalski agenciji πe vedno snovali nove gigant plakate 

za razliËne blagovne znamke in se ob tem ne bodo izognili mediju, ki 

predstavlja velik deleæ oglaπevalskega kolaËa. Drugi primer je izpostavila Naomi 

Klein. Umetnik Rodrigeza de Gerada podnevi dela kot oblikovalec v oglaπevalski 

industriji, hkrati pa svoje veπËine uporablja za poπiljanje sporoËil, o ka- 

21 Naomi Klein, No logo, Maska, Ljubljana, 2005, p. 23.

terih meni, da so konstruktivna. Kleinova to poimenuje diverzantstvo kulture 

‡ ideologija, ki prepriËuje, da je svoboda govora brez pomena, Ëe komercialna 

kakofonija doseæe toËko, ko te nihËe ne more sliπati. 22 Korporacije gledajo na 

diverzante kulture kot na besne iskalce pozornosti in so se nauËile izogibati vsemu, 

kar bi njihovim umetnijam podelilo medijsko pokrivanje. Kleinova poda 

primer iz leta 1992, ko je podjetje Absolut Vodka s toæbo zagrozilo reviji Adbusters 

zaradi objavljene parodije “Absolutni nesmisel”. Podjetje se je kasneje 

umaknilo, ko je revija pritegnila tisk in izzvala proizvajalca k javni razpravi o 

πkodljivih uËinkih alkohola. 23 

Helen Woodward, avtorica oglasov iz 20. let 20. stoletja, je svojim oglaπevalskim 

kolegom izrekla znano svarilo: “»e oglaπujeπ kak izdelek, si nikoli ne 

oglej tovarne, kjer so ga naredili. (…) Ne glej ljudi pri delu (…), kajti Ëe poznaπ 

resnico, pravo notranjo resnico o Ëemerkoli ‡ je zelo teæko spisati lahkoten 

oglas, ki bi to prodajal.” 24 To pa je zatiskanje oËi pred prevzemanjem odgovornosti 

oglaπevalcev in oblikovalcev. Pogosti argumenti oblikovalcev so, da 

uspeπen izdelek in storitev zadovoljuje uporabnike, ki jih kupujejo, hkrati pa zadovoljuje 

podjetje, ker je izdelek profitabilen. To pa je neprepriËljiv argument 

oblikovalca, ki stremi k æeljam in se ne spraπuje, kako so te æelje oblikovane, ali 

so socialno beneficirane in od kod se Ërpajo viri in materiali. Veliko oblikovalcev 

je zadræanih ob govoru o oblikovalski socialni odgovornosti in socialno koristnih 

izdelkih. PrviË zato, ker lahko ogrozijo njihovo finanËno stanje, kajti 

konstantno preoblikovanje izdelkov in embalaæ pomeni redno delo. DrugiË, 

takπno staliπËe pomeni izobËenje, politiËno in ideoloπko. 

Ian Anderson, ustanovitelj in oblikovalec skupine The Designer’s Republic, 

moË oblikovalca v oglaπevanju izniËi: “Vsi smo zavedeni od oglaπevanja in ve- 

Ëina se tega zaveda. Gre za vpraπanje stopnje. (…) Nobenega smisla nima, da 

se neËemu upiramo, Ëe s tem ne bomo dosegli nikakrπne spremembe. Adbustrejevo 

delo je zakljuËeno. Danes le πe reciklirajo isto misel, pridigajo spreobrnjenim 

in sluæijo na doloËenem segmentu druæbe.” 25 Na drugi strani pa poudarja 

oblikovalËevo osebno dræo: “Ne verjamem, da je oblikovanje nemoralno, temveË 

je nemoralna odloËitev, Ëe boπ pri tem sodeloval.” 26 DK Holland, ameriπka 

oblikovalka in kritiËarka, je pozvala oblikovalce, naj razlikujejo svoje miπljenje 

z dveh strani, kot oblikovalci in kot ljudje, naj izberejo svojo etiko ‡ s Ëim lahko 

æiviπ in s Ëim ne, kajti etiËno miπljenje zahteva disciplino in poviπano zave- 

22 Ibid., p. 263. 

23 Ibid., p. 267. 

24 Ibid., p. 314. 

25 Barbara Predan, Oblikovanje ni odloËilno, Klik, πt. 60, 2004, p. 27. 

26 Ibid., p. 27. 


291


292 

danje. “Oblikovalec kot kreator grafiËne podobe ima etiËno odgovornost, da razume 

z viπjim nivojem zavedanja, kakπen vpliv bo imela podoba, ko bo izdelana. 

Ta odgovornost se redko prizna, preveËkrat je odsev vplivanja naroËnika. 

Oblikovalec mora naroËnika opozoriti na negativne posledice, ki jih podoba 

lahko ima, in svetovati drugaËno izvedbo. To pa je tudi del profesionalnosti samega 

poklica.” 27 Z druge strani pa meni, da je odgovornost osebno staliπËe, da 

lahko spremenimo odloËitve v naπih æivljenjih in izberemo izdelke, ki so za nas 

sprejemljivi. Razjasnimo si, pod katerimi pogoji so blagovne znamke za nas sprejemljive, 

in na podlagi tega se odloËimo, s kom bomo sodelovali in kdo si zasluæi 

naπ denar. Wally Olins je na predavanju na Slovenskem oglaπevalskem festivalu 

(SOF) 28 menil, da se samo posamezniki/potroπniki ‡ ki so odgovorni ‡ 

lahko odloËajo, katere blagovne znamke bodo podprli in katerih ne. Vedno veË 

ljudi bo opozarjalo korporacije, da ne delujejo etiËno in tudi korporacije bodo 

morale prilagoditi svoje blagovne znamke; tiste, ki jih ne bodo, bodo propadle. 29 

Pomembno vlogo oblikovalca v prihodnosti napoveduje Franz Kroehl: “Oblikovalec 

je direktno povezan s procesom ekonomskih in socioloπkih sprememb 

in v prihodnosti bo prevzel novo socialno vlogo. To je v osnovi povezano s komunikacijo 

imidæa podjetij, izdelkov in oglaπevalskih sporoËil. Po drugi strani 

pa mora oblikovalec biti odprt do pomena teh sporoËil za prihodnji razvoj. 

Vpraπanje je, kako bo zapolnil to novo vlogo kot komunikator. Oblikovalec postaja 

tisti, ki kreira in interpretira vrednosti.” 30 Pogosto nam praksa v naπem 

prostoru kaæe oblikovalca/ko v oglaπevanju kot tistega, ki za svoje naroËnike na 

tisoË in en naËin reciklira nagradne igre in popuste ter se bojuje z velikostjo cen 

ob izdelkih. Hiter razvoj tehnologije in vse ostrejπi druæbeni tempo postavljata 

neprimerne roke za izvedbo projektov, kar se kaæe v vedno veËji oglaπevalski 

poluciji v medijih in na ulicah. Bistveno je, da se projekti zakljuËijo v danih rokih, 

kakπna je kvaliteta samih sporoËil, pa je nepomembno. Rezultat so povrπinske 

komunikacije, ki jih je v oglaπevanju najveË. Oblikovalcem v obrambi 

pred pritiski naroËnikov in rokov obiËajno ne preostane veliko manevrskega 

prostora, zato ostajajo osamljeni in nemoËni. Kljub naπtetemu menim, da bi 

oblikovalci morali s svojim znanjem in moËjo, ki jo kot kreativni vizualni komunikatorji 

imajo in s tem neposredno vplivajo na vsakdanje æivljenje slehernega 

posameznika kot sodobne druæbe, (po)ostati etiËno odgovorni. Refleksija, 

ki bi se morala kazati v vsakdanjem delu oblikovalcev. 

27 DK Holland, Keeping Promises: The Impact of Brands on Society / Part One, Design Issues, (ed. DK Holland), 

Allworth Press, Communication Arts, New York, 2001, p. 10. 

28 SOF ‡ Slovenski oglaπevalski festival, v letu 2005. 

29 Maja JanËiË, Wally Olins: Zahod ne ve niË o Vzhodu, MM, πt. 287, marec 2005, p.17. 

30 Franz Kroehl, Communication Design 2000, ABC Verlag, Zürich 1987, p. 203.

Katherine McCoy 1 

Dobro dræavljanstvo: 

Oblikovanje kot druæbena in politiËna sila 

V Zdruæenih dræavah smo se v priËujoËem desetletju znaπli v krizi vrednot. 

Naπa vse bolj multikulturna druæba se sooËa z zlomom skupnih, nacionalnih, 

kolektivnih, osebnih, celo druæinskih, sporazumnih vrednot, ki ustvarjajo skupno 

zavest o smotru skupnosti. 

Zastavlja se naslednje vpraπanje: kako naj heterogena druæba razvije skupne 

vrednote, obenem pa spodbuja kulturno razliËnost in osebno svobodo? Oblikovalci 

in πtudij oblikovanja smo del problema, lahko pa smo tudi del reπitve. Ne 

moremo si veË privoπËiti pasivnosti. Oblikovalci moramo postati dobri dræavljani 

in sodelovati v snovanju politike in druæbe. Uporabimo lahko naπe posebne 

talente in veπËine ter spodbudimo πe druge, da se prebudijo in zaËno sodelovati. 

Preden se Zdruæene dræave zaËno preveË veseliti zaradi padca komunizma, se 

spomnimo, da tudi naπa ameriπka kapitalistiËna demokracija ni veË tisto, kar je 

bila. Naπa stagnacija v marsiËem izhaja iz omenjenega zloma vrednot. Podjetniπka 

energija in optimistiËna delovna etika sta se sprevrgli v egoistiËno stremljenje, 

samozadostnost, korporativni pohlep in nelagodnost med etniËnimi skupinami 

ter ekonomskimi razredi. Naπ tradicionalni skupni ameriπki smoter bledi ‡ tista 

zavest o ustvarjanju novosti, kjer lahko posamezniki napredujejo s sodelovanjem 

v sistemu, ki daje moænosti. Potroπniπtvo in materializem se dandanes zdita edina 

vez. Skupina, za katero se zdi, da jo povezuje nekaj veË, je skrajna desnica; a 

njihova vez je regresivna, je æelja vsiliti fundamentalistiËne vrednote vsem nam. 

V dobi Reagana in Busha nam je bilo reËeno, da vse deluje popolnoma v redu, 

da lahko zapravljamo in troπimo, ne da bi se ozirali na ceno. GrafiËni oblikovalci 

smo v tem obdobju uæivali sadove umetne rasti z enakim pasivnim hedonizmom 

kot vsa dræava. Sedaj zaËenjamo spoznavati, da vse le ni bilo povsem 

1 Katherine McCoy dela kot grafiËna oblikovalka, teoretiËarka in predavateljica na Inπtitutu za oblikovanje v 

Chicagu. Med leti 1971‡96 je bila sopredsedujoËa na sloviti Cranbrook akademiji, na oddelku za oblikovanje. 

PriËujoËi prevod je iz knjige: Citizen Designer: Perspectives on design responsibility (ur. Steven Heller 

in Véronique Vienne), Allworh Press, New York 2003, pp. 2‡8. Steven Heller in Véronique Vienne. 

Katherine McCoy: Dobro dræavljanstvo: Oblikovanje kot druæbena in politiËna sila 

293


294 

v redu. Zemlja je zastrupljena, njeni viri so izËrpani, Zdruæene dræave pa so iz 

upnice postale dolænica. Naπa samozadostnost in pomanjkanje aktivizma sta 

ustvarila praznino, ki so jo zasedle manjπinske, partikularne skupine, ki agresivno 

vsiljujejo svoje cilje. 

V Zdruæenih dræavah se poraja ‡ tako od fundamentalistiËne, cenzorske desnice 

kot politiËne korektnosti levice ‡ resna nevarnost za naπe dræavljanske 

svoboπËine. V zadnjih letih smo bili priËa uniËevanju umetniπke svobode v Nacionalni 

ustanovi za umetnost, v javnih πolah se nadaljujejo agresivni poskusi 

cenzure ‡ od Darwina do Hemingwaya ter varne spolnosti. Konservativni Kongres 

zahteva omejevanje vsebin na svetovnem spletu. Za grafiËne oblikovalce, 

ki delujemo v vizualnih komunikacijah, to pomeni, da bo vsebina naπih komunikacij 

resno skrËena, Ëe ne bomo branili svobode izraæanja. 

©e veËji problem je samocenzura v lastnem polju. Koliko grafiËnih oblikovalcev 

bi Ëutilo izgubo, Ëe bi svobodi izraæanja nadeli lisice? VeËina naπih kolegov 

nikdar ne uporabi svoje pravice do izraæanja mnenja o javnih zadevah ali 

morebitnih protislovnih vpraπanjih. Odstranite svobodo govora, in grafiËni oblikovalci 

ne bodo tega verjetno niti opazili. Ustvarili smo stroko, kjer velja, da 

so politiËne ali druæbene zadeve nepomembne ali paË neprimerne za naπe delo. 

Naj se vrnem v leto 1968: atmosfera na Unimark International je v Ëasu mojega 

prvega delovnega leta povsem odsevala ta problem. Unimark (idealistiËni 

mednarodni oblikovalski urad z Massimom Vignellijem in Jayem Doblinom kot 

podpredsednikoma ter Herbertom Bayerjem v Svetu) je poveliËeval ideal racionalnega, 

objektivnega strokovnjaka. GrafiËni oblikovalec naj bi bil nevtralni 

prenosnik naroËnikovih sporoËil. Jasnost in objektivnost sta bila cilj. V tistem 

letu so bili vsi oblikovalci, s katerimi sem sodelovala ‡ razen ene pomembne izjeme 

‡ izrazito brezbriæni do druæbenih in politiËnih prevratov okrog nas. Vietnam 

se je stopnjeval s πtetjem trupel pri vsakih veËernih poroËilih; nova levica 

je buËala pred Demokratsko nacionalno konvencijo v Chicagu; umorjena sta 

bila Martin Luther King in Robert Kennedy; Detroit je πe vedno gorel zaradi neredov, 

ki so se dogajali prav blizu naπega urada. A o teh vpraπanjih smo komajda 

rekli kakπno besedo. Nosili smo bele laboratorijske plaπËe, verjetno zato, da 

kaotiËno zunanje okolje ne bi okuæilo naπe kirurπko Ëiste vzviπenosti. 

Ti beli laboratorijski plaπËi so Ëudovita metafora za apolitiËnega oblikovalca, 

ki goji mit univerzalnega, vrednostno nevtralnega oblikovanja. Takπno oblikovanje 

je kliniËni proces, soroden kemiji, znanstveno Ëisti in nevtralni, vodeni 

v sterilnem okolju laboratorija in z natanËno predvidljivimi rezultati. Pa 

vendar nas Lawrence in Oppenheimer ter tisoË drugih primerov uËi, da bi morali 

tudi kemiki in fiziki imeti kontekstualen pogled na svoje delo v druæbenopolitiËnem 

svetu, ki jih obdaja.

V tistem Ëasu me je vse bolj zaËenjal zanimati druæbeni idealizem obdobja: 

gibanje za dræavljanske pravice, protivietnamsko mirovno gibanje, antimaterializem, 

socialni eksperimentalizem nove levice in radikalni feminizem. A te 

nove ideje je bilo zelo teæko povezati z oblikovanjem, kot sem ga prakticirala, 

in s komunikacijskim procesom, ki sem ga tako zelo ljubila. Morda pa teæave 

niso bile v vrednotah oblikovanja, marveË v vrednotah oblikovalske skupnosti. 

Naπla sem se lahko zgolj v oblikovanju in poπiljanju (prestraπenim druæinskim 

Ëlanom) protivietnamskih, feministiËnih boæiËnih razglednic ter vreπËe- 

Ëih majic s stilizirano, “πvicarsko” verzijo feministiËnega simbola. Medtem pa 

smo πe naprej sluæili korporativnemu in oglaπevalskemu svetu z visoko “strokovnimi” 

oblikovalskimi reπitvami. 

Posledice besede “strokovnost” so za problem, ki ga opisujem, zgovorne. Kako 

pogosto posluπamo ‡ “Obnaπajte se kot strokovnjaki” ali “Sem strokovnjak in to 

obvladam”! Biti strokovnjak pomeni zanemariti osebne reakcije ne glede na situacijo. 

Prostitutke, izvajalke tako imenovane najstarejπe stroke, morajo ob tej 

najbolj intimni Ëlovekovi dejavnosti ohranjati skrajno mirno objektivnost, 

morajo v popolnosti disciplinirati svoje osebne odzive in prenesti nepristranski 

ter celosten produkt do svojih strank. 

Ta ideal nepristranskega strokovnjaka nas oddaljuje od etiËnih in politiËnih 

vrednot. Pomislite na izraze, ki jih uporabljamo za opis discipliniranega, objektivnega 

strokovnjaka, pa naj gre za znanstvenika, doktorja ali pravnika: “nepristranski”, 

“hladnokrven”, “brezbriæen”. V teæavnem svetu, ki zahteva soËutje, interes, 

skrb, predanost in vkljuËenost, postajajo ti izrazi slabπalni. Nepristranskost 

je ustrezna za nevtralnega razsodnika, ne pa za zagovornika. Oblikovalski πtudij 

dejansko najpogosteje uËi πtudente, naj razmiπljajo o sebi kot o pasivnih prenosnikih 

sporoËila med stranko/poπiljateljem in javnostjo/sprejemnikom, ne pa kot 

o zagovornikih vsebine sporoËila ali javnosti. Izziv je torej naslednji: kako dose- 

Ëi objektivnost in strokovnost, ne da bi s tem odstranili tudi osebna prepriËanja? 

Naπ koncept grafiËnega oblikovanja je v veliki meri postavljen na dediπËini 

modernizma 20. stoletja, ki je priπla do nas skozi Bauhaus in πvicarske linije. A 

mnogi dominantni elementi te modernistiËne etike so oddaljili oblikovalce od 

njihovega kulturnega miljeja. Ideali, oblike, metode in mitologija modernizma 

so velik del problema brezbriænosti, vkljuËno s paradigmami univerzalne forme, 

abstrakcije, samoreferenËnosti, vrednostno nevtralnega oblikovanja, racionalnosti 

in objektivnosti. 

Objektivni racionalizem, πe posebej Bauhausov, je prinesel tako zelo nujno 

zdravilo za sentimentalnost in odveËen eklekticizem, ki ga je bilo polno v mnoæiËni 

proizvodnji, vizualnih komunikacijah in arhitekturi 19. stoletja. Objektivna 

analiza, povezana s funkcionalizmom, je vzpostavila osnovo za metode 


295


296 

ustvarjanja funkcionalnih oblikovalskih reπitev, s katerimi naj bi izboljπali kvaliteto 

vsakdanjega æivljenja. Pred nedavnim se je razπirila tudi na sistemsko oblikovanje 

in je nasploh zasluæna za kvalitetnejπe oblikovalsko razmiπljanje. 

Ideal objektivnega, natanËnega oblikovalca je povezan z idealom vrednostno 

nevtralnih, univerzalnih oblik. Oblikovalci so v zgodnjem modernizmu æeleli 

najti ‡ verjetno kot reakcija na pogoste politiËne prevrate med evropskimi 

narodi, πe posebej na prvo svetovno vojno ‡ internacionalistiËne oblikovalske 

forme in poteze, ki bi presegle nacionalne, etniËne in razredne meje, ki so te 

razdore povzroËale. Univerzalno oblikovanje ‡ enotno oblikovanje za vse ‡ bi 

obenem bilo primerno za brezrazredno mnoæiËno druæbo industrijskih delavcev, 

kot so si jo zamislili socialni reformatorji zgodnjega 20. stoletja. 

A minevanje Ëasa in razliËni nacionalni konteksti so privedli do razliËnih rezultatov. 

Mit o objektivnosti je, æal, veliko prispeval k oddaljitvi oblikovanja od 

Ëlovekoljubnih tem. Izraæanje osebnih prepriËanj se je zdelo neprimerno za hladnokrvnega, 

objektivnega strokovnjaka. Funkcionalizem ozko opredeljujejo izmerljivi, 

praktiËni izrazi. Pogosto to pomeni usluænost do strankine opredelitve 

funkcije ‡ veËinoma dobiËka ‡ bolj kot skrb za druga vpraπanja, denimo varnost, 

okolje in druæbene, kulturne ali politiËne posledice. Univerzalizem nam je prinesel 

homogeniziran korporativni slog, ki veËinoma temelji na helvetiki in 

omreæjih, zanemarja pa moË in potencial regionalnih, idiosinkratiËnih, osebnih 

ali posebnih kulturnih slogovnih slovarjev. Ideal vrednostno nevtralnega oblikovanja 

je nevaren mit. Vse oblikovalske reπitve pravzaprav vsebujejo izrecne 

ali implicitne pristranosti. A iskreno oblikovanje jih odkrito priznava in ne manipulira 

s svojimi javnostmi z obljubo univerzalne “resnice” in Ëistosti. 

Tudi abstrakcija, revolucionarni prispevek modernizma k vizualnemu jeziku 

umetnosti in oblikovanja, oddaljuje oblikovalce in javnost od participacije. SamoreferenËna 

abstrakcija je, brez metafor, oropana simbolov in odvezana od izkuπenj 

iz okolja, je hladna in bledih Ëustev. Je predvidljiva pri uporabi, je dostojna, 

neæaljiva in ne vsebuje preveË pomenov, s tem pa omogoËa varno 

besediπËe za korporativni material. Po drugi strani pa so metafore bogato obdane 

s simbolnimi, kodiranimi pomeni, pogosto so dvoumne in zmoæne zbuditi 

poln obseg Ëlovekovih Ëustev. Teæko jih je nadzorovati, so celo nevarne ali protislovne, 

saj pogosto vodijo k neæelenim interpretacijam. So pa tudi poetiËne, 

energiËne in pomenljive. 

Programski modernist je æelel med ameriπkimi oblikovalci, uËitelji oblikovanja 

in πtudenti spodbuditi apolitiËno dræo, pri Ëemer se je naslanjal na pragmatiËno 

ameriπko teænjo po izogibanju politiËni dialektiki. Ameriπko oblikovanje 

se vztrajno posluæuje evropskih teorij, a jim odvzame politiËno vsebino. Od razliËnih 

tokov modernizma, od katerih jih je mnogo druæbeno ozaveπËenih ali po-

litiËno revolucionarnih, je izbralo tiste, ki so bili najbolj apolitiËni, ali pa je iz 

njih odstranilo izvorni politiËni idealizem. 

V zadnjem Ëasu smo bili v Zdruæenih dræavah priËa velikemu zanimanju za 

francosko literarno teorijo. A francoski sodobni marksizem, njen izvorni element, 

je bil veËinoma spregledan, morda celo upraviËeno. Ameriπko politiËno 

okolje je precej drugaËno od evropskega; evropska politiËna dialektika za nas 

morda niti ni ustrezna. Pa vendar ne moremo predpostavljati, da za osnovo naπega 

dela ne potrebujemo nobene politiËne teorije ‡ vsi oblikovalci potrebujemo 

ustrezen okvir, da ocenimo in preverimo posledice naπega dela v druæbenem, 

etiËnem, politiËnem miljeju. Morda je okvir ocenjevanja drugaËen za 

vsakogar, saj je odvisen od razliËnih vrednot in odseva naπo Ëvrsto tradicijo 

ameriπkega individualizma. 

Oblikovalci moramo pobegniti iz posluπnega, nevtralnega, industriji usluænega 

duha, iz orientacije, ki je bila πe posebej moËna v obdobju Reagana, Thatcherjeve 

in Busha in ki πe vedno obvladuje oblikovalske tokove in strateπko 

oblikovanje. Da, mi reπujemo probleme in se odzivamo na æelje strank. A o 

problemih, ki jih prevzemamo, moramo razmiπljati. Ali naj pomagamo prodajati 

tobak in alkohol, oblikovati predsedniπko spominsko knjiænico za Ëloveka, 

ki prebira le cenene kavbojske romane? Ali druæba dejansko pridobi s strateπkim 

naËrtom za plastiËno gospodinjsko πaro ali hitro prehrano? Odgovori so 

verjetno bolj kompleksni od enostavnega da ali ne. Nekaj pa je jasno: oblikovanje 

ni nepristranski, vrednostno nevtralen proces. Oblikovanje nima niË 

veËjega pomena od svojega namena ali vsebine. Odpadki noter, odpadki ven. 

Najbolj Ëiste oblikovalske reπitve nikoli ne preseæejo vsebine. 

Nevarno je domnevati, da je neπkodljiv korporativni produkt politiËno nevtralen. 

Velika veËina πtudentskih oblikovalskih projektov se ukvarja s korporativnimi 

æeljami in tako daje prednost korporativnemu ekonomskemu sektorju 

naπe druæbe. Naπe bogastvo Ëasa, proraËuna, veπËin in kreativnosti vlagamo v 

trgovino. To je odloËilen glas za ekonomijo nasproti drugim, druæbenim, izobraæevalnim, 

kulturnim, duhovnim in politiËnim vpraπanjem. To je æe samo po sebi 

politiËno staliπËe, tako glede izobraæevanja kot prakse. 

Povojna ameriπka umetnost je prav tako precej spregledovala druæbena 

vpraπanja. Abstraktni ekspresionizem in minimalizem sta bila povsem loËena 

od zunanjega dogajanja. Pop art je materializem bolj sprejemal kot kritiziral. 

Sodobne postmodernistiËne ironiËne parodije so polne podvajanja in povsem 

brez programa, ki bi bil zdravilo za straπne paradigme, ki jih dekonstruirajo. 

Zadnja leta so sicer prinesla novo vkljuËenost umetnikov v druæbeno-politiËno 

okolje. Knjiga The Reenchantment of Art zagovarja drugi postmodernizem, rekonstrukcijo, 

ki sega Ëez vzviπenost modernizma in dekonstrukcije. Avtorica 


297


298 

Suzi Gablik poziva h koncu odtujitve umetnikov in estetike od druæbenih vrednot 

ter k novi soodvisni, k javnosti usmerjeni umetnosti. 

Obstajajo znamenja, da se to res dogaja. Tematsko usmerjena umetnost se kot 

vihar πiri med πtudenti lepih umetnosti. ©tudenti na Cranbrooku in πtevilnih 

drugih oblikovalskih programih spremljajo kritike grafiËnega oblikovanja in so 

æeljni uËenja oblikovalskih metod, s katerimi bi dosegli javnost. Modno oglaπevanje 

zaËenja sprejemati novosti. Esprit, Benetton, Moschino priËajo, da je humanistiËna 

vsebina dobra tudi za prodajo. Te stranke so pripravljene vkljuËiti druæbeno 

tematiko v svoja sporoËila, to pa je znak æelja in dovzetnosti njihovih 

javnosti. Koliko grafiËnih oblikovalcev se je pripravljenih ukvarjati s tovrstno 

vsebino? GrafiËno oblikovanje je moËno orodje, sposobno je informiranja, objavljanja 

in propagandiranja druæbenih, okoljskih in politiËnih, pa tudi komercialnih 

sporoËil. 

Kakπna je praksa Ëlovekoljubnega oblikovanja? ObËasni dobrohotni produkt 

kot odvod od obiËajnega posla ni odgovor. KljuËna je izbira strank ali vsebine. 

NajsreËnejπi lahko najdejo pravo stvar, ki potrebuje oblikovalca in ima 

sredstva za plaËilo strokovne oblikovalske storitve. Æal pa se zdi, da imajo prave 

stvari v naπem ekonomskem sistemu pogosto najmanjπe vire. Je moæno oblikovati 

prakso pri nekapitalskih strankah ali vpeljati druæbeno vsebino v komercialno 

delo? »lovekoljubni oblikovalec mora domisliti etiËno prakso, biti 

mora informiran, vkljuËen dræavljan v jeffersonovski participativni demokraciji, 

biti mora agilen in fleksibilen, pripravljen preobrniti sredstva vizualnih komunikacij 

k πirπemu spektru potreb. 

Kako izobraæevati πtudente grafiËnega oblikovanja, da bodo razumeli oblikovanje 

kot druæbeno in politiËno silo? Se lahko politiËne zavesti nauËimo? Naj 

uËitelj uËi vrednote? Najbræ ne, preprosto povedano. A izobraæevalna sfera ima 

dobro razvito podroËje, “vrednotno preËiπËenje”, ki daje uËiteljem grafiËnega oblikovanja 

mnogo moænosti. Prepogosto najdemo posameznike, ki imajo osemnajst 

let izkuπenj, in jih oropamo njihovih vrednot, namesto da bi jih kultivirali 

za uËinkovito aplikacijo v oblikovalski praksi. 

Takπna vpraπanja se morajo v izobraæevanju odpirati od samega zaËetka. Niso 

nekaj, kar bi se dotikalo le viπjih razredov, kjer so vrednote πtudentov æe 

usmerjene k nevtralnosti. V jedru te problematike je vsebina projektov, ki jih 

pripisujemo vse od uvodnih vaj. VeËina uvajalnih lekcij v grafiËnem oblikovanju 

je zasnovana na abstraktnih formalnih vajah, ki smo jih podedovali od Bauhausa 

in klasiËnih baselskih πolskih projektov. Teæave z odtujitvijo nastanejo 

prav tukaj. Ti projekti se ukvarjajo s popolnoma abstraktnimi oblikami, piko, 

Ërto in ploskvijo, ali pa odstranijo iz konteksta vse metafore. Ti projekti grafiËnega 

prenosa, ki so sicer uËinkoviti pri uËenju formalne zavesti, pa ‡ æal ‡ upo-

abljajo proces abstrakcijske analize, s Ëimer oropajo metafore za njihov kodiran 

simbolizem. (Moram priznati, da sem v preteklih letih to tudi sama poËela.) 

LoËevanje oblikovalske forme od vsebine ali konteksta je lekcija v pasivnosti, 

ki predpostavlja, da je grafiËna oblika nekaj loËenega in nepovezanega s 

subjektivnimi vrednotami ali celo idejami. Prvo naËelo je, da morajo vsi grafiËni 

projekti dobiti vsebino. 

Vsebina je kljuËna v vsakem projektu. Srce parajoËe je videti mnoæico dodiplomskih 

projektov, ki so namenjeni le prodajanju dobrin in storitev na trgu 

in so, onkraj poslovnega uspeha, povsem brez poslanstva. ©tudentje nedvomno 

potrebujejo izkuπnje v tovrstni sporoËilnosti in namenu. Toda ‡ mar projekti 

ne bi mogli pokrivati πirπega podroËja vsebin, vpraπanj onkraj posla? Kulturne, 

socialne in politiËne teme bi lahko bile odliËni komunikacijski izzivi za 

πtudente oblikovanja. 

Projektne naloge bi lahko vkljuËevale vsebino, ki bi jo razvijali πtudentje, ki 

se ukvarjajo z javnimi in osebnimi druæbenimi, politiËnimi in ekonomskimi 

vpraπanji ter tekoËimi dogodki. Odgovornost za razvijanje vsebine je kljuËna, 

saj prepreËuje pasivno vlogo, kjer oblikovalec samoumevno sprejema strankin 

diktat. Iz prakse vemo, kako pogosto oblikovalci spreminjamo in izboljπujemo 

strankino naroËilo; mnogo grafiËnih oblikovalcev postane prav dobrih avtorjev 

in urednikov, kajti naπe delovanje je tesno povezano s kontekstom. Razvijanje 

vsebine in konteksta spodbuja pri πtudentu oblikovanja tudi dve pomembni 

lastnosti. Prva je sposobnost razvijanja osebne vsebine in tematike, ki sta neodvisni 

od strankinih navodil, rezultat pa je izraz osebnih zanimanj. DrugiË, 

razvijanje tematike spodbuja πtudente oblikovanja, da sami doloËijo, kaj jim je 

pomembno na osebni ravni. Proces vrednotnega preËiπËenja naj se izvede, preden 

πtudent izbere tematiko ali tematsko pozicijo. ©irina tematik, ki jih izbirajo πtudentski 

kolegi, vodi vse skupaj k πirπemu obsegu moænosti. 

KritiËni pretres dela, usmerjenega k vsebinam, je lahko za vrednotno preËiπËenje 

zelo uËinkovit. To πe posebej velja za skupinski forum, kjer sodelujejo vsi 

πtudentje, namesto avtoritarnega tradicionalistiËnega ocenjevanja, kjer si vso 

vednost prilasti fakulteta. Pri presojanju uspeha izdelka grafiËne komunikacije 

se mora vsak kritik dotakniti tematike, razumeti namere πtudenta, preden ga 

ovrednoti. To πiri kritiËno razpravo Ëez obiËajna in nujna vpraπanja o grafiËnih 

metodah, oblikah in tehnikah. Od vseh udeleæencev se zahteva strpnost, pa tudi 

objektivnost, kajti πtudentovo sporoËilo je potrebno sprejeti in razumeti, 

preden se oceni izdelek. 

Pred nedavnim sta dva πtudenta fundamentalistiËne krπËanske usmeritve 

prinesla svoje versko obarvano delo na Cranbrookovo kritiËno razpravo. To je 

bil izziv (in nauk o strpnosti) za druge πtudente, da umaknejo svoja religiozna 


299


300 

(ali nereligiozna) prepriËanja in poπteno ovrednotijo kolega ter njuno delo. Bilo 

je precej osupljivo, pa tudi sproπËajoËe, ko smo se vsi skupaj znaπli v razpravi 

o duhovnosti kot legitimni temi. Enako je bilo pri mnogih drugih temah, s 

katerimi se danes sooËa naπa kultura, kot so lokalna in globalna okoljska vpraπanja, 

pravice æivali, brezdomstvo, feminizem in reproduktivna izbira. 

Govorimo torej o vsebini. Kot uËitelji oblikovanja razmiπljamo o projektih 

skorajda tako, kot znanstveniki oblikujejo laboratorijske eksperimente. EnaËba 

in spremenljivke nagibajo rezultate v to ali ono smer. Projektna naloga in projektna 

kritika sta vplivni orodji, ki nauËita mnogo veË od izrecnih ciljev in prenaπata 

Ëvrsta sporoËila o oblikovanju ter vlogi oblikovalcev. 

Zgodovina oblikovanja ponuja bogat vir za razumevanje razmerja oblike in 

vsebine do druæbeno-politiËnih kontekstov. Vsi vemo, kako zelo se umetniπka 

in oblikovalska dela cenijo (in pogosto imitirajo), Ëe so loËena od izvornih 

kontekstov. S preuËevanjem spremljevalnih kulturnih, druæbenih in politiËnih 

zgodovin lahko πtudentje razumejo kontekstualno soodvisnost in potegnejo 

analogije s sodobnostjo. 

Ali pozivam k razvoju generacije oblikovalcev, ki bi se ukvarjala s politiËnim 

aktivizmom, k nekakπnemu ponovnemu rojstvu duha πestdesetih? Bolje bi 

bilo reËi, da razmiπljam o razvoju mnoæice aktivnih dræavljanov, informiranih, 

angaæiranih Ëlanov druæbe, ki so obenem πe grafiËni oblikovalci. Nehati moramo 

brezbriæno vzgajati πtudente, da zanemarjajo lastna prepriËanja in postanejo 

pasivna ekonomska sluæinËad. Pomagati jim moramo, da preËistijo osebne 

vrednote, dati jim moramo orodja, s katerimi bodo znali prepoznavati, kdaj je 

ustrezno delovati na njih osnovi. PrepriËana sem, da je to mogoËe. ©e vedno 

potrebujemo objektivnost ‡ a objektivnost, ki ve, kdaj naj se naslonimo na 

osebna prepriËanja in kdaj naj jih zanemarimo. Vse prepogosto se naπi diplomanti 

in njihova dela pojavljajo kot oËarljivi manekeni, nema usta za sporoËila 

priπepetavajoËih strank. Dajmo raje glas oblikovalcem, naj sodelujejo in prispevajo 

v svet okrog njih. 

PrviË predstavljeno na ‘Design Renaissance International Conference’ v Glasgowu 

na ©kotskem 4. septembra 1993, nato pa na ‘American Institute of Graphic Art 

National Conference’ v Seattlu v Washingtonu 29. septembra 1995. 

Prevedla Nataπa Velikonja

Oliver Vodeb 1 

Oblikovanje je javni govor 

“I am sure we have to make the road by walking.” (Paulo Freire) 

(Freire v van Toorn 1998, str. 12) 

UVODNA RAZMI©LJANJA 

IzhodiπËe za moje razmiπljanje v nadaljevanju bo enostavna trditev, da je oblikovanje 

2 neloËljivo povezano s komuniciranjem. 

V naraπËajoËi medijski preæetosti vsakdanjega æivljenja se samo od sebe pojavlja 

vpraπanje vloge oblikovanja v medijskem okolju in preko tega njegov 

vpliv na druæbo. Medijsko okolje je trenutno predmet velikih sprememb, v mislih 

imam predvsem decentralizacijo medijskega prostora z razvojem in uporabo 

tehnologij, kot so, Ëe naπtejem samo najbolj mnoæiËne, npr. mobilni telefoni, 

weblogi in fotoblogi na eni strani, torej nekakπna vzpostavitev alternativnih, 

decentraliziranih, relativno nestabilnih, fluidnih ter potencialno taktiËnih in 

procesnih komunikacijskih kanalov, ter istoËasno pritiski v smeri monopolizacije 

in centralizacije medijskega prostora in πe poveËane komercializacije javnega 

prostora in vsakdanjega æivljenja skozi kolonizacijo komunikacijskih praks 

od kapitala na drugi strani. 

Na eni strani se torej porajajo zelo spodbudni demokratiËni momenti, ki dosegajo 

visoko stopnjo (upo)rabe povpreËnega posameznika v vsakdanjem obËevanju 

z mediji, na drugi strani pa nadaljevanje slepe, plenilske, propagandne 

logike kapitala. 

1 Oliver Vodeb pod mentorstvom prof. dr. Mirjane Nastran Ule pripravlja doktorat na temo druæbene odgovornosti 

in komunikacijske uËinkovitosti komuniciranja. Je avtor koncepta in predsednik festivala Memefest. 

Na oddelku za oblikovanje ALUO v Ljubljani predava predmet Teorije in prakse medijev in komuniciranja. 

2 V prispevku bom obravnaval oblikovanje v smislu vizualnih komunikacij. Torej oblikovanje, ki se dotika javnega, 

medijskega prostora, ki ima izrazito komunikacijske uËinke. Pri nas obstajata tudi termina “vizualne 

komunikacije” in “vidna sporoËila”. V praksi pa se πe vedno bolj uporablja pojem oblikovanje. V angleπËini 

se v glavnem uporabljajo termini “design”, “visual arts” in “communication design”. 

Oliver Vodeb: Oblikovanje je javni govor 

301


302 

Komuniciranje se vedno bolj giblje v sferah vizualnega. Kreativne industrije, 

kot ta sektor imenuje ekonomija, pa postajajo vedno bolj donosne in so, takoj 

za finanËnim sektorjem, vir najveËjih dobiËkov (Mute, str. 28). Oblikovanje 

je zelo pomemben del teh industrij, ki segajo od industrij zabave, npr. video 

igrice, do kulture, npr. animacije, informiranja, npr. grafiËna oprema televizijskih 

poroËil, do medijev samih, npr. oblikovanje interfaceov spletnih strani, in 

do oglaπevanja, npr. tiskani oglasi, plakati. 

Oblikovalski izdelki, kot na primer oglasi, so del hipnega medijskega pojavljanja, 

ki zaradi narave potroπnje izginejo kmalu za tem, ko se pojavijo. Bitka za 

træni deleæ podjetjem narekuje kontinuirano in pogosto pojavljanje v medijih v 

obliki oglaπevanja, ki pa ima v veliki veËini funkcijo instant draæljaja, ki s svojim 

pojavljanjem æe kliËe po novem. 

Kljub temu, da veËina oblikovanja sluæi interesom kapitala, je tu in tam 

mestoma moËno povezano z nekapitalskimi iniciativami, kot so npr. antiglobalistiËna 

gibanja, s komuniciranjem druæbenih problemov, promocijo umetnosti, 

druæbeno kritiko, aktivizmom itd. Oblikovalci 3 igrajo v ideoloπki reprodukciji 

medijskega okolja kot tudi kritiËni, mestoma celo subverzivni intervenci 

pomembno vlogo. Kot kulturni posredniki so strukturno umeπËeni v politiËno 

ekonomijo medijev. Javno pojavljanje oblikovalskih izdelkov vpleta oblikovanje 

v procese druæbene konstrukcije realnosti in simbolnih bojev (Berger, 

Luckmann 1988, Bourdieau 2002). Vpliv oblikovanja na druæbo je neizpodbiten, 

vpraπanje pa je, kakπen je ta vpliv in kakπen je potencialno lahko vpliv oblikovanja 

na druæbo. 

Ugledni nizozemski pisec in kritik oblikovanja, Max Bruinsma, ki oblikovalce 

imenuje “kulturne katalizatorje”, je na svoji spletni strani zapisal: “V danaπnjem 

vizualnem komuniciranju obstajata, odkrito povedano, dve operativni 

strategiji za oblikovalca: mrtviËiti potroπnike ali aktivirati dræavljane.” 4 

Velika veËina oblikovanja sluæi prvemu cilju. Namen tega teksta je osvetliti nekatere 

vzroke, zakaj je tako, ter pokazati na nekatere potencialne obstojeËe alternative 

in alternativne moænosti, ki sluæijo drugemu cilju. 

ODNOS MED KAPITALOM IN OBLIKOVANJEM TER VLOGA KULTURNIH POSREDNIKOV 

Problem javnega prostora komuniciranja ni veË v nadvladi, pritisku in kontroli 

javnega nad zasebnim. Danes se sooËamo s problemom tekoËe moderne 5 , 

3 V tekstu bom uporabljal samostalnik oblikovalci, pri Ëemer pa mislim na oblikovalce in oblikovalke. 

4 http://maxbruinsma.nl/agency/bottom.html 

5 Pojem tekoËa moderna je uvedel Zygmund Bauman v svoji istoimenski knjigi (Bauman, 2002). Bauman 

dobo tekoËe moderne opiπe predvsem kot dobo, kjer je priπlo do napetosti med subjektivnim doæivljanjem 

posameznikove svobode, t. j. individualno, deklarirano avtonomijo de iure, in objektivnim doæivljanjem svo-

kjer so zasebni interesi tistih, ki so lastniki velikega finanËnega kapitala, kolonizirali 

javni prostor komuniciranja do te mere, da je izgubil svoje najpomembnejπe 

kvalitete. Izgubil je kljuËno dimenzijo ‡ polja razprave, kjer se konfrontirajo 

razliËna mnenja, ki v komunikacijskih procesih na specifiËen naËin 

konstruirajo druæbeno realnost. Medijski prostor, ki ima primat vpliva na procese 

konstrukcije druæbene realnosti, sluæi predvsem interesom tistih, ki si lahko 

privoπËijo njegov zakup in s tem dostop do javnega prostora komuniciranja. 

Druge znaËilnosti tekoËe moderne, kot so: komercializacija vsakdanjega æivljenja, 

informacijska zasiËenost in pomanjkanje informacijske razliËnosti, pa 

dodatno oteæujejo refleksijo medijskega okolja s strani posameznika in druæbe. 6 

KritiËne in druæbeno odgovorne iniciative so, Ëeprav so v porastu, v perspektivi 

kumulative komuniciranja v javnem prostoru v veliki manjπini. 

Glede na obstojeËe stanje olepπanega zastrupljanja medijskega in komunikacijskega 

okolja, kjer je, kot pravi Rem Koolhaas, realnost druæbeno-ekonomskih 

razmer prikrita z dekorativnim glorificiranjem neizbeænega, pa se pojavlja 

vpraπanje odgovornosti oblikovalcev kot praktiËnih intelektualcev in kulturnih 

posrednikov kot tudi stroke kot celote do (medijskega) okolja, v katerem 

deluje (Koolhaas, Mau, 1995). Prav tako pa se pojavlja vpraπanje sposobnosti 

vizualnega komuniciranja kot stroke in komunikacijske prakse za prevzem 

emancipativne vloge z rabo vizualnega jezika kot komunikacijskega medija, ki 

bi v javnem prostoru spodbujal refleksijo in dialog in ne reproduciral enosmernega 

komuniciranja ter podajal samo lepo oblikovane odgovore. Teæka naloga, 

saj trenutni neoliberalizem deluje kot oblika samocenzure, ki preæema vsakrπno 

intelektualno delovanje (Bourdieu, v van Toorn 1998, str. 10). 

S takπno avtocenzuro povezana strukturno pogojena odvisnost oblikovanja 

od trænega komuniciranja, posebej oglaπevanja, in na drugi strani oglaπevalskega 

posla od oblikovanja ima kot posledico predvsem dvoje. Oblikovanje v takπni 

povezavi z oglaπevanjem kot komunikacijska obrt deluje v veliki meri samoreferenËno 

in v procese ustvarjanja naËrtno, praktiËno ne vkljuËuje 

interdisciplinarnih znanj o medijih, komuniciranju, druæbi in kulturi, z namenom 

predvideti πirπe implikacije lastnega delovanja, temveË deluje v glavnem 

na ravni vizualnega. Kot je rekel Jean-Luc Godard: “Potrebno je razlikovati med 

vizualnim in podobo. 7 Podoba je v ospredju konfrontacije med razliËnimi polji 

bode, ki je de facto izraæena v zakonih. Bauman daje posebno vrednost komunikaciji in javnemu prostoru 

komuniciranja, pri Ëemer v skladu s svojim konceptom “moralne sociologije”, kjer je ustrezno druæbeno delovanje 

lahko le delovanje, ki ga zaznamujeta zavest in soËutje o soodvisnosti ljudi, trdi, da se moË javnosti 

lahko le izraæa prek nepopolne osebne svobode, ki se ji posameznik odpove v dobro javnosti. Na tak na- 

Ëin lahko, kot trdi Bauman, javnost spet pridobi pri izgubljenem emancipativnem potencialu. 

6 Tukaj govorim o mnoæiËnih medijih. 

7 S podobo je miπljeno to, za kar se v angleπËini uporablja beseda “image”. Podoba je v tem kontekstu tista, 

ki nase veæe socialni in kulturni kapital, s svojimi pojavnostmi v javnem prostoru pa ju tudi soustvarja. 


303


304 

moËi. Obsojena je, da izraæa drugaËnost ‡ nasproti realnosti ‡ vedno gre za odsotnost, 

ampak tukaj je tudi trdo jedro. Podoba je vedno oboje ‡ veË in manj kakor 

sama. Med tem vizualno ni nikoli veË kot ekstatiËna preveritev naπih organov.” 

(Godard v van Toorn, 1998, str. 165). Oblikovanju primanjkuje realnosti 

podobe v smislu vsakdanjega æivljenja, realnosti v smislu æivljenjske prakse. Trenutno 

smo priËa fenomenu, kjer se komunikacijske interakcije tako v obliki jezika 

kot delovanja izvajajo povrπinsko in uniformirano, kjer virtualno nadomesti 

realno. Spektakel, kot ga je opisoval Debord, in simulacija, o kateri govori Baudrilliard, 

se prepletata, ta dinamika pa se manifestira v neke vrste interaktivnem 

spektaklu (Baudrilliard, 1999, Debord, 1999, Kellner, 1999). Protislovje med 

druæbeno-ekonomsko in simbolno realnostjo je v veliki meri tudi posledica pomanjkanja 

kritiËne dræe proti druæbeno-ekonomskim razmeram profesionalnega 

(kulturnega) posredniπtva, kjer se, kot pravi Jan Van Toorn, “… izgubijo jezik in 

metode operativne kritike kot priloænosti pogledati na svet v pojmih multidimenzionalnosti 

in transformacije” (Van Toorn, 1998, ur., str. 154). 

Pojem kulturni posredniki je prvi uporabil Pierre Bourdieu. Mednje lahko 

priπtevamo oglaπevalce, piarovce, oblikovalce, televizijske producente in voditelje, 

reæiserje, novinarje, komunikacijske stratege in taktike in trænike. 

VeËplastno vlogo in notranjo strukturno napetost kulturnih posrednikov 

kot frakcije novega srednjega razreda je izËrpno opisal Bulc (Bulc, 2004). Samoupodobitev 

jaza skozi vsakodnevno profesionalno delovanje, ki ima pri oblikovalcih 

vlogo estetizacije medijskega prostora, narekuje udeleæbo v simbolnih 

bojih in legitimizacijo lastne stroke in okusa, ki je v skladu s postmodernim 

potroπniπkim æivljenjskim stilom, za katerega pa je med drugim znaËilna tudi 

integracija “kritiËnega diskurza” v komercialni diskurz v obliki kvazikritike in 

upora, t.i. kula, kot mehanizma zagotavljanja reprodukcije træne ideologije in 

nujnih, vseskozi ponavljajoËih se ciklov pozabe, kar je, izhajajoË iz kulturne in 

kreativne (oglaπevalske) revolucije v πestdesetih letih prejπnjega stoletja, izvrstno 

analiziral Thomas Frank v delu “The Conquest of cool” (Frank, 1997). 

Navidezno protislovnost kulturni posredniki reπujejo tako, da zavzamejo poseben 

dvoumni pogled na svet in svoj jaz, ki ga udejanjajo v vsakodnevni profesionalni 

praksi, kar je za Bourdieuja izredno nekritiËno in nesubverzivno: 

“Ker zasedajo dominantne poloæaje znotraj hierarhije institucij kulturne proizvodnje 

in cirkulacije in ker izkuπajo kvazi alienacijo, ki jim vËasih priskrbi temelje 

za intelektualno solidarnost z dominiranimi razredi, so novi kulturni posredniki 

nagnjeni k simpatiziranju z diskurzi, usmerjenimi k izzivanju 

kulturnega reda in hierarhij, ki si jih kulturna ‘hierarhija’ trudi ohraniti, in k 

vraËanju k vsem heretiËnim temam ‡ k denunciaciji (tehnokratske) pretenzije 

po monopolu nad kompetenco, k sovraænosti do hierarhij in ‘hierarhije’, k

ideologiji univerzalne kreativnosti. Toda v resnici ti poklici obsodijo tiste, ki 

jih zasedajo, na nujno dvoumnost, ki izhaja iz diskrepance med (simboliËno) 

subverzivnimi dispozicijami, povezanimi z njihovim poloæajem v delitvi dela, in 

manipulativnimi ali konservativnimi funkcijami, ki se dræijo tega poloæaja, med 

subjektivno podobo poklicnega projekta in objektivno funkcijo poklica. (…) 

»e hoËejo sprejeti svoj dvoumni poloæaj in sami sebe zaradi tega sprejetja, so si 

prisiljeni izmisliti dvoumne diskurze in prakse, ki so bili tako rekoË vnaprej vpisani 

v samo definicijo poloæaja” (Bourdieu v Bulc, 2004, str. 99). 

Ker æivimo v kulturi medijev, ki je v veliki meri sposobna privzeti kritiko, jo 

vkljuËevati v lastni diskurz ter jo unovËevati skozi proizvode in storitve, ki jim 

je pridana uporniπka podoba. Ta je izrednega pomena, da tisti, ki aktivno sodelujejo 

v procesih druæbene konstrukcije realnosti skozi medije, prevzamejo kritiËno 

pozicijo in naËrtno, samorefleksivno vkljuËujejo druæbeno odgovorne komunikacijske 

pristope v vsakodnevne oblikovalske profesionalne prakse. 

Oblikovanje mora zaËeti presegati ravni reprezentacije, v katerih se trenutno 

giblje, in najti stik z vsakdanjim æivljenjem, ne pa da se manifestira kot bombardiranje 

fragmentarnih vtisov, ki je postalo tako fascinantno, da se kot potroπniki 

in dræavljani ne zavzemamo za realnost, ki je za podobami in sporoËili 

industrije kulture (Van Toorn, 1999). Oblikovanje, kot se manifestira v danaπnjem 

skomercializiranem medijskem okolju, paralizira domiπljijo z okusom, pri 

Ëemer jemlje transformacijo okusa kot transformacijo druæbenega æivljenja, 

pravi Susan Buck-Moors (Moors v Van Toorn, 1999, str. 154). 

Bourdieujeva analiza nekritiËnosti kulturnih posrednikov je zelo relevantna 

za vsakdanjo oblikovalsko profesionalno prakso, pri kateri pa so moæne izjeme, 

Ëe oblikovalec razpolaga z dovolj velikim multidisciplinarnim, taktiËnim in 

strateπkim vpogledom v kompleksnosti komunikacijskih procesov in druæbenih 

uËinkov komuniciranja, s katerim lahko operira izven omejitev navadnega 

sprejemanja konsenzov in lahko nadgradi naroËnikove æelje ter v konËni fazi 

komunicira preseæek na ravni mnogoterih funkcij moænosti interpretiranja prejemnika 

sporoËila. 

Potrebna je distinkcija med razliËnimi ravnmi poslovnega, profesionalnega 

dela oblikovalcev. Kot pravi Gerard Paris Clavel, Ëlan legendarnih oblikovalskih 

kolektivov Ne pas Plier in Grapus: “Posel komercialnega tipa je v osnovi 

delanje denarja z ustvarjanjem vizualnih identitet, ki niso v nobeno korist, ker 

niso namenjene ustvarjanju odnosov med ljudmi ali ustvarjanju prostorov konflikta 

ali trenj med idejami, temveË so namenjene ilustraciji konsenza” (Paris- 

Clavel v Van Toorn, 1998, str. 172). Pogosta distinkcija med komercialnim in 

nekomercialnim oblikovanjem je poenostavljanje. Kar manjka, je predvsem 

strokovna zavest o tem, da je kulturno oblikovanje potencialno moæno tudi v 


305


306 

komercialnem sektorju, celo npr. v oglaπevanju, kolikor gre za preseæek v smeri 

druæbene odgovornosti. 

Oblikovalci imajo v tem procesu, kot tisti Ëlen ustvarjalnega procesa, ki dela 

na podlagi izhodiπË ‡ “brifa” z naroËnikove strani, izredno pomembno vlogo 

prepriËevanja in uËenja naroËnikov. Kar pa ne pomeni, da je potrebno vedno 

o vseh namenih nadgraditve konËnega oblikovalskega izdelka v procesu sodelovanja 

z naroËnikom razpravljati. V tem procesu je potrebno na oblikovanje 

gledati predvsem z vidika medijske ekologije, pri Ëemer je vsaka javna manifestacija 

oblikovanja negativen ali pozitiven prispevek k (mentalnemu) okolju 

kot celoti (Rushkoff, 1996). 

Vlogo vpetosti oblikovalcev v procese sodelovanja z industrijo ter povratni 

vpliv oblikovanja kot medijske reprezentacije na oblikovalce se kaæe tudi v referencah 

v smislu uglednosti naroËnikov, za katere posamezen oblikovalec dela. 

Praviloma bo referenca toliko veËja, kolikor uglednejπi bo naroËnik. Ugled 

naroËnika se danes vzpostavlja predvsem skozi komunikacijske procese znam- 

Ëenja (“branding”), katerih glavni oznaËevalec je sicer logotip, torej oblikoval- 

Ëevo delo, vendar pa kakovost logotipa oz. celostne podobe πe ne zagotavlja 

ugleda sama po sebi. Na ugled vpliva narava znamËenja, ki zajema tudi koliËino 

medijske pojavnosti in uporabo mnogoterih komunikacijskih orodij, taktik 

in strategij skozi daljπe Ëasovno obdobje, pri Ëemer pa gre velikokrat za zelo 

problematiËne komunikacijske prakse, ki delujejo po logiki statistiËne standardizacije 

(Klein, 2002, Vodeb, 2003). OznaËevalec v obliki logotipa torej pridobi 

pri kulturnem kapitalu πele skozi procese znamËenja, k Ëemur seveda tudi pripomore 

oblikovalska kakovost. Vseeno pa bo pri npr. dveh enako kakovostnih 

celostnih podobah veljala za veËjo referenco tista, ki jo uporablja naroËnik z 

veËjim ugledom. Ta dinamika je sicer delno posledica uËinkov spektakla, potrebno 

pa jo je razumeti tudi v smislu odnosa med oblikovalcem in naroËnikom 

v samem ustvarjalnem procesu. UËenje naroËnika, o katerem sem govoril zgoraj, 

je pri veËinoma oblikovalsko in na sploπno komunikacijsko neukih naroËnikih 

teæavno delo. Kot pravi Gerard Paris-Clavel: “Tudi sam sanjam o naroËniku, 

ki je inteligenten, s katerim bi se razumel in ki bi bil moj partner. To se 

mi zgodi zelo redko in dogaja se bolj pogosto z revnimi kot bogatimi ‡ kar obæalujem” 

(Clavel v Van Toorn, 1997, str. 173). Izpeljan projekt z bogatim naroËnikom 

velja torej tudi zaradi zapletenosti tega odnosa za veliko referenco, 

kar pa v smislu vrednotenja potem spet sproæa vpraπanje o komunikacijski naravi 

projekta. Referenca po mojem mnenju ne bi smela biti velikost projekta in 

naroËnika sama po sebi, temveË velikost v kombinaciji z doseæeno oblikovalsko 

ravnjo; pri tem mislim na komunikacijski rezultat oblikovalskega dela, pri katerem 

bi morala biti inherentna teænja po druæbeni odgovornosti. Vrednotenje

kakovosti oblikovalskega projekta mora biti predmet avtonomnih meril stroke in 

ne posledica uËinkov spektakla. 

Poleg referenc v obliki seznama naroËnikov so za oblikovalce izredno pomembne 

nagrade na nateËajih in predvsem na oblikovalskih in oglaπevalskih 

festivalih. Ponovno bo praviloma veljala za veËjo referenco nagrada na festivalu, 

ki si je pridobil ugled s svojo medijsko prisotnostjo. Strokovnost æirije, koncept 

tekmovalnega dela in naËin æiriranja so na drugem mestu in igrajo manjπo 

vlogo. Razna oblikovalska in oglaπevalska tekmovanja so mestoma prehitela 

strokovne, celo univerzitetne institucije v zmoænosti legitimizacije kakovosti in 

strokovnosti doloËenega oblikovalskega izdelka. Ugledni kanadski oblikovalec 

Bruce Mau je v svojem “Nepopolnem manifestu za rast” zapisal: “Don’t enter 

awards competitions. Just don’t. It’s not good for you.” 8 Vpliv na medijsko reprezentacijo 

festivalov, πe posebej oglaπevalskih, pa je razumljiv, Ëe vemo, da je 

veËina prihodka komercialnih medijev rezultat oglaπevanja. Festivali in druga 

tekmovanja pa so v glavnem instrument za legitimizacijo in promocijo industrije 

in velik vir finanËnega prihodka njihovih lastnikov. 

OGLA©EVANJE IN ODGOVORNOST 

(Oglas za Slovenski oglaπevalski festival 2005) 9 

Slovenski oglaπevalski festival (Sof) je eden izmed treh(!) 10 komercialnih 

oglaπevalskih festivalov v Sloveniji. Festival je pomemben za oblikovalce zaradi 

opisanega odnosa med oblikovanjem in oglaπevanjem in vpetosti oblikovalca 

kot kulturnega posrednika v politiËno ekonomijo oblikovalskega in oglaπevalskega 

posla. Posebej zanimivo je, da je najveËji nacionalni oglaπevalski 

dogodek, kot ga imenujejo organizatorji, za temo Sofa 2005 izbral “Oglaπevanje 

in odgovornost”. 

Oglaπevanje je tarËa ostrih kritik æe desetletja (Heath, Potter). Razvoj tehnologij, 

pritiski antiglobalistiËnih gibanj, kot je npr. Culture jamming, in institucionalizirano 

izobraæevanje z vpeljavo predmetov s podroËja medijske pismenosti 

pa so razπirili nezaupanje v oglaπevalske prakse, πe posebej med mlajπimi generacijami 

(Rushkoff, 2001). Potroπnik bere oglaπevanje kot tudi druge medije vedno 

bolj na naËin, da iπËe toËko manipulacije, kar je v veliki meri posledica ogla- 

8 http://www.brucemaudesign.com/manifesto.html 

9 Avtor oglasa je oglaπevalska agencija Futura, ki je del mednarodne oglaπevalske verige DDB, le-ta pa je 

bila nosilka “kreativne oglaπevalske revolucije” v πestdesetih letih prejπnjega stoletja, ko je oglaπevanje za 

kratek Ëas sicer bila kulturna kritika, kmalu pa je kritika preπla v “kul”‡ oglaπevalski recept, ki se v veË variacijah 

vse od takrat s pridom uporablja in je eden temeljnih oglaπevalskih prijemov. 

10 Druga dva komercialna oglaπevalska festivala sta Zlati boben, mednarodni festival, za podroËje vzhodne 

Evrope, in Magdalena, oglaπevalski festival za “mlade kreativce”. 


307


308 

πevanja in komercializacije vsakdanjega æivljenja in informacijske zasiËenosti. 

Oglaπevanje se je takπnemu stanju komunikacijskega okolja v veliki meri prilagodilo 

in prodaja tako, da prepriËa, da ne prodaja. Naloga oglaπevalskih strategov 

in kreativcev je vedno bolj kot to, da uspeπno prodajajo izdelke in storitve, to, da

uspeπno prepriËajo posameznika, da naj kupi, ne da bi kupoval. Da gleda, bere ali 

posluπa oglas, ki ni oglas, ampak je komunikacija v vmesnem prostoru med toleranËnim 

robom za træno komuniciranje pri posamezniku ‡ prejemniku sporoËila 

na eni strani in mero oËitnosti motiva prodaje, ki je za samim oglasom pri oglaπevalcih. 

Tehnik za to je veË, najpogosteje uporabljena pa je tehnika ironizacije. 

Rushkoff je æe leta 1996 v knjigi “Media virus” opisal ironizacijo kot naËrtno taktiko 

medijskih aktivistov, ki se redno sooËajo s problemi cenzuriranja njihovih 

sporoËil v komercialnih medijih. Uporaba ironije vzpostavi distanco do komunicirane 

vsebine. SporoËilo je tako v “varnem zavetju” pred cenzuro, zaradi ironije 

je ovito v neke vrste lupino, ki, ko se odpre, πiri meme 11 (ki pa so dejansko sporoËilo 

medijskega virusa) v medijsko sfero, ti pa doseæejo uËinek prav zaradi skozi 

ironijo povzroËeno distanco-ne-cenzuro medija oz. na kognitivni ravni prejemnika 

sporoËila. Pri oglasu za Sof pa ironizacija deluje proti cenzuri v obliki 

nezaupanja prejemnika sporoËila, ki bo v povezavi “oglaπevanja in odgovornosti” 

πe bolj pozoren na morebitno manipulacijo. V “varnem zavetju” sta v tem primeru 

podpisnik oglasa ter resniËno sporoËilo tega oglasa, ki æeli prepriËati πtudente, 

da se udeleæijo festivala in plaËajo kotizacijo. Ob tem pa v kombinaciji z izbrano 

temo oglas poskuπa dvigovati ugled oglaπevanja v πirπi javnosti. 12 

Oblikovno je s kombinacijo fotografije in teksta oglas standardna oglaπevalska 

reπitev v pravem pomenu besede. Minimalizem zavoljo jasnosti in direktnosti 

v smislu statistiËne standardizacije sporoËila dodatno podkrepi πe bela podlaga, 

ki pa sporoËa tudi neko nevtralnost. Oglas do obravnavane problematike ne 

zavzame v bistvu nikakrπnega staliπËa. Paradiænik, ki je po besedah predsednice 

Sofa, Ëe postavljaπ na ogled svoja dela, æe nekdaj lahko bil simbol za odgovornost 

in so ga uporabljali z motom “kdor je brez greha, naj vræe prvi paradiænik”, 13 

je centralni grafiËni element, ki sproæi zaËudenje, saj smo od oglaπevalcev navajeni 

prepriËevanja in manipulacije. Ti pa ne samo da sami vase meËejo paradiænike, 

v tekstu celo eksplicitno priznavajo, da nas “meËejo na tako poceni πtos”. 

Kul! Vpraπanje je seveda, kaj ima oglas opraviti z odgovornostjo. Oglas je bil namenjen 

πtudentom, potencialnim udeleæencem festivala, sedanjim in bodoËim 

kulturnim posrednikom. V razliËnih tekstualnih variacijah, pri katerih je celostna 

grafiËna podoba ostala enaka, pa je bila kampanja izvedena πe v drugih medijih, 

kot npr. v Ëasopisih in veleplakatih. Na festivalu obravnavani odnos odgovornosti 

med Ëleni znamenitega “oglaπevalskega trikotnika”, ki je sestavljen 

11 Memi so kognitivni in/ali vedenjski vzorci, katerih namen je preæiveti s tem, da okuæijo Ëim veË nosilcev ‡ 

medijev, pri Ëemer so “priljubljeni” nosilci mnoæiËni mediji, optimalni nosilec pa so Ëlovekovi moægani. Memi 

se πirijo s procesi selekcije skozi imitacijo. (Dawkins 1976, Rushkoff 1996) 

12 To je ena izmed nalog vsakega Sofa. 

13 Televizijski intervju s predsednico Sofa 2005 (http://www.sof.si/uploads/kliping/2005_02_03_TVPika_poslovnistudio_posnetekMarjanaLavric.wm) 


309


310 

iz medijev, naroËnikov in agencij, pa ne vkljuËuje druæbe in kulture in s tem vsa 

vpraπanja v zvezi s komuniciranjem v javnem prostoru, ki se veæejo na odgovornost 

komuniciranja. Oglas z “uporniπkim” metanjem paradiænika ponovno uporablja 

moment drugaËnosti, kvazi kritike ‡ sestavne dele “kula”, kot deklarativnega 

krπenja druæbenih norm zavoljo doseganja mita o individualnosti. 

Oglaπevanje ustvarja okoli imetnikov kapitala vizualne zidove, prikrite 

avtoritete, ki predstavljajo naπe mentalno okolje. Slednje ima vlogo omejevanja 

posameznikove imaginacije ter kaznovalca njegovih prekrπkov in se v 

kombinaciji z zgoraj opisano kvazimedijsko osveπËenostjo ciljne publike ter s 

krπenjem druæbenih norm in uporniπtvom v obliki kula, bolj kot v avtocenzuri, 

v veliki meri manifestira v cinizmu, s katerim posameznik in v veliki meri 

tudi danaπnji kulturni posrednik deluje v vsakdanjem æivljenju. Kot pravi 

Virno: “Osnova za danaπnji cinizem je dejstvo, da se moπki in æenske uËijo z 

izkuπanjem pravil in ne ‘dejstev’ … UËenje pravil pomeni prav tako prepoznanje 

njihove neutemeljenosti in konvencionalnosti. Ne igramo veË zgolj 

ene same ‘igre’, v kateri sodelujemo z resniËnim prepriËanjem. Sedaj se sooËamo 

z razliËnimi ‘igrami’, vsaka je oropana resnosti in jasnosti, zgolj je samopritrjevanje, 

ki je veliko bolj brutalna in arogantna igra, veliko bolj ciniËna, 

bolj kot uporabimo brez iluzij, ampak z dovrπeno vdanostjo prav ta pravila, 

katerih konvencionalnost in spremenljivost smo zaznali.” (Virno v Holmes 

2001, str. 13) 

Sof ni komuniciral druæbene odgovornosti in ni komuniciral druæbeno odgovorno. 

14 Namesto tega je poskuπal izkoristiti moment, kjer v globalni perspektivi 

druæbena odgovornost podjetij in komuniciranja postaja vedno veËkrat 

predmet javne razprave, prav tako pa se za “druæbeno odgovornost” odpira 

nov trg, ki je za institucijo slovenskega oglaπevanja privlaËen predvsem v smislu 

dodane vrednosti blagovne znamke, ugleda v πirπi javnosti potroπnikov slovenskega 

oglaπevanja. 

»eprav obstajajo omejitve, predvsem v smislu narave naroËnika in vsebine, 

pa je tudi pri komercialnem oglaπevanju moæno komunicirati druæbeno odgovorno. 

15 Potrebno je vedeti, da podjetja, ki prodajajo storitve in/ali proizvode 

14 VeË je moæno prebrati na Memeblogu na Sofu, kjer so kritiËni teksti na to temo kot tudi pogovori z vidnimi 

posamezniki oglaπevalske industrije, predsednico festivala in Ëlani æirije. www.sof.si/memeblog_na_sofu 

15 Leta 2004 je Memefest uvedel novo tekmovalno kategorijo “Scream”. Tekmovanje spaja trænokomunikacijsko 

uËinkovitost in druæbeno odgovornost. V prvem tekmovalnem letu je v Scream prijavila dela samo 

ena oglaπevalska agencija, in to kljub temu, da so bile s tekmovanjem zaradi dobre promocije agencije seznanjene. 

Veliko agencij ni prijavilo del, ker ni vedelo, kakπen bi lahko bil druæbeno odgovorni komercialni 

oglas, namesto njega so æeleli prijavljati oglase, ki spadajo v kategorijo “socialni marketing”. Leta 2005 je 

dela na Scream prijavilo pet slovenskih oglaπevalskih agencij. Memefest Scream je zaradi novosti podroËja 

v veliki meri eksperimentalni in raziskovalni projekt. Projekt kot tudi vsa na Memefest Sceam prijavljena 

dela so dostopna na www.memefest.org/scream.

na trgu in æelijo delovati druæbeno odgovorno, lahko uniËijo svoja prizadevanja 

s spornim (vizualnim) komuniciranjem. 16 

V idealnem primeru bi posamezna druæbeno odgovorna oglaπevalska kampanja 

morala zavestno hkrati nagovarjati svojo ciljno skupino 17 in πirπo druæbo, za 

kar pa bi morala taktiËno nagovarjati hkrati tudi kumulativo oglaπevalskih 

kampanj v doloËenem Ëasu oz. πirπe; Ëe æeli delovati druæbeno odgovorno, mora 

upoπtevati celotno medijsko okolje danega trenutka, pri tem pa lahko vsebuje 

komunikacijski viπek v obliki daru, s Ëimer je takπno komuniciranje soudeleæeno 

v ekonomiji daru (Mauss 1996, Hyde 1999). Oglaπevanje mora 

komunicirati ne le s ciljno publiko in πirπo druæbo, temveË z oglaπevanjem samim. 

18 V slovenskem oglaπevanju pa je druæbena odgovornost redka izjema in 

nikakor ne praksa. Oblikovanje kot stroka in oblikovalci kot kulturni posredniki 

pa bi morali v procesu uvajanja odgovornejπih oglaπevalskih praks igrati 

aktivno vlogo. Iskanje druæbeno odgovornih oblikovalskih konceptov in njihovo 

udejanjanje v praksi je permanenten proces, ki se spreminja tako, kot se 

spreminja druæba in kultura, tako kot se spreminja medijsko in komunikacijsko 

okolje in znaËilnosti javnega prostora komuniciranja. 

KRITI»NE INICIATIVE 

»eprav se je intelektualna razprava o oblikovanju v zadnjih desetih letih ponekod 

distancirala od obravnave oblikovanja zgolj kot procesa produkcije oblikovalskega 

artefakta in zaËela vpletati znanja, ki so potrebna za razumevanje 

druæbeno-kulturnih implikacij oblikovanja kot komunikacijske prakse, je v πirπi 

oblikovalski strokovni javnosti kritiËna analiza posledic razliËnih (vizualnih) komunikacijskih 

praks πe vedno redkost. 19 Kljub temu pa je vrsta pomembnih kritiËnih 

iniciativ sproæila πirπo razpravo o poslanstvu oblikovanja, pri tem pa tudi 

pripomogla k razvoju oblikovalskih praks v smislu komunikacijske uËinkovitosti. 

V πestdesetih letih spisan oblikovalski manifest “First things first”, 20 ki ga je 

iniciral oblikovalec Ken Garland, je bil ponovno predmet zaËetka vroËih razprav 

v svetovni oblikovalski javnosti leta 2000, ko so ga objavile revije Adbusters, 

Aiga Journal, Blueprint, Emigre, Eye, Form, Items in ga je podpisala mednarodna 

skupina uglednih oblikovalcev. 

16 Isto velja seveda tudi za nevladne organizacije tipa Greenpeace in Amnesty International … 

17 Za globinsko analizo konkretnih vzrokov tega stanja v Sloveniji pa bi bila potrebna posebna πtudija. 

18 Takπen koncept izhaja iz memetike in medijskega aktivizma. Npr. “vojna memov” je pojem, ki opisuje komunikacijski 

pristop, kjer se posamezni memi borijo med sabo za to, da bi okuæili Ëim veË potencialnih nosilcev 

‡ medijev. Na takπnem komunikacijskem pristopu je osnovan tudi dobrπen del “Culture jamminga” 

in medijskih virusov. 

19 http://www.designobserver.com/archives/005639.html#more 

20 http://www.memefest.org/shared/www/first_things_first.html 


311


312 

FTF 21 prevpraπuje poslanstvo oblikovalcev in oblikovanja, pri Ëemer nakaæe 

na strukturno odvisnost oblikovanja od komercialnega sektorja, izraæa pa nestrinjanje 

s tem, da se praktiËno vsa oblikovalska energija, imaginacija znanje 

in talent vlagajo v “prodajo pasjih piπkotkov, dizajnerske kave, diamantov, detergentov, 

gelov za lase, cigaret, kreditnih kartic, πportnih copat, oblikovalcev 

zadnjic, lahkega piva in teækih terenskih - razvedrilnih vozil”, ter kliËe po “spremembi 

prioritet, raziskovanju in proizvodnji nove vrste pomenov”. 22 Dokument 

je pomemben simbolni akt in poziv, manjkajo pa mu konkretne strategije 

za spremembo oblikovalskega diskurza. 

Ustanovitelj in dolgoletni direktor prestiæne akademije Jan van Eyck v Maastrichtu 

je v zborniku, ki ga je uredil ob za oblikovalsko stroko izredno pomembni 

konferenci “Design beyond design” na omenjeni akademiji, leta 1997 

zapisal: “Osupljivo je, s kako malo politiËnega zavedanja oblikovalci razmiπljajo 

o pomenu vizualnega posredovanja v druæbeno-kulturnem smislu v danaπnjem 

Ëasu. (…) (Stroka) se je ne samo distancirala od argumentativnih in moralnih 

zmoænosti. (…) Opustitev refleksije lastne vloge v druæbi jo je privedla 

v situacijo, ki neizbeæno krËi strategije, metode in vizualne vire komunikacijskega 

oblikovanja na raven tehnoloπkega in formalne estetike. (…) Zato mora 

oblikovanje prelomiti samo-podobo institucije-posrednika informacij.” 

(Van Toorn, 1999, str. 11) Rezultat konference je izvrsten istoimenski zbornik 

ter inspiracija, ki je leta 2001 rodila novo konferenco: Declarations of [inter]dependence 

and the im[media]cy of design, v organizaciji akademije za oblikovanje, 

Univerze Concordia v Montrealu. Pomemben dokument, ki je rezultat 

konference, je “Design is not enough”, 23 ki so ga spisali umetnostni kritik, teoretik 

in aktivist Brian Holmes 24 ter oblikovalca Sandy Kaltenborn 25 in Tony 

Credeland 26 . Dokument je uvedel termin “Response ‡ ability”, ki govori o vlogi 

oblikovanja in oblikovalcev v druæbenih gibanjih, pri tem pa izvrstno pokaæe 

na povezavo med odgovornostjo in oblikovalsko ravnjo v smislu kakovosti 

komunikacijske prakse, ki je imanentno povezana z uvidom v druæbeno kulturno 

matriko in aktivno vpletenostjo oblikovalca in stroke oblikovanja v procese 

konstrukcije realnosti. Kot pravijo avtorji, je “Response ‡ ability” zmoænost 

in gibanje, ki preseæe vsako “oblikovalsko identiteto”, kjer oblikovalci izgine- 

21 FTF je bil upraviËeno deleæen πtevilnih kritik. Predvsem zato, ker so mnogi podpisniki FTF 2000 svetovno 

znani in ugledni oblikovalci, ki so pogosto v svoji karieri delali pri projektih, ki so bili z vidika druæbene odgovornosti 

sporni, bodisi zaradi vsebine in/ali naroËnika, ob tem pa seveda bajno zasluæili. Kljub temu pa je 

FTF zelo pomemben, saj je “razburkal” mednarodno oblikovalsko javnost kot πe noben dokument pred tem. 

23 http://2004.memefest.org/shared/www/design_is_not_enough.html 

24 http://2004.memefest.org/si/?meme=jury&submeme=brian_holmes 

25 www.image-shift.net 

26 http://2004.memefest.org/si/?meme=jury&submeme=visual_arts

jo kot podpisniki in “zvezde”, ne pa kot individuumi. V situacijah, ki jih æelijo 

vzpostavljati, “ljudje govorijo ljudem, ki jim odgovarjajo nazaj. Situacije, 

kjer so uπesa enako pomembna kot oËi, kjer pisana beseda in podoba prepustita 

mesto pogovoru.” 

Leta 2002 je kritiËno komuniciranje 27 in s tem tudi kritiËna obravnava oblikovanja 

dobila svoj festival. Memefest, 28 mednarodni festival πirjenja idej, je 

“semi-virtualni” festival, ki kritiËno in interdisciplinarno preuËuje medije in 

komuniciranje. Memefest goji in nagrajuje inovativne in druæbeno odgovorne 

komunikacijske pristope. V osrednjem tekmovalnem delu povezuje strokovna 

podroËja sociologije, komunikologije in vizualnih komunikacij. Memefest vsako 

leto objavi festivalska izhodiπËa za omenjena tri tekmovalna podroËja v obliki 

tekstov, na katere udeleæenci odgovorijo s svojimi deli. Mednarodna strokovna 

æirija dela pregleda, delom podeli ocene, pisne argumentacije ocen in 

pedagoπke napotke za nadaljnje delo. Najboljπa dela v vseh tekmovalnih kategorijah 

so nagrajena, vsa na festival prijavljena dela pa so objavljena na Memefestovi 

spletni strani. 29 Memefest sestavlja mednarodna mreæa komunikacijskih 

strokovnjakov, oblikovalcev, profesorjev, aktivistov in somiπljenikov in ima 

center v Ljubljani, kot glavno komunikacijsko orodje pa uporablja svojo spletno 

stran. Leta 2004 je Memefest odprl πe izpostavo v Sao Paulu, leta 2005 pa 

πe v Manizalesu, Kolumbiji, ter dodal πe lokalni spletni strani v portugalskem 

in πpanskem jeziku. Na Memefest 2005 je bilo prijavljenih 497 del iz πestintridesetih 

dræav sveta, od tega veËina na podroËju vizualnih komunikacij. Festival 

obravnava izpostavljeno problematiko z razliËnih zornih kotov, globalnost 

odziva na ista festivalska izhodiπËa pa omogoËa mapiranje razliËnosti ter skozi 

Ëas spremljanje razvoja (vizualno) komunikacijskih konceptov in praks ter glede 

na lokalne kontekste tudi analizo in medsebojno primerjavo, preko spletne 

platforme pa zainteresiranim omogoËa medsebojno izmenjavo mnenj in izkuπenj. 

Namesto spektakelskega dogodka pa je Memefest taktiËno komunikacijsko 

izobraæevalno orodje v obliki festivala, s Ëimer ponuja alternativo z neposrednimi 

interesi industrije povezanimi festivali. 

27 KritiËno komuniciranje ima korenine v frankfurtski πoli kritiËne misli, nanj pa so na zaËetku imele tudi izreden 

vpliv teorije francoskih situacionistov. Posebej Guy Debord in njegovo delo “Druæba spektakla” ter 

koncepti, kot sta “Detournement” in “Derive”. Kasneje so se razvili koncepti, kot so “culture jamming”, “medijski 

virusi” in “taktiËni mediji” (Lovink, Garcia, 1997). 

28 www.memefest.org 

29 Dosedanja izhodiπËa za tekmovalno kategorijo vizualnih komunikacij so bila: izsek iz knjige “No logo” 

(2002), “First things first manifest” (2003), “Design is not enough” (2004) in “People’s communication 

charter” (2005). 


313


314 

ZAKLJU»EK 

Oblikovanje kot stroka in komunikacijska praksa nosi v sebi izreden potencial 

delovanja v smeri enakopravnejπe porazdelitve moËi v druæbi. Za udejanjanje 

emancipacijske agende pa je potrebna aktivna kritiËna distanca do (vizualnega) 

komunikacijskega okolja ter kritiËna analiza in evalvacija lastnega 

delovanja stroke na ravni teorije in prakse ter oblikovalcev kot kulturnih posrednikov 

in praktiËnih intelektualcev. Takπna distanca je po mojem mnenju 

potrebna za razvoj stroke oblikovanja kot suverene komunikacijske prakse, ki 

razvija lastne avtonomne, v multidimenzionalnost javnega prostora aktivno 

vpletene komunikacijske pristope, ki bodo presegali avtistiËnost 30 ekonomskega 

diskurza in fascinacije z vizualnim. Razumevanje vizualnega komuniciranja 

kot druæbene komunikacijske prakse pa bo prispevalo k razvoju oblikovanja ne 

samo v smislu druæbene odgovornosti, temveË tudi v sami komunikacijski uËinkovitosti. 

Ne z moraliziranjem, temveË s pragmatiËno analizo, kaj izboljπuje 

kvaliteto æivljenja in kaj ne, lahko oblikovanje prevzame odgovornost, ki mu 

je kot obliki javnega govora, ki ne more biti nikoli nevtralen, tudi naloæena. 

LITERATURA 

DE CERTEAU M. (1984): The practice of Everyday Life. Berkley and Los Angeles: University of California Press. 

DEBORD G. (1999): Druæba Spektakla; komentarji k druæbi spektakla; Panegerik, Ljubljana, Koda. 

BAUDRILLIARD J. (1999): Simulaker in Simulacija / Popoln ZloËin, Ljubljana, ©ou, ©tudentska zaloæba, 

BERGER P. L. in LUCKMANN T. (1988): Druæbena konstrukcija realnosti: Razprava iz sociologije znanja, CZ, Ljubljana. 

BULC G. (2004): Proizvodnja kulture in pomen kulturnih posrednikov, Subkulturni azil: Maribor. 

FRANK T. (1997): The conquest of cool. The University of Chicago Press, Chicago. 

GRAFE F. (1996): “Whose History. Jean-Luc Godard between the Media.” documenta documents 2. Trans. Stephen Locke. Kassel: 

documenta GmbH. 

HEATH J. in POTTER A. (2005): Nation of Rebels: Why Counterculture Became Consumer Culture, Harper Colins, New York. 

HOLMES B. (2001): “Flexible personality: For a new cultural critique” (tekst je dostopen na: http://memefest.org/shared/docs/ 

theory/brian_holmes-the_flexible_personality.doc) 

HYDE L. (1999): The gift, imagination and the erotic life of property. 

KLEIN N. (2000): No Logo, London Flamingo. 

KOOLAHAS R., MAU B. (1995): S M L XL, Monacelli Press. 

MAUSS M. (1996): Esej o daru in drugi spisi. Studia humanitatis, Ljubljana. 

PANOS D. v Mute (2004): str. 6, Mute, London. 

POYNOR P. (2001): Obey the Giant: Life in the Image World, Birkhauser. 

30 Beseda se nanaπa na gibanje “PostautistiËne ekonomije”, ki ga je zaËela skupina podiplomskih πtudentov 

prestiæne univerze Grandes Ecoles. Iniciativa je sproæila mednarodno razpravo o negativnih uËinkih “neoklasiËne 

ekonomije”, kot se pouËuje po univerzah po vsem svetu, na Ëloveka, naravno okolje, druæbo in kulturo. 

Ekonomisti zanemarjajo pomen Ëloveπkih institucij in gledajo na trge kot na samouravnavane matematiËne 

Ëudeæe. Razprava je postala tako polemiËna, da je francoski minister za izobraæevanje sproæil 

nacionalno raziskavo, gibanju pa se je v podporo pridruæilo kar πest Nobelovih nagrajencev za ekonomijo. 

Za veË informacij o gibanju za postautistiËno ekonomijo glej www.paecon.net.

RUSHKOFF D. (1996): Media Virus, Hidden Agendas in popular Culture. Ballantine Books, New York. 

RUSHKOFF D. (2001): Coercion, Why we listen to what they say. Ballantine Books, New York. 

VAN TOORN J. (ur.) (1998): Design Beyond design, cultural reflection and the practice of visual communication, 

Jan van Eyck Akademie, Maastricht. 

VODEB O. (2003): “Spreminjanje logike komunikacije. Intervju z Brianom Holmesom”, Emzin 2003, Ljubljana. 

INTERNETNI VIRI 

http://subsol.c3.hu/subsol_2/contributors3/riemenstext.html 

http://www.memefest.org 

http://amsterdam.nettime.org/Lists-Archives/nettime-l-9705/msg00096.html 

http://maxbruinsma.nl/index1.html 

http://www.paecon.net 

http://www.designobserver.com/archives/005639.html#more 


315

Maurizio Vitta: Pomen oblikovanja 

316 

Maurizio Vitta 1 

Pomen oblikovanja 

Kaj je dandanes pomen oblikovanja? Na katerih kulturnih priËakovanjih temelji 

kulturna identiteta te discipline, ki se πe vedno poskuπa opredeliti na 

prepriËljiv naËin? Ta vpraπanja, ki so legitimna sama po sebi, so postala neizbeæna 

æe zaradi vse veËjega pomena, ki ga ima oblikovanje v naπi druæbi. Se je 

torej vredno sooËiti z njimi in vsaj razmiπljati o odgovorih, pa Ëeprav na zelo 

sploπen naËin? 

V razpravah o oblikovanju v Italiji naletimo na rahlo nejasen, a nikakor ne 

tudi nepomemben koncept o kulturi oblikovanja. Ta fraza naj bi predpostavljala 

vsoto disciplin, fenomenov, znanj, analitskih instrumentov in filozofij, ki naj jih 

oblikovanje koristnih predmetov upoπteva, kajti ti predmeti so proizvedeni, distribuirani 

in uporabljeni v kontekstu ekonomskih in druæbenih modelov, ki so 

tudi sami zapleteni in teæko opredeljivi. Sploπna teorija o “kulturi oblikovanja” πe 

ne obstaja. A o njej poteka toliko razprav zato, ker se po njej Ëuti potreba. Pred 

oblikovalce in oblikovalke so danes postavljeni problemi, ki vkljuËujejo kulturna 

vpraπanja, mnogo πirπa in precej oddaljena od tradicionalnega obsega oblikovanja. 

Obenem pa bi bilo zelo teæko, Ëe æe ne povsem zavajajoËe, postavljati hipoteze 

o teoriji oblikovanja, ne da bi jo primerjali z vzporedno, zrcalno teorijo o 

predmetih, usmerjeno k razmisleku o namenu oblikovanih, ustvarjenih in distribuiranih 

predmetov oziroma o tem, zakaj si te predmete nekdo nabavi, privzame 

in uporablja. Naπa civilizacija je zgrajena iz materialnih stvari, brez katerih 

ne bi niti obstajala, zato se zdi domneva, da nas bo primerjava omenjenih teorij 

‡ ki sta povezani kot dve strani istega kovanca ‡ pripeljala do mnogo teæjih in 

pomembnejπih sklepov, kot smo si predstavljali, razumna. 

Uporabni predmeti in njihova potroπnja se zaradi velikanskega pomena, ki 

so ga prevzeli v vsakdanjem æivljenju, vztrajno preuËujejo. A poskusi opredeli- 

1 Maurizio Vitta je diplomiral iz filozofije in πtudira antropologijo vsakdanjega æivljenja. Je avtor πtevilnih knjig 

in Ëlankov o arhitekturi, oblikovanju, literaturi in sodobni umetnosti. PriËujoËi prevod je iz knjige: Design 

Discourse: History, theory, criticism (ur. Victor Margolin), The University of Chicago Press, Chicago in 

London 1989, pp. 31‡36. The Board of Trustees of the University of Illinois Email: m_vitta@ciaoweb.it

ti kulturni poloæaj materialnih predmetov in ugotoviti, kakπno naj bi bilo njihovo 

razmerje do ljudi, so pokazali na abstraktni, skorajda nadrealistiËni zna- 

Ëaj, ki so ga dobili z industrijsko produkcijo in kapilarnim sistemom mnoæiËne 

potroπnje. Antropologinja Mary Douglas in ekonomist Baron Isherwood sta v 

knjigi The World of Goods ponudila pristop k tematiki, opredeljeni kot “antropologija 

potroπnje”. Trdita, da je potroπnjo treba razumeti “kot sestavni del istega 

druæbenega sistema, ki pojasnjuje teænjo po delu, komponento druæbene teænje po 

vstopu v razmerja z drugimi in dostopu do komunikacijskih materialov, ki omogoËajo 

vzpostavitev razmerij z drugimi”. Dobrine (vkljuËno s predmeti) so komunikacijski 

instrumenti, “komunikacijski znaki, nevidni del ledene gore, globalnega druæbenega 

procesa”. 2 Ekonomska teorija je vse doslej razlagala potroπnjo skozi teorijo 

zadovoljevanja potreb ali, po Veblenu, skozi teorijo zavisti in razkazovanja. 

Douglas in Isherwood oporekata moænosti, da bomo fenomen razumeli v vsej 

njegovi kompleksnosti, Ëe ga na eni strani omejujemo z motivacijo za preæivetjem, 

na drugi pa s tekmovalnim bahanjem. Menita, da so “vse materialne dobrine 

opremljene z druæbenim pomenom” ter da omogoËajo posamezniku oziroma posameznici, 

da stopi v stik z lastno kulturo in jo izrazi v racionalnih kategorijah. 

A avtorja dela The World of Goods nista upoπtevala dela Jeana Baudrillarda, 

francoskega sociologa, ki æe leta preuËuje fenomen produkcije, potroπnje in uporabe 

predmetov. Takπna pomanjkljivost je dokaj nenavadna, kajti Baudrillard se 

je tematike lotil s prodornim poudarjanjem vloge videza, to je znakov in komunikacijskih 

instrumentov. V tem obdobju so predmeti prav gotovo æe prevzeli 

takπno vlogo. Njegovo izhodiπËe je “fantastiËna razvidnost potroπnje in preobilja, ki 

ju ustvarja mnoæenje predmetov, storitev in materialnih dobrih”; njena logika ‡ druæbena 

logika ‡ ni individualna prilastitev uporabne vrednosti predmetov, temveË, 

nasprotno, produkcija in manipulacija druæbenih pomenov. Proces potroπnje 

je zato “proces oznaËevanja in komunikacije”, ki hkrati predpostavlja tudi 

“proces klasifikacije in druæbenega razlikovanja”. Baudrillard meni, da so predmeti, 

ki so se razmnoæili onkraj vsake mere, izgubili funkcionalno identiteto in 

se preoblikovali v lasten simulaker. Spremenjeni so v prazne oblike in prikrajπani 

za svoj izvorni pomen. Postali so zgolj informativni instrumenti, ki sestavljajo 

jezik, skozi katerega se izraæa druæbeni mehanizem, ki jih je pravzaprav ustvaril. 

©e veË, v tej situaciji ne prevladuje podoba potroπniπkega predmeta, temveË 

podoba potroπniπkega subjekta ‡ po zaslugi tudi pritiska oglaπevanja, primarnega 

dejavnika v tem mehanizmu. 3 Kot trdi Mario Perniola, se potroπniki vse bolj 

2 Mary Douglas in Baron Isherwood, The World of Goods (New York: Basic Books, 1979). 

3 Glej πe posebej Jean Baudrillard, Le Système des Objets (Pariz: Gallimard, 1966) in La Société de 

Consommation: Ses Mythes, Ses Structures (Pariz: Gallimard, 1974). Baudrillard se je ukvarjal s problemom 

tudi v sodobnejπih besedilih. Za analizo predmeta kot sistema komunikacije glej Communications 

no. 13 (1969), ki je v celoti posveËena tej temi. 


317


318 

obraËajo k podobi samih sebe, takπni, kot jo predstavlja oglaπevanje; tako se 

predmet, prikrajπan za svojo funkcionalno upraviËenost, simulaker samega sebe, 

zakljuËi, preoblikuje svojo podobo v posameznico oziroma posameznika, ki si ga 

lasti in ki postane povsem poistoveten z naËinom, kako ga uporablja. 4 

Vidimo, da se omenjene analize zaËenjajo z razliËnimi predpostavkami in zakljuËujejo 

z razliËnimi sklepi. Douglas in Isherwood se nagibata k sprejemanju 

stanja, kakrπno je; Baudrillard in Perniola poudarjata negativni znaËaj fenomena. 

A model produkcije in potroπnje predmetov, ki ga predstavljajo ti avtorji, 

ostaja v osnovi isti. Zdi se, da se je ves proces spremenil v podivjan vrtiljak, kjer 

so se tradicionalne socioloπke in ekonomske dvojice (subjekt-objekt, uporabna 

vrednost-menjalna vrednost, oblika-funkcija) pomeπale in ne nazadnje izgubile. 

Pojavlja se zgolj druæbena vrednost predmeta, ki jo opredeljuje sodobni, na 

dobiËku zasnovan sistem, merljiv z dokaj nestabilnimi parametri, kot so prestiæ, 

cena, ime, znamka ali, πe pogosteje, lastnost predmeta (denimo elektriËni brivski 

aparat s tremi hitrostmi ali televizija z elektronsko uro). »etudi ti elementi 

oblikujejo znakovni sistem, skozi katerega druæba izraæa svoje pomene in “predstavlja 

ter stabilizira svoje kulturne kategorije”, kot piπeta Douglas in Isherwood, 

pa niso uËinki odtujenosti v tem procesu niË manjπi. Rezultat je kljub temu izguba 

identitete: posameznica oziroma posameznik je na eni strani preplavljen z 

dobrinami, katerih nenehna izmenjava postane obsesivna, na drugi strani pa 

jih je prisiljen uporabljati ‡ a ne zaradi njihove funkcionalnosti, temveË kot podobe 

samega sebe, projicirane v zunanji svet kot edini stik z drugimi. 

Takπna transformacija uporabnega predmeta v fantazmo, ki ni niË drugega 

kot psiholoπka projekcija druæbenih razmerij in ki je odtujena od izvorne realnosti, 

sploh ni nova. Njene prve simptome lahko najdemo v polemikah o ekstravaganci, 

ki so divjale po Evropi v osemnajstem stoletju. Karl Marx je realistiËno 

napovedal to transformacijo, ko je v Kapitalu govoril o “fetiπistiËnem znaËaju blaga”: 

“FantazmagoriËna oblika odnosov med stvarmi je zgolj uveljavljen druæbeni odnos, 

ki obstaja med ljudmi”. 5 Podobna zavest se, sicer zelo razprπeno, pojavi med 

evropskimi intelektualci v devetnajstem in dvajsetem stoletju. Vznemiril jih je 

Ëarobni 6 znaËaj predmetov na Svetovni razstavi, ki se je zaËela z londonsko razstavo 

leta 1851, predvsem pa so bili nezaupljivi do “masovnosti”, ki jo je prinaπal 

ameriπki koncept mnoæiËnega trga. “Dandanes prihajajo iz Amerike zelo pospeπeno 

nebistvene stvari, videz stvari, videz æivljenja …” je napisal Rainer Maria Rilke v 

pismu Witoldu von Hulewiczu. Freud je v delu Civilization and Its Discontents pri- 

4 Mario Perniola, La Societa dei Simulacri (Bologna: Cappelli, 1983). 

5 Karl Marx, Das Kapital, prva knjiga, prvo poglavje. 

6 VodiË po pariπki razstavi iz leta 1867 vsebuje stavek: “Il veut contempler un coup d’oeil féerique et non 

pas des produits similaires et uniformement groupes”.

merjal modernega Ëloveka s “protetiËnim bogom”, opremljenim z neπtetimi umetelnimi 

pripomoËki, ki pa “niso del njega in mu tu in tam prinesejo veliko teæav”. Celo 

italijanski futuristi, ki so stroje in umetelnost predmetov poveliËevali, niso 

spregledali fantomskega znaËaja predmetov, ki so jih obkroæali in ki so na skrivnosten 

in vznemirljiv naËin reproducirali druæbena ter Ëustvena razmerja. F. T. 

Marinetti je v Vengono: Dramma di Oggetti (Prihajajo: Igra predmetov) govoril o 

“Ëudnem, fantastiËnem æivljenju” in “skrivnostnih nagovorih” doloËenih kosov pohiπtva, 

ko je na oder postavil osem stolov, naslanjaË in mizo. 

Vsa ta premiπljevanja o predmetih imajo oËitno in neposredno povezavo s 

prakso in teorijo oblikovanja. V svetu, ki ga obvladujejo stvari ‡ abstraktne podobe, 

katerih posebna naloga je bolj ali manj razumljivo izraæanje realnosti druæbenih 

razmerij ‡ postane funkcija oblikovalcev oziroma oblikovalk protislovna. 

Na eni strani uæivajo enako centralno vlogo, kot jo imajo predmeti, ki jih oblikujejo; 

na drugi strani pa je njihov kulturni znaËaj, Ëetudi je dandanes obdan z 

velikim prestiæem, izpostavljen tveganju, kratkotrajnosti in krhkosti, kot sami 

oblikovani predmeti. To razloæi nagib k spremembi tradicionalnega oblikovalca-ustvarjalca, 

ki pogosto obstaja kot zgolj poseben lik, v koordinatorja vrste aktivnosti, 

ki se resda izteËejo v oblikovanje, a se nadaljujejo v produkciji, distribuciji, 

træenju in tako naprej. Italijansko oblikovanje æe upoπteva razliËne 

primere omenjenega in morda bi jih bilo πe veË, Ëe bi bili v to kategorijo vklju- 

Ëeni tudi modni oblikovalci. 7 »e pa ostanemo znotraj obiËajnega obsega oblikovanja, 

ostane oblikovalcu oziroma oblikovalki centralno mesto, kajti potroπnja 

uporabnih predmetov zahteva nenehno spreminjanje, hkrati pa ostaja zvesta 

svoji izvorni funkciji; izraæanje kulturnih, estetskih ali semioloπkih vrednot, ki 

delujejo izza tega spreminjanja, pa je posebna oblikovalËeva obveznost. Prav na 

tej toËki se pojavi ideja o “kulturi oblikovanja”, Ëeprav πe vedno precej nejasna, 

ki naj se sooËi s teæavami, ki se dandanes pojavljajo v oblikovanju. »e so vpraπanja, 

ki jih postavlja prevlada predmetov v naπi druæbi, prisilila mnoge vede, da 

pogledajo vase in prinesejo sicer πe vedno predvsem sektorske odgovore, se enaka 

potreba kaæe v oblikovanju, ki obstaja pred produkcijo teh predmetov. »e bi 

bilo slednjemu zadoπËeno, bi oblikovanje postalo kriæiπËna in izhodiπËna toËka 

zelo razliËnih polj, prednostna disciplina, dinamiËna in pustolovska, v kateri bi 

se nenehno preverjale, zdruæevale in razcvetale majhne in velike strategije interveniranja 

v vsakdanje æivljenje in njegovega spreminjanja. 

Na tej toËki je potrebno poravnati raËune z znaËajem simulakra ali znaka, ki 

ga je predmet æe prevzel v naπi druæbi. Tu se nahaja drugi pol oblikovalËeve pro- 

7 Glej E’Design (Firence: Alinari, 1983). To je katalog razstave, ki je potekala v Milanu pod vodstvom Antyja 

Pansere istega leta. 


319


320 

tislovne pozicije. Vloga, ki jo oblikovalec oziroma oblikovalka deli ‡ poleg centralnosti 

‡ s predmetom, je prav tako iluzorna, enaka nevarnost razoËaranja in 

nagle pozabe visi tudi nad njim oziroma njo. »e je predmet zgolj podoba, bo 

oblikovanje predstavljalo oblikovanje podobe; Ëe je podoba kratkotrajna, vezana 

na trenutek, gola “oblika dobrin”, potem bo oblikovanje abstraktno, obsedeno 

z modo, “narejeno za træenje”. V istem momentu, ko dobi podroËje oblikovalËeve 

intervencije obliko, ko je zasnovano v vsej svoji kompleksnosti, se 

njegova oziroma njena vloga sooËi z nevarnostjo, da pade skozi tenko meglico, 

da se skrËi na goli podpis na izdelku. V tem primeru bo podoba oblikovalca oziroma 

oblikovalke tista, ki bo potroπena, njegov ali njen kulturni znaËaj pa bo 

izginil skupaj z uporabno funkcijo predmeta. 

Ta protislovnost seveda razkriva teænjo, ne pa dokonËnega stanja. Njen zna- 

Ëaj je bolj druæben kot kulturen in izhaja iz vozla ekonomskih interesov, ki se zapleta 

okrog produkcije uporabnih predmetov. Kljub temu pa je v procesu oblikovanja 

vselej zahrbtno prisotno; zdi se, da zaËasno oslabi le v tistih primerih, kjer 

predmet, ki naj bi bil oblikovan, zahtevajo javne institucije in je torej kolektivna 

korist odkrito izraæena. Po drugi strani pa se ne zdi, da bi bili poskusi pobega 

pred træno logiko ‡ kot so bili tisti, ki so bili razviti v zadnjih letih v Italiji kot hipoteze 

‡ koristni. 8 Njihova usoda je bila bolj ali manj enaka usodi podobnih eksperimentov, 

izvedenih iz istih razlogov na podroËju umetnosti; sprememba produktov 

v trgovsko blago se je prav tako zgodila, celo na viπji ravni, kar je bilo, 

denimo, s konceptualno umetnostjo, arte povera, earth art in tako dalje. 

Zdi se, da je oblikovanje, kot smo ga predstavili, oznaËeno s plodno neurejenostjo, 

tvegano coincidentia oppositorum, ki venomer razkriva njegovo veliËastnost, 

pa tudi πibkost. In zakaj tudi ne bi bilo tako? »e naj kultura oblikovanja razloæi 

kulturo predmetov, mora obenem deliti tudi usodo predmeta. Tako kot je 

predmet v naπem sistemu znak druæbene identifikacije, instrument komunikacije, 

uporabna podoba, krut simulaker, fetiπ in orodje, je oblikovanje instrument 

druæbene analize, podroËje intervencije v vsakdanje æivljenje, jezik, moda, teorija 

oblike, razstava, fetiπizem, trgovsko blago. Njegova moË in njegova πibkost 

sta kljuËni toËki druæbenega razvoja vsakdanjega æivljenja in hkrati obstranski 

vidik produkcije, vir kulture in potrditev prevladujoËih vrednot. Dandanes ne 

moremo narediti niË drugega, kot da se povsem zavemo tega protislovja, Ëetudi 

je to “boleËa zavest” (heglovski izraz se zdi na tem mestu zelo primeren). 

8 Glej Andrea Branzi, La Casa Calda: Esperienze del Nuovo Design Italiano (Milan: Idea Libri, 1984). Ta 

knjiga je bila prevedena v angleπki jezik pod naslovom The Hot House: Italian New Wave Design (Cambridge, 

MA: MIT Press, 1984). Ti poskusi so vkljuËevali vrnitev k spontanemu oblikovanju ali mnoæiËni kreativnosti, 

æeleli so prenesti oblikovanje od okuæenosti s træenjem produktov k “oblikovanju zaradi oblikovanja” 

ter razkriti banalnost uporabnih predmetov, ki so prikazani kot makroskopiËni in paradoksni.

Reπiti to protislovje gotovo sega onkraj obsega oblikovanja in kulture na 

sploπno. Kot je opazil æe William Morris, le druæbena sprememba lahko pripelje 

do drugaËnega in bolj uravnoteæenega razmerja s stvarmi. Vsak kulturni sistem 

vstopi v dialektiËni odnos z druæbo, ki jo izraæa, in tudi oblikovanje ni izjema. 

Kot disciplina, ki je tesno povezana z vsakdanjim æivljenjem, ima 

avtoriteto, ki primanjkuje drugim podroËjem znanja. To dejstvo dviguje druæbeno 

odgovornost oblikovalcev in oblikovalk, obenem pa postavlja njihovo 

kulturno legitimnost na trdnejπe temelje, kot je veljalo v preteklosti. Ko razmiπljamo 

o pomenu oblikovanja, je najbræ potrebno zaËeti prav s te osnove. 

Prevedla Nataπa Velikonja 


321

Lidija RadojeviÊ: Estetizacija vsakdanjosti 

322 

Lidija RadojeviÊ 1 

Estetizacija vsakdanjosti 

V uvodnem delu tega eseja bi najprej poudarili pomembnost teoretskega pogleda 

samega oblikovanja in potrebe po njem. Teorijo torej moramo razumeti 

predvsem kot epistemoloπko razseænost, kjer sama znanost poskuπa sebe misliti 

in reflektirati ter pojasnjevati svoj obstoj. »e je Louis Athusser postavil filozofijo 

kot razredni boj v teoriji, je prav tako tudi teorija oblikovanja mesto, kje se 

vodijo boji o tendencah in moænostih oblikovanja in praxis. Kristeva na vpraπanje 

“»emu rabijo intelektualci” odgovarja, da ima: “intelektualec pravico do 

obstoja le toliko, kolikor uveljavlja in razπirja razliko” (1977: 193), kar enako 

velja tudi za teoretike oblikovanja, ki imajo pravico do obstoja le in kolikor si 

drznejo misliti razliko ‡ razkorak med dejanskim in moænostjo drugaËnega v samem 

oblikovanju. Torej ne konsenzualnost ali πe huje opraviËevanje danega 

skozi neko treznost, preudarnost (Platonov sophrosyne, ki je lastnost vladnih), 

ampak radikalno in militantno miπljenje razlike. 

Naslednje vpraπanje, ki se nam zastavlja, je, Ëemu se danes sploh ukvarjati z 

oblikovanjem. Beseda oblikovanje v sodobni druæbi zaseda mesto enega izmed 

glavnih oznaËevalcev, oziroma kot se je izrazil Peter Weibel na simpoziju Avdio-vizualni 

mediji in identitete v Ljubljani (1994: 41): “Namesto teænje, da bi 

spoznali sami sebe in se izrazili, v postmodernih Ëasih uæivamo teænjo po tem, 

da bi sami sebe oblikovali.” Ne glede na to, ali je to trenutna moda ali stalnica 

sodobnosti, posledice, h katerim pripomore industrijsko oblikovanje in oblikovanje 

vizualnih komunikacij, 2 vplivajo na stanje v druæbi, druæbi spektakla, Ëe 

ga ne æe kar doloËajo (Debord). Æe samo pogled okrog sebe nam razkrije inva- 

1 Lidija RadojeviÊ je diplomirala na Fakulteti za druæbene vede, smer Politologija ‡ teoretsko analitska. Magistrski 

πtudij nadaljuje na Fakulteti za podiplomski humanistiËni πtudij ISH, smer Antropologija vsakdanjega 

æivljenja. 

2 Besedno zvezo puπËam v direktnem prevodu iz angleπËine in je ne slovenim v oblikovanje vidnih sporoËil, 

kajti vizualne komunikacije zaobjemajo veliko veË kot vidna sporoËila, saj materialne vsebine, ki jih le-te 

proizvajajo, vsebujejo tudi “nevidne“ elemente, komunikacija za razliko od sporoËila pa se nanaπa na dvostranski 

tok.

zijo podob, podob-predmetov, preko katerih se v vsakdanjih praksah identificiramo, 

z njimi komuniciramo in ki vplivajo tako na naπe miπljenje kot na naπe 

delovanje. Te podobe, ki so se odtrgale od samega æivljenja, preko estetske hegemonije 

dajejo videz druæbe kot nekaj harmoniËnega in totalnega, kjer ni bojev, 

razpok ali lomov. Da bi se zakrile umazanije kapitalizma ‡ od hitrega, æivËnega 

æivljenja do izkoriπËanja mehanizirane proizvodnje ‡ se je vzpostavila 

estetizacija kot proces olepπevanja in osmiπljanja vsakdana, ali kot je Debord 

(1999: 31) formuliral moË spektakla: “(…) stvarnost vznikne iz spektakla in 

spektakel je stvaren”. 

Æe samo okolje, v katerega je umeπËena sodobna druæba, in prav tako posamezniki, 

se vedno bolj estetizira, in skozi ta proces estetizacije vsakdanjih reËi, 

ki nas obdajajo, se spreminjamo v druæbo fetiπkih dobrin. Esteski fetiπizem, ki 

iz vsakdanjih, uporabnih reËi ustvarja reËi, ki so veË kot to, sodobne malike, je 

tista toËka, skozi katero se sodobna druæba amalgamira s tako imenovanim 

postkapitalistiËnim sistemom træenja in ustvarjanja oblik æivljenja. »e Marxov 

blagovni fetiπizem po svoji definiciji prekriva razmerja med ljudmi, je estetski 

fetiπizem kot njegova reflektirana forma tisto, kar prekriva razmerja med samimi 

stvarmi. Preko tega procesa oziroma naËela se vzpostavlja svet znamk in potreba 

po znamËenju, ki so par excellance primeri esteskih fetiπev, preko katerih 

pridobivamo simbolne statuse v druæbi. 

POSLANSTVO OBLIKOVANJA 

In vendar bi bilo zahtevati od oblikovanja, da prevzame odgovornost za trenutno 

stanje v druæbi, pretirano, prelahko in v osnovi laæno. Æe od Bauhausa 

naprej je bila ideja oblikovanja zdruæiti filozofijo razsvetljenstva in spremembe 

industrijske revolucije. S pomoËjo funkcionalne in estetske revolucije vsakdanjosti 

prispevati k viπji kakovosti æivljenja, veËji transparentnosti druæbenih 

odnosov in demokratizaciji ter enakosti vseh napram samim predmetom. Kljub 

lepim namenom se je ta humanistiËni ideal na neki toËki sprevrgel v svoje nasprotje, 

ali kot pravi Baudrillard (1980; 141): “(…) ideal razsvetljenske filozofije 

se ni uprl razvoju politiËne ekonomije, ki je bila njegova objektivna osnova.” 

V tem lahko tudi iπËemo izvor krize in sociologije oblikovanja, kajti ko idealne 

vrednote nehajo vplivati na objektivni sistem in mu priËnejo sluæiti le kot 

alibi ter prispevajo k ohranjanju in produciranju dominantnega sistema, je potrebno 

ponovno reflektirati in pozicionirati svoj obstoj in pomen ter namen. Iz 

te perspektive bi lahko zakljuËili, da je tudi oblikovanje, tako kot veËina dejavnosti, 

ki generirajo razsvetljenske koncepte, v svojem bistvu ærtev dveh neizprosnih 

sil, træiπËa in mode. 


323


324 

Sodobna definicija oblikovanja opredeljuje oblikovanje kot ustvarjalno dejavnost, 

“katere namen je vzpostavitev mnogoterih lastnosti predmetov, procesov, 

storitev in sistemov skozi ves njihov æivljenjski cikel. Oblikovanje je torej dejavnik inovativne 

humanizacije tehnologij in temeljni dejavnik kulturne in ekonomske izmenjave. 

Oblikovanje razkriva in vrednoti strukturna, organizacijska, funkcionalna, izrazna 

in ekonomska razmerja. 3 ” V teh visokoleteËih besedah (ki jih generirajo vse 

definicije) lahko opazimo, da je πe vedno prisoten humanistiËni ideal dodajanja 

“duπe” industrijsko proizvedenim predmetom, kjer se izpostavljamo nevarnosti, 

da zaidemo v zapiranje v druæbeno abstrahiranje in podvajanje. 

Pretirano bi bilo zahtevati od samih oblikovalcev, naj spremenijo zakone politiËne 

ekonomije, ali πe teæje, politiËne ekonomije znaka, 4 kajti oblikovalci delujejo 

po svoji logiki, ki se ji druge institucije “nadstavbe” lahko le prilagodijo. 

In vendar odgovornost, ki jo oblikovanje mora sprejeti in ki je tema skoraj vseh 

danaπnjih oblikovalskih forumov, manifestov itd., ni v samih produktih in potroπniπtvu, 

ampak v proizvodnji produktov, v odnosu med ustvarjalcem in uporabnikom. 

Socialna funkcija dejavnosti oblikovanja je usmerjanje (oblikovalci 

bi rekli izboljπevanje, seveda na demokratiËen naËin) okusa za estetsko pri posameznikih 

(drhali). Predpostavka pri tem je, da ciljna skupina tega nima oziroma 

je bolj dojemljiva za kiË, malomeπËansko dekorativnost ali kaj podobnega. Hkrati 

pri tem ne smemo zanemariti pozicije, s katere se to usmerjanje/izboljπevanje 

izvaja. Ta pozicija je pozicija hegemonije nad okusom, se pravi, le oblikovalci so 

tisti, ki vedo, kako je treba kakovostno æiveti (seveda s samimi materialnimi produkti, 

ki jih ti vedci proizvajajo). Tako pri Gramsciju kot pri Althusserju zasledimo, 

da: “(…) hegemono razmerje vedno vkljuËuje neki mehanizem, s katerim 

bolj ‘univerzalni’ razred ali skupina vodi ali zaobjema bolj lokalizirano ali partikularizirano” 

(Cascardi: 2003: 8). Kar pomeni, da se dani red vzdræuje s pristankom, 

tako imenovani zdravi razum ga sprejema kot nekaj edino moænega, nekaj 

“naravnega”. Izbor naËina proizvodnje (ki je politiËni izbor) je v tem primeru izloËen 

status proizvajalca, ki same uporabnike ekskomunicira oziroma se uporabnik 

vkljuËi v procesu oblikovanja le kot dejavnik pri raziskovanju træiπËa ali kot 

Ëlan sindikata potroπnikov. Od uporabnikov se priËakuje, da bodo s preudarnostjo 

sprejeli dano in ga s tem potrdili oziroma mu bodo dali moË vladanja. Zato 

lahko tudi beremo kot eno najbolj radikalnih kritik estetizacije vsakdanjosti, ki 

jo proizvaja oblikovanje, pojavljanje favel, bariosov, squotov ter drugih oblik zasedenih 

podroËij. Znotraj teh podroËij bivanja deprivilegirani in ekonomsko dis- 

3 ICSID, http://www.icsid.org/ (avgust 2004). Prevod Nataπa Velikonja. 

4 Izraz je uvedel Jean Baudrillard v delu Pour critique de l’politique du signe (Prispevek h kritiki politiËne ekonomije 

znaka), Gallimard, Pariz 1972, kjer izpostavi znakovno vrednost blaga in simbolno menjavo kot korelata 

uporabni vrednosti in menjalni vrednosti. S pomoËjo semiologije razvija Marxovo teorijo politiËne ekonomije 

in jo nadgradi oziroma jo prenese na potroπniπko druæbo, ki je nekaj drugega od produktivistiËne.

kriminirani sloji kot uporabniki in ustvarjalci estetizirajo svojo vsakdanjost. Skozi 

to optiko lahko tudi razumemo upore razliËnih civilnih skupin, kot so RTS, 5 

ki zahtevajo (po)vrnitev ulic kot javnih prostorov. S temi zahtevami branijo nenaseljene 

medprostore mest, preko katerih se vzpostavlja simbolna skupnost 

mesta oziroma neke druæbe. V Ëasu predmoderne v tradicionalnih druæbah so 

mesta imela vedno javne prostore ‡ trge s svojimi arkadami in trænicami, ki so 

vedno znova zaËarali priπleke v mestu. To so prostori, kjer so ljudje vzpostavljali 

druæbene vezi, zato se tudi danes, v Ëasu vedno veËje alienacije med ljudmi, rojeva 

ta zahteva po javnem prostoru, v katerem bi vladala odsotnost oblikovnih 

mojstrovin. Oblikovanju je do sedaj uspelo demokratizirati svoje proizvode, se 

pravi, da so dostopni vsem (seveda za doloËeno ceno), vendar je potrebno ponovno 

premisliti svoje vkljuËevanje v sam proizvodni proces (za kar æe obstajajo 

doloËene teænje znotraj same stroke). 

USTVARJANJE VREDNOSTI 

ZaËetke oblikovalske dejavnosti, kakrπno poznamo danes (ne v takπnem razmahu, 

ampak v vsebinski zasnovi), lahko najdemo po veliki gospodarski krizi v 

tridesetih, ko je proizvodnemu sistemu grozil propad zaradi prekomerne proizvodnje. 

Reπitev iz te zagate je bila, Ëe posploπimo, formiranje struktur za mnoæiËno 

potroπnjo, ki je v sodobni druæbi, Ëe sledimo Baudrillardu, 6 postala pomembna 

dejavnost vzpostavljanja odnosov s predmeti in Ëloveπkimi 

skupinami. V to igro se je vkljuËilo tudi oblikovanje kot stiËna toËka med prekomerno 

proizvodnjo in mnoæiËno potroπnjo, med ekonomijo in kulturo, katere 

vlogo je zadræalo do danes, oziroma Ëe se izrazimo natanËneje, je oblikovanje 

zasedlo v sodobni druæbi mesto stiËiπËa med ekonomijo, umetnostjo, znanostjo 

in politiko. S to sintezo in s πirjenjem kulture potroπniπtva pride do velikih premikov 

tako znotraj druæbe kot tudi kulture in træiπËa, saj sistem menjalne vrednosti 

prodira v vedno veË oziroma kolonizira vedno veË podroËij druæbenega 

æivljenja, ki tradicionalno niso spadala v register ekonomije. Pod ta diskurz pade 

telo, seksualnost, naËini æivljenja, vsakodnevne reËi, mesta itd., ki so bila 

prej izven sistema politiËne ekonomije. Potek te kolonizacije lahko beremo pri 

Kleinovi, ko predstavi kratko zgodovino pogruntavπËine multinacionalk, ki so 

se odloËile, da svojih produktov ne prodajajo veË kot reËi, ampak kot koncep- 

5 RTS pomeni Reclaim the street. So gibanje, ustanovljeno v Angliji, ki se zavzema za povratek ulic v svoje 

prejπnje stanje. VeË o tem cf. Naomi Klein. No logo; Vrnite nam ulice, str. 285‡297, MASKA, Ljubljana 

2004. Z vedno bolj agresivnim znamËenjem mestnih povrπin v obliki sponzorstev ali plakatiranja so postali 

tudi zahtevki po ponovni umestitvi mest v javno dobro in ne v træno dobro stalnica vseh veËjih mest, tudi 

Ljubljane. 

6 Cf: Jean Baudrillard: Sumrak znakova; v J. Denegri: Dizajn i kultura, SIC, Beograd, 1985. 


325


326 

te, kot æivljenjski stil, se pravi, kako z izborom znamke podariti tudi identiteto 

oziroma kako si z noπenjem kljukice pridobiπ status nekoga, ki ljubi πport in skrbi 

za zdravje. 7 V kombinaciji s psevdoznanstvenimi in oblikovalskimi obrati je 

ta pogruntavπËina postala glavna træna niπa. 

Glede na to, da je potroπnja nujni mehanizem za delovanje trænega sistema, 

so se morali objekti/predmeti preobraziti v oznaËevalne substance, znake in kode, 

ki sestavljajo jezik sodobne vsakdanjosti. Zato tudi Baudrillard 8 postavlja 

potroπnjo kot most med produkcijo in destrukcijo. S pospeπeno semantizacijo, 

z oznamËevanjem vsega in spreminjanjem vsega v znak ali kod, smo se popolnoma 

oddaljili od stvarne vrednosti produktov in spremenili boj za preæivetje 

v boj za simbolne vrednosti. »e je Marx analiziral dialektiko med uporabno 

vrednostjo in menjalno vrednostjo, je danes v postindustrijski, neokapitalistiËni 

ali kakor koli æe imenujem to naπo (hiper)sodobnost, ti dve vrednosti brezpredmetno 

primerjati. S tem premikom se je spremenil tudi status blaga, ki ni 

veË le blago, ampak se je preobrazilo v kulturne objekte, se pravi fetiπe. Danes 

se nam uporabna vrednost izmika, medtem ko se o uporabnosti samih predmetov 

v sistemu, ki proizvaja zgolj zato, da bi proizvajal, sploh veË ne spraπuje, kajti 

vsi ti predmeti so skozi totalitarizem semantizacije preπli onkraj koristnega in 

nekoristnega (Baudrillard, 1985). Prav tako je ta prehod k reprezentativnosti 

predmetov preko estetske razseænosti zabrisal dejanskost samih predmetov in 

edino, kar je pustil za sabo, so od stvarnosti odtrgane podobe oziroma “(…) zabriπe 

razlikovanje med objekti in podobami, objekti in znaki, in konËno ni veË 

mogoËe najti nikakrπne resnice v razmerju znaka do njegovega referenta”. 9 V 

svetu totalne semantizacije se vzpostavlja neka nova vrednost, ki je vrednost 

znaka. 10 Vrednost znaka izpostavi Baudrillard v svojem prisprevku k politiËni 

ekonomiji znaka, ki je neke vrste nadgradnja Marxove klasiËne politiËne ekonomije. 

Analiza, ki jo opravi Baudrillard, je analiza dialektike med vrednostjo 

znaka in menjalno vrednostjo, analiza “(…) procesa pretvorbe ekonomske menjalne 

vrednosti v znakovno menjalno vrednost”. 11 V delu H kritiki politiËne 

ekonomije znaka Baudrillard iπËe paralele in kombinacije med πtirimi momenti 

vrednostnega sistema: uporabno vrednostjo, menjalno vrednostjo, znakovno 

7 VeË o tem razvoju lahko najdemo v cf.Naomi Klein: No logo; Novi oznamËeni svet, str. 23‡44, Zgodba o 

treh logotipih: kljukici, πkoljki in slavoloku, str. 329‡357. MASKA, Ljubljana 2004. 

8 Cf: Jean Baudrillard: Le societe de consommation, Denoel, Pariz 1970, str. 56. 

9 Lev Kreft: Umetniπko delo v obdobju hegemonije blagovne forme, v Filozofski vestnik, letnik 2003, πt. 3, 

str. 47. 

10 Primer tega, kako deluje vrednost znaka v praksi, lahko spet najdemo pri Kleinovi, ki nam predstavi, kako 

delnice druæbe Kraft narasteje zaradi svojega “oprijemljivega” imena. VeË o tem: Naomi Klein: No logo: 

Novi oznamËeni svet, str. 23‡44. MASKA, Ljubljana 2004. 

11 Jean Baudrillard: Draæba umetniπkega dela, v »KZ, letnik 1992; 144/145, str. 29, ki je prevod poglavja 

iz dela Pour critique de l’politique du signe

vrednostjo in simbolno menjavo. Njegova analiza pokaæe, da je uporabna vrednost, 

ki jo je Marx πe ohranjal v obmoËju neblagovne menjave, kot nekaj “naravnega”, 

le socialno proizvedena fetiπizirana abstrakcija, kajti le-ta predstavlja 

prav tako “arbitrarni fetiπistiËni znak” (Kreft, 2003). Skozi to premestitev uporabne 

vrednosti v fetiπizem je zanimiv pogled na nastop estetskega fetiπizma kot 

reflektirane forme blagovnega fetiπizma. 

ESTETSKI FETI©IZEM 

Estetski fetiπizem, ki nastopi, ko stvari dobijo svoje lastno æivljenje in niso 

veË vezane na æivljenje samo, v svetu zabavljajoËega in reklamirajoËega videza, 

kot je sodobna zahodna druæba, ohranja konsistentnost znotraj same druæbe in 

kontinuiteto s prejπnjimi oblikami druæbenosti, ali kot pravi Adorno: “V virtualno 

povsem funkcionalni druæbi, ki bi jo totalno obvladovalo naËelo menjave, 

postane to, kar je brez funkcije, funkcija druge stopnje. V funkciji tega, kar je 

brez funkcije, se kriæa nekaj resniËnega in ideoloπkega.” 12 Poudariti je treba, da 

takrat, ko govorimo o fetiπizmu in ideologiji, ne gre za niË psiholoπkega, ampak 

se je tega treba lotiti predvsem z analizo strukture, je bolj stvar “strukturalistiËnega” 

pogleda. Kot smo omenili prej, vznikne oblikovanje kot spoj med ekonomijo 

in kulturo. Ta spoj, Ëe ga pogledamo iz Adornove perspektive, nam nakazuje, 

da je ravno ta vpis kulture v ekonomske produkte tisto ideoloπko. Strogo 

funkcionalizirana druæba, kot je (post)kapitalistiËna, ne bi mogla delovati, Ëe 

ne bi imela svojih satelitov, ki πtrlijo iz njene strukture. Ideologija, ki je vedno 

ideologija vladajoËega razreda, nikoli ne deluje direktno, ampak se pripne ravno 

na te elemente, ki πtrlijo izven nje. “Da bi struktura delovala, mora ostati 

prikrita, skritost je pogoj njenega obstoja ‡ to skritost pred pogledom subjektov, 

ki so vanjo ujeti, pa zagotovi prav astrukturni moment, ki se ga polasti 

ideologija.” 13 Ta astrukturni moment je v naπem primeru ravno kultura, oziroma 

Ëe se spomnimo æe na zaËetku omenjene definicije oblikovanja, je to bolj 

specifiËna ustvarjalnost/estetizacija in humanizacija kot poslanstvo oblikovanja. 

Ravno ta moment, ki se navidezno kaæe kot distanca od ideologije, kot 

osvoboditev od oblastniπkega reda, kot obmoËje spontanosti, ustvarjalnosti, je 

moment, okrog katerega se “ideologija organizira kot odskok od same sebe in se 

zato zares zaËne prav tam, kjer se na videz neha, kjer stopimo ven iz podroËja 

ideoloπkega” (Dolar; 308). Tako bi lahko za primer “tega postopka” postavili 

oblikovanje, ki s svojim neprestanim ustvarjanjem podob in navidezne razliË- 

12 T. W. Adorno: Sociologija glasbe, DZS, Ljuljana, 1986, str. 62‡63. 

13 Mladen Dolar: Strel sredi koncerta: DZS, Ljubljana, 1986, str. 306. 


327


328 

nosti uravnava dovzetnost samih potroπnikov (ustvarja æelje) po vedno novih 

in razliËnih artiklih, ki se proizvajajo zaradi samega proizvajanja. S tem, ko uporabnikom 

ponudijo navidezno izbiro istih artiklov (tisoË in ena variacija πportnih 

copatov, pralnih praπkov itd.) in razπirjajo kulturo potroπniπtva, zakrivajo 

neusmiljenost samega trænega sistema ter seveda osnovni antagonizem v druæbi 

‡ razredni boj. 14 

Zato tudi ne preseneËa, da se estetizacija vsakdanjega æivljenja historiËno 

prekriva z vzpostavljanjem neke nove hegemonije, hegemonije meπËanske moderne, 

katere “poslanstvo” je civiliziranje celega sveta in uveljavljanje novih ob- 

Ëih standardov, med katere spada tudi obËutek za lepo. Ker je presekala s starim 

tipom gospostva (fevdalnim), je morala svojo oblast vzpostaviti z mehanizmi, ki 

so izven (vsaj navidez) gospostvene strukture. Æe Marx je v svojih pariπkih rokopisih 

zapisal, da mora Ëlovek Ëloveku ustvariti nove potrebe, da bi ga dræal v 

odvisnosti. Tako so tudi meπËanski kapitalisti, da bi dræali vladane v odvisnosti, 

vzpostavili estetiko kot instrument moËi (Kreft, 2003). Tako kot je estetski fetiπizem 

reflektirana forma blagovnega fetiπizma nasploh, je tudi razviti postkapitalizem 

razvita forma reflektiranega kapitalizma nasploh (Dolar, 1986). Transsubstanciacijski 

moment v tem prehodu je ravno sprememba/pretvorba “blaga v 

artikel z znamko”. 15 Estetizacija blagovnega fetiπizma je natanko ta premik, ki je 

omogoËil kapitalizmu v devetnajstem stoletju, da v danaπnji obliki razvitega kapitalizma 

sploh deluje. Estetizacija blaga je trenutno glavni pogon za njegovo 

snubljenje in zapeljevanje Ëloveπkih subjektov, ki celotno operacijo priæene do 

glavnega cilja ‡ prodaje. “Estetika je torej neke vrste vmesni, posredovalni Ëlen 

med uporabno in menjalno vrednostjo, meri natanko na tisto, kar je ‘v blagu veË 

kot blago’, torej ireduktibilno na uporabo in menjavo, veË kot oboje” (Dolar 

1986; 315). Uvedba estetske forme je nujna, saj igra kljuËno vlogo pri ujetju potroπnikovega 

pogleda. Estetska forma uvede neke vrste ljubezenski diskurz v produkcijo 

blaga z namenom ovrednotenja. Tako kot Ëlovek meËe na svoje Ëloveπke, 

ljubezenske objekte snubeËe poglede, je blago privzelo to, recimo, tehniko in 

s pomoËjo esteske forme (vsi, ki se potegujemo za ljubezen drugega, se poskuπamo 

“zanj” olepπati) priËelo snubiti ljudi (problem nastane, ko pride do vzvratnega 

obrata, ampak to ni veË naπa tema). S tem dobijo moË in vpliv (tako v simbolnem 

kot v finanËnem smislu) izrazna sredstva, se pravi tisti, ki jih proizvajajo 

14 »eprav se zdi, da je danes po koncu velikih ideologij revolucije in proletariata nesmiselno govoriti o razrednem 

boju, se pridruæujem Æiækovi misli, da je ravno danes potrebno ponovno brati Marxa. Svet, ki ima 

na eni strani centre ekonomske moËi, na drugi pa tovarniπka (pol)taboriπËa, se ne more izogniti razrednemu 

boju tako v teoriji kot tudi v praksi (veË o tovarniπkih taboriπËih cf. N. Klein: No logo; str. 185‡259). 

15 W. F. Haug je problematiko zajel v svoji knjigi Kritik der Warenästhetik, srbohrvaπki prevod: Kritika robne 

estetike, Beograd 1981. Citat navajam iz slovenskega prevoda nekaterih odlomkov: Problemi-Razprave 

5‡7, 1977, str. 137.

‡ oblikovalci, saj ta sredstva priËnejo ustvarjati vrednost. Po Ëem drugem naj bi 

se potroπnik odloËil med tisoËi modeli πportnih copatov, avtomobilov, stolov 

itd., Ëe ne po videzu samega predmeta in seveda po vsebini, ki je vpisana v pomen 

samega predmeta oziroma ga ta predmet oznaËuje. 

Glavno vlogo pri sami prodaji predmetov ne igra veË sama uporabna vrednost 

kot v predkapitalistiËnih druæbah, ampak se pomembnost veËa vedno bolj 

videzu in prezentaciji uporabne vrednosti, se pravi minimum uporabne vrednosti, 

obdan z maksimumom draæeËega videza. V Ëasu sodobnega kapitalizma je 

naturalno formo popolnoma zasenËila estetska forma, saj le-ta lahko ponudi tisti 

veË, ki to blago loËi od serij in izpostavi nad serijami podobnih blag. Odlo- 

Ëilni je ta veË, ki ne vedno nujno izraæa dejansko pozitivno vrednost samega 

blaga, kar pa tudi ni njegova vrednostna opredelitev. Da zaidemo v fetiπizem, 

pa poskrbi estetska forma tako, da nam ponudi tisto neoprijemljivo avro, ki se 

razblini vsakokrat, ko jo hoËemo doseËi, ki zadovoljstvo vedno premesti oziroma 

odloæi (seveda do naslednjega nakupa), pusti nas vedno nezadovoljene. 16 W. 

F. Haug je to æe opazil v zaËetkih lepljenja estetike na blago in opisal delovanje 

blagovne estetike: “S tem, ko se (blagovna estetika) ponuja ljudem, da bi si jih 

zagotovila, prinaπa na svetlo æeljo za æeljo. Zadovoljuje le z videzom, prej te naredi 

laËnega kot sitega” (1977: 142). Iz tega je tudi razvidno, kako estetski fetiπizem 

deluje v soglasju s kulturo potroπniπtva, v kateri se luksuzne stvari zelo 

hitro spreminjajo v nujno potrebne. Kar poganja logiko estetskega fetiπizma, je 

ravno naËelna nezamenljivost in nezvedljivost estetskih objektov, ki imajo tisti 

neujemljivi preseæek, “fetiπki uËinek sublimne materialnosti” (Dolar; 316). 

Njegove vrednosti se ne da zvesti na noben objektivni ekvivalent. Par excellance 

primer tega najdemo pri izvajanju sodobnih potlachev, ko vidimo (v veËini 

o tem beremo v Ëasopisu), kako ekonomsko privilegirane kaste kupujejo izredno 

drage (vsakdanje) predmete, ki jih odlikuje oziroma je njihov preseæek podpis 

doloËenega oblikovalca ali doloËene znamke, ki je le bolj posredna oblika 

podpisa. Navadni dræavljani se seveda vsakokrat znova spraπujemo, v Ëem je 

vrednost teh predmetov, in vendar vrednost je. 

“IT GOES WITHOUT SAYING” 

Kadar govorimo o fetiπih ali fetiπizmu, se ne moremo izogniti vpraπanju, zakaj 

to funkcionira oziroma kako funkcionira (kaj je v ozadaju). Pri razlagi si bo- 

16 To je tista, veËini znana, nezadovoljenost, ki se pojavi vsakokrat ob nakupu nekega za preæivetje nepomembnega 

blaga, ki, ko ga izvleËemo iz vreËke doma, izgubi ves bliπË, avro, ki jo je do predkratkim v izloæbi/trgovini 

imel, in se nam pokaæe v vsej svoji banalnosti. Takrat je najbolje, da se je skupaj z avro izgubil 

tudi raËun. 


329


330 

mo predvsem pomagali z Æiækovimi izpeljavami, ki so neke vrste sinteza med 

marksistiËno in freudovsko razlago fetiπizma. »e smo prej govorili o ideologiji 

in njenem delovanju na ravni druæbe, bi sedaj dodali, da se v subjektivni ekonomiji 

individuuma ideologija reproducira skoz neko distanco oziroma subjekti 

je ne vzamejo zares. Izvor za to distanco lahko najdemo ravno v razkoraku 

med (realno) vednostjo in (simbolnim) verjetjem (Æiæek, 1984). KlasiËna Marxova 

opredelitev fetiπistiËne sprevrnjene zavesti v 1. poglavju Kapitala je: “(…) 

tega ne vedo, vendar pa to delajo/ sie wissen es nicht, aber sie tun es/”. To je 

postavka “naivne” zavesti, po kateri moramo po Marxu “samo zaigrati njeno 

lastno melodijo”, kar je bil projekt celotnega razsvetljenstva in klasiËnega marksizma. 

Moderna zavest, ki jo Peter Sloterdijk poimenuje ciniËna zavest, 17 je 

“paradoks reflektirane naivne zavesti” (2003: 25), ki jo opredeli skozi triado naivna 

zavest-kinizem-cinizem: “Pojem cinizem smo prihranili za odgovor vladajoËih 

in vladajoËe kulture na kiniËno provokacijo; le-ti vseskozi vidijo, kaj je 

resniËnega na kiniËni provokaciji, vendar πe naprej nadaljujejo s tlaËenjem. Od 

zdaj vedo, kaj delajo” (2003: 400). Se pravi obrazec ciniËne zavesti bi se glasil 

“vedo, kaj delajo, pa kljub temu to delajo/ sie wissen, was sie tun, aber sie tun 

es/” (Æiæek, 1984: 114). Cinizem oznanja, da je konec Ëasa naivnosti. »e je bila 

pri Marxu iluzija na strani zavesti, resnica pa na strani biti, pa je pri ciniËni 

zavesti mesto prevare æe sredi same “biti”, sredi samega delovanja. Na kratko 

bomo poskusili opredeliti mesto ideoloπke/fetiπistiËne iluzije na primeru. Marx 

izpostavi kot kljuËno sprevrnitev razmerja med obËim in partikularnim, Ëe to 

zvedemo na primer denarnega rezmerja ‡ individuumi, vpeti v denarna razmerja, 

vedo, da je denar le dogovorjen znak, vendar v dejanskem denarnem procesu 

ravnajo/delajo, kot da bi denar bil neposredno uteleπenje bogastva. 18 FetiπistiËna 

iluzija je tukaj na mestu samega delovanja, samega druæbenega procesa, 

blagovna razmerja ne bi delovala brez nje. Tako iz blagovnega fetiπizma kot tudi 

fetiπizma v psihoanalizi vemo, da mora biti za delovanje fetiπizma vedno zraven 

verovanje, ki je nujno potlaËeno v nezavedno. Se pravi, ni potrebno verovanje 

v fetiπ, ampak to verovanje mora biti potlaËeno v nezavedno, kajti 

direktno verovanje bi pripeljalo (kot smo prej pokazali pri ideologiji, ki deluje 

preko ovinka) do blokade æelje, tiste æelje, ki nas æene v nova prisvajanja, ki ni 

nikoli zadovoljena. »e to ponazorimo s primerom, bi lahko rekli, da kljub temu, 

da vemo, da draæji predmeti s podpisom oblikovalca niso maliki, verjamemo/delujemo, 

kot da so. NajveËkrat si pri tem pomagamo z racionalizacijo izjave 

tipa; vseeno si bomo preko njih pridobili boljπi poloæaj, veËje spoπtovanje 

17 Cf. Peter Sloterdijk: Kritika ciniËnega uma, Koda, Ljubljana 2003. 

18 VeË o tem v Problemi teorije fetiπizm; DDU Univerzum, Ljubljana, 1985.

itd., in si jih bomo vedno znova prisvajali. Moderni cinik sam pri sebi ve, da je 

navaden nepomembneæ, in vendar se v svoji dragi, lepi obleki, okusno dekoriranem 

stanovanju poËuti udobno in pomembno. Tako kot pravi Sloterdijk: 

“(p)oËenjati nekaj kljub zavesti, da to ni v redu, je dandanes globalna nadgradnja”. 

To je ta zlagana refleksivnost, ki ustvarja fantazmatski obËutek harmoniËnosti 

druæbe in situacijo, ki jo je MoËnik lepo poimenoval it goes without saying. 

19 Sodobni cinizem je nadgradil kiniËno provokacijo, tako kot je estetska 

hegemonija povozila avantgardistiËno ruπenje avre. Vsak danaπnji cinik vam 

bo rekel, da ve, da obleka ne naredi Ëloveka, pa vendar si bo nadel majco in 

hlaËe po izboru druæbe kozmopolitana in moπkega zdravja, kajti globoko v sebi 

verjame, da ga bo to naredilo Ëloveka. 

»e je “univerzalni difuzni cinizem” po Sloterdijku neka nova kvaliteta nelagodja 

v kulturi, ki paralizira naπ kritiËni um, se kljub temu ne smemo prepustiti 

toku sodobnosti, ki od nas zahteva vedno pripravljeni nasmeh na obrazu 

in upanje, da se bo tudi preostali svet smejal z nami. To nas vraËa na zaËetek 

tega eseja, o potrebi kritiËnega pogleda na oblikovanje in njegove posledice. 

Kljub estetski vrednosti blaga, ki ga proizvaja oblikovanje, pa se ta disciplina 

lahko pohvali tudi s svojimi funkcionalnimi doseæki (na primer upoπtevanje 

ergonomije pri izdelavi izdelkov). Prav tako se tudi sami oblikovalci danes poskuπajo 

ozavestiti glede svojega delovanja. Primer tega so manifesti (FTF 

2000), v katerih opozarjajo na druæbeno odgovornost oblikovanja, akcije Adbusterjev 

v stilu avantgardnih gibanj, in konec koncev tudi poziv za pisanje v 

tem bloku je kazalec, da se ozaveπËanje o pomembnosti teme dviguje. Izhod iz 

zagate sodobnosti ni kako romantiËno-nostalgiËno razmiπljanje o predmodernih 

Ëasih kot idealu (take razprave bolj sodijo k prijetnemu popivanju za pultom), 

ampak kritiËni pretres, rentgen slike sodobne druæbe, kajti le preko tega 

postopka lahko pridemo do temeljev problemov vsakdanjosti. Zato tudi 

potreba po teoretskem premisleku prakse oblikovanja. Vsaka dejavnost se mora 

zavedati pozicije, pozicije moËi, s katere deluje. Tako se tudi oblikovanje 

mora ovedeti svoje moËi, ki jo ima, in hkrati nositi odgovornost, ki jo ima tako 

do druæbe kot v druæbi. In Ëe malo ciniËno zakljuËimo z italijanskim pregovorom: 

“»asi so teæki, ampak moderni.” 

LITERATURA 

ADORNO, T. W. (1986): Sociologija glasbe. DZS, Ljubljana. 

BAUDRILLARD, Jean (1992): “Draæba umetniπkega dela”, v »KZ, πt. 144/145, Ljubljana. 

19 Cf: Rastko MoËnik: 3 teorije; *cf; Ljubljana, 1999. 


331


332 

BAUDRILLARD, Jean (1970): Le societe de consommation. Denoel, Pariz. 

BAUDRILLARD, Jean (1982): “Sumrak znakova”, v Denegri, Jeπa: Dizajn i kultura, SIC, Beograd. 

CASCARDI, J. Anthony (2003): “Hegemonija v estetski teoriji”, v Filozofski vestnik, letnik XXIV, πt. 3, Ljubljana. 

DEBORD, Guy (1999): Druæba spektakla. KODA, Ljubljana. 

DOLAR, Mladen (1986): Strel sredi koncerta. DZS, Ljubljana. 

HAUG, W. F. (1981): Kritika robne estetike, Beograd. 

KLEIN, Naomi (2004): No logo. MASKA, Ljubljana. 

KREFT, Lev: “Umetniπko delo v obdobju hegemonije blagovne forme”, Filozofski vestnik, letnik XXIV, πt.3, Ljubljana 2003. 

KRISTEVA, Julija (1979): “»emu rabijo intelektualci?”, v Problemi-Razprave 3-7, Ljubljana. 

MO»NIK, Rastko (1999): 3 teorije. *cf; Ljubljana. 

Problemi teorije fetiπizma. DDU Univerzum, Ljubljana, 1985. 

SLOTERDIJK, Peter (2003): Kritika ciniËnega uma, Koda, Ljubljana. 

ÆIÆEK, Slavoj (1984): “Ideologija, cinizem, punk”, v Filozofija skozi psihoanalizo. Univerzum, Ljubljana.

Mitja Velikonja 

Analizi malignih vlog verskih skupnosti 

v balkanskih konfliktih 

Ivan CvitkoviÊ: Konfesija u ratu; Svjetlo rijeËi, Interreligijska sluæba OËi u oËi; 

Sarajevo, Zagreb; 2004; 223 strani. 

Vjekoslav Perica: Balkan Idols ‡ Religion and Nationalism in Yugoslav States; 

Oxford University Press; New York; 2002, 332 strani. 

Obe knjigi obravnavata enega izmed najbolj napaËno razumljenih elementov 

zadnjih vojn na Hrvaπkem in v Bosni in Hercegovini: z vlogo verskih organizacij, 

vernikov in sveËenikov, in religij na sploπno. Po nekaterih mnenjih so 

vsi ti nedvomno odgovorni zaradi njihove radikalne politizacije, celo militarizacije; 

po nekaterih ravno nasprotnih mnenjih so bili preprosto πe ene izmed 

ærtev novih nacionalistiËnih politik. Knjigi CvitkoviÊa in Perice presegata takπni 

reducionistiËni poenostavitvi, katerih vzrok je bodisi popolna nevednost 

bodisi premiπljena slabonamernost. Z uporabo razliËnih pristopov in metod oba 

pridete do podobnih zakljuËkov: uËinkovito pokaæeta, kako, od kdaj in zakaj so 

verske organizacije postale integralni del dominantnih politiËnih in nacionalistiËnih 

platform na vseh treh straneh, in morajo zaradi tega prevzeti njihov 

del odgovornosti ‡ in tudi sokrivde ‡ za tamkajπnja tragiËna dogajanja. Najpomembnejπe 

institucije in osebnosti hrvaπkega katolicizma, srbskega pravoslavja 

in boπnjaπkega islama niso bile samo ‘zlorabljene’, ‘instrumentalizirane’ s 

strani doloËenih politiËnih sil, kot se je to pogosto interpretiralo ‡ ravno nasprotno, 

voljno so vstopile v zvezo z njimi in tudi one same ‘zlorabljale’ oziroma 

‘instrumentalizirale’ nacionalistiËne politike za njihove lastne cilje. In kar je 

enako zaskrbljujoËe, take tendence ostajajo πe danes v obeh dræavah, deset let 

po koncu vojn, tako da je v mnogoËem ‡ s parafrazo Clausewitza ‡ ‘mir le nadaljevanje 

vojne z drugimi sredstvi’. 

Ivan CvitkoviÊ je sociolog religije iz sarajevske univerze, ki je vojno preæivel 

v obleganem mestu. Po eni strani najdemo v knjigi zelo πiroko primerjavo 

socioloπkih, filozofskih in teoloπkih premislekov o nasilju, vojni, (ne)strpnosti 

Mitja Velikonja: Analizi malignih vlog verskih skupnosti v balkanskih konfliktih 

335


336 

in miru. Po drugi pa je polna empiriËnih podatkov o verski in nacionalni strukturi 

pred- in povojne Bosne ‡ od popisov do javnomnenjskih raziskav v celotni 

populaciji ali zgolj v manjπih skupinah (recimo v vojaπkih enotah ali med 

πtudenti). V obravnavi verskih razseænosti zadnjih konfliktov upraviËeno ugotavlja, 

da je ‘vojna znova potrdila, da je v tej regiji vera razumljena kot politiËna 

doktrina (str. 140). Nedvomno so vse verske skupnosti okrepile svojo vlogo 

v njihovih druæbah in v politiËnem æivljenju ‡ toda vpraπljivo je, ali je to mogoËe 

razumeti tudi kot resniËen verski preporod. Ljudje se namreË zelo dobro 

zavedajo destruktivne vloge verstev v teh vojnah. Zgolj za primer, nedavna raziskava 

med bosansko-hercegovskimi bruci je pokazala, da kar 60,6 odstotkov izmed 

njih ocenjuje njihov vpliv kot ‘povsem negativen’ in ‘poveËini negativen’, 

medtem ko ga kot ‘povsem pozitivnega’ in ‘poveËini pozitivnega’ le 7,8 odstotka 

(str. 180). Zato je na nek naËin teæko razumeti avtorjevo zaËudenje in razo- 

Ëaranje nad πovinistiËnimi izpadi nekaterih verskih dostojanstvenikov (eden je 

recimo naveden v opombi na str. 174). Primeri iz teh dveh in mnogih drugih 

vojn jasno kaæejo, da nobena izmed religij ni kot taka, vnaprej dobra ali slaba, 

miroljubna ali razborita, da svete knjige in njihove izpeljave vsebujejo ambivalentne 

nauke glede nasilja ‡ konec koncev je (ne)nasilje vedno odvisno od same 

dejavnosti vernih (in to vseh, od verskih hierarhij do vernikov). 

Vjekoslav Perica, ameriπko-hrvaπki druæboslovec in nekdanji novinar Nedeljnje 

Dalmacije, je v svoji obravnavi ubral bolj kronoloπki pristop: po povzetku 

verske zgodovine in postopnega nastajanja na leopardjo koæo spominjajoËe 

verske geografije Srbov, Hrvatov in Boπnjakov, in njihovih formativnih nacionalnih 

mitov se bolj posveti tozadevnim dogajanjem v zadnjih treh desetletjih. 

Pomembno je, da obdela obe strani ‡ zgodovinsko in mitoloπko ‡ kar se izkaæe 

kot izredno produktivno v kasnejπih analizah. Kot glavne zgodovinske vzroke 

na religijski strani, ki so pripomogli k tragiËnim dogodkom v prvi polovici devetdesetih, 

priπteje: versko-nacionalni integrizem in versko monopolizacijo, izkljuËljivost 

ter homogenizacijo znotraj teh narodov; slabo razvit ekumenizem 

na institucionalnem nivoju (in veliko πirπi in moËnejπi med ljudmi samimi, torej 

‘od spodaj’); konflikte z leviËarskimi ali liberalnimi sekularnimi ideologijami 

in soæitje, obenem pa celo tesno sodelovanje z desniËarskimi; na eni strani 

samopoveliËevanje, samoviktimizacijo in naraπËajoË obËutek ogroæenosti s strani 

sosedov ter na drugi soËasne obsodbe drugih religij in narodov; pa πiroko razπirjen 

triumfalizem, konzervativizem, patriarhalizem in tradicionalizem znotraj 

teh treh najveËjih verskih skupnosti. Avtor je prepriËan, da so bile prav te ‘med 

glavnimi ustvarjalci krize in konflikta’ (str. 166) in se dejansko niso nikoli ni- 

Ëesar nauËile iz napak, ki so jih storile v svoji zgodovini, tako da so ‡ in poslediËno, 

skupaj z njimi, hoËeπ-noËeπ tudi cele druæbe ‡ obsojene na njihovo po-

navljanje. Zato ni Ëudno, da je avtor pesimistiËno prepriËan, da je danaπnja 

‘bosanska in hercegovska duhovπËina πe vedno prekletstvo te deæele’ (str. 236). 

Morda je v priËujoËih πtudijah nekoliko premalo zastopana primerjava verskih 

razseænosti vojn na Hrvaπkem in v Bosni s podobnimi sodobnimi ali nedavnimi 

fenomeni v oboroæenih konfliktih v drugih delih sveta. Na ta naËin bi se 

izognili notoriËnim zmotam tipa ‘to je bilo mogoËe le v tistem delu sveta’. Ravno 

nasprotno, v veËini danaπnjih mednarodnih konfliktov so prisotna tudi verska 

razseæja, ponavadi kot zelo prepriËljive huntingtonovske ‘krinke’ ali ‘dimne 

zavese’ pravih vzrokov zanje. PriËakoval bi tudi, da bo v teh πtudijah intenzivneje 

predstavljena usoda sekulariziranega dela prebivalstva v obeh dræavah. 

NamreË, vojni ‡ ki so ju nekateri vztrajno napaËno oznaËevali kot verska konflikta, 

kriæarski vojni oziroma sveti vojni ‡ sta se bíli v, paradoksalno, druæbah, 

ki sta bili v dokajπnji meri sekularizirani. Po drugi strani pa je v statistikah veËji 

del sekulariziranega dela prebivalstva v zadnjih petnajstih letih preprosto izginil. 

Kaj se je zgodilo s temi ljudmi, koliko med njimi je ‡ vkljuËujoË veËino politiËnih 

voditeljev ‡ Ëez noË postalo bojevnikov za vero in koliko jih je ostalo 

takπnih kot prej, Ëetudi so za to morali zapustiti svojo domovino; kako je mogo- 

Ëe, da so danes vse tri nacionalne skupnosti skoraj popolnoma versko homogene; 

je ta ‘nanovo odkrita vernost’ zgolj zaËasen ali pa dejanski ‘povratek k veri’, 

ali pa se izkazuje zaradi oportunistiËnih razlogov ali politiËnih pritiskov? ‡ to so 

samo nekatera izmed odprtih socioloπkih vpraπanj, ki ostajajo neodgovorjena. 

Dalje, manj je povedano tudi o ‘pozitivni’ vlogi verstev in verskih hierarhij, 

o ekumenizmu in medsebojni strpnosti ‡ æal predvsem zato, ker tega res ni bilo 

kaj dosti (izvzemπi nekaj izredno pogumnih posameznikov!). Seveda je bilo nekaj 

sestankov in iniciativ verskih dostojanstvenikov pred, med in po vojnah, 

toda velikim besedam niso sledili pravi napori ali dejanja. Pozivi h koncu nasilja 

in ‘zlorabe’ verskih simbolov, retorike in opraviËil v verske namene so bili 

preveË abstraktni ali zavajajoËi (recimo, iskanje krivde le na oni strani ali v 

brezboænem materializmu, seveda tudi nekdanjemu komunizmu, pa celo pri samem 

hudiËu !), brez omembe vrednih praktiËnih posledic ‡ in popolnoma nekredibilni, 

saj so jih izjavljali prav sami hujskaËi in zagovorniki verskega nacionalizma 

(vkljuËujoË nekateri najviπji verski dostojanstveniki). In konËno, ko 

so nekateri med njimi le povzdignili glas proti vojni in etniËnim ËiπËenjem, so 

ponavadi (in spet, s par redkimi izjemami!) nekako pozabili obsoditi ekstremistiËno 

politiko in voditelje na ‘njihovi’ strani. 

Kljub temu sta oba avtorja izkazala redko sposobnost kombiniranja in povezovanja 

πirπih analitiËnih in zgodovinskih uvidov z mikropristopom (torej osredotoËanja 

na simptomatiËne detajle) na enem mestu. V obeh πtudijah najdemo 

ogromno razliËnih podatkov, neposrednih opazovanj in dejstev, biografskih 


337


338 

spominov, sklicevanj na razliËne intervjuje, medijska poroËila, literaturo in dokumente 

‡ pa tudi abstraktne premisleke in zakljuËke. Dalje, enako se ukvarjata 

s formalnimi strukturami in dominantnimi diskurzi v teh druæbah kot s pogledi 

in izkuπnjami ‘preprostih ljudi’, torej z neformalnim nivojem. Poznavanje 

jezika, ljudi in okolja πe prispeva k validnosti njunih analiz. Obstaja pa nekaj 

pomembnih razlik med njima: ne le med socioloπko sinhroniËnostjo 

CvitkoviÊa in bolj diahronim pristopom Perice, ampak tudi med oËitno zagrenjenim 

in razoËaranim humanistiËnim diskurzom (celo z nekaj Ëustvenimi eskapadami) 

prvega in mnogo bolj analitiËno rezerviranim, ‘hladnejπim’ slednjega. 

V obeh primerih pa sem imel obËutek, da na dnu obstaja tiha plast tipiËno 

intelektualne potrtosti in nemoËi spriËo prevlade brezumja v njihovih lastnih 

druæbah, kot jo je mogoËe zaznati recimo tudi v posthumni knjigi Ernsta Cassirerja 

‘Mit o dræavi’ (1946) ali v Adornovi in Horkheimerjevi ‘Dialektiki razsvetljenstva’ 

(1947). 

To pa nikakor ni πlo na raËun analitiËne globine in vrednosti obeh knjig. 

Teæavni osebni izkuπnji obeh avtorjev nista skazili njune sposobnosti kritiËnega 

in refleksivnega miπljenja o teh kompleksnih, kontroverzih in zelo obËutljivih 

vpraπanjih. Knjigi CvitkoviÊa in Perice sta primera odliËnih, analitiËno 

ostrih πtudij: obseæni, natanËni, kritiËni, prepriËljivi v argumentiranju, sposobni 

izpostaviti sploπne dejavnike in podobnosti ob upoπtevanju mnogih pomembnih 

razlik in specifiËnih primerov. Kot taki se lahko primerjata z nekaterimi 

najboljπimi o teh istih zadevah, ki so jih napisali ali uredili avtorji kot M. 

Sells, P. Mojzes, S. Vrcan, N. Malcolm, R. RadiÊ ali X. Bougarel. »e naj znanost 

priskrbi odgovore in pomaga ljudem æiveti bolje, potem bi morale πtudije 

kot sta tidve postati ‘obvezno branje’ ne le strokovnjakom za to podroËje, ampak 

predvsem za tiste, ki odloËajo znotraj in zunaj verskih hierarhij. Prav zato, 

ker so bile verske organizacije del celotnega problema, bi bil sedaj konËno Ëas, 

da ‡ namesto izogibanja odgovornosti, celo sokrivdi ‡ postanejo del reπitve.

POVZETKI 


Latinska Amerika: upor z obrobja 

KljuËni pojmi: Latinska Amerika, nova druæbena 

gibanja, gibanje kmetov brez zemlje, piqueterosi, 

zapatisti 

Predmet Ëlanka je kratka primerjalna analiza 

nekaterih najpomembnejπih druæbenih gibanj, ki 

so v zadnjih dveh desetletjih vzniknila in se razπirila 

v vrtincu implementacije neoliberalnih politik v 

Latinski Ameriki. Namen tega besedila ni izËrpati 

omenjeno tematiko, ampak podati nastavke za 

uvod v πtudijo pojava, ki ga je veËina avtorjev 

poimenovala “nova druæbena gibanja”, preko 

raziskave v treh dræavah: Mehiki, Argentini in 

Braziliji. »lanek priËne z razpravo na teoretski 

ravni, kaj razumemo pod izrazom NDG in kakπne 

inovacije ta prinaπajo glede na predhodne 

organizacije in skupine. Nato se posveti 

ugotavljanju razlike med evropskimi gibanji in 

tistimi z naπe celine, na koncu pa, skozi skupne 

toËke in sploπne karakteristike (druæbena 

kompozicija, organizacija, uporabljani diskurz 

in oblike boja), ki omogoËajo primerjavo, osvetli 

nastanek in dinamiko razvoja zapatizma (Mehika), 

gibanja kmetov brez zemlje (Brazilija) in gibanja 

piqueterosov (Argentina), ter poskuπa izpostaviti 

razlike in podobnosti med njimi. 


Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost 

v Argentini 

KljuËni pojmi: nova druæbena gibanja, Argentina, 

piqueterosi, upor, kreacija, vezi afektivne 

skupnosti, vloga akademskega aktivista 

Medtem ko vsakdanje oblike upora niso niË novega, 

sta svoboda in odsotnost koordinacije znaËilni za 

upor 19. in 20. decembra 2001 brez predhodnih 

vzorov. Odsotnost vodstva, koordinacije, obljub ter 

centralizirane organizacije so odprle vrata moËnim 

ter izvirnim oblikam mobilizacije in praksam 

radikalne neposredne demokracije. 

PriËujoËi Ëlanek poizkuπa razumeti to vzhajajoËo 

socialibilnost oziroma participativno “etiko” 

v Argentini. Poizkuπa pokazati, da imajo v 

nasprotovanju kapitalizma ter paradigmam, ki jih 

le-ta vsadi v druæbo, vrednote ter prakse kontraoblasti, 

samo-afirmacije, kolektivnosti in razliËnosti, 

kljuËno vlogo pri uspehu in preæivetju radikalnih 

ter demokratiËnih oblik. 

Na tem mestu se radikalna in neposredna 

demokracija definira preko omenjenih konceptov. 

Da bi lahko razumeli te koncepte s staliπËa njihove 

situacijskosti, uporabim primer MTD Solano. To je 

gibanje nezaposlenih delavcev in delavk, ki se bori 

proti nasilju kapitalizma in dræave z ustvarjanjem 

novega druæbenega protagonizma, ki prakso 

napaja s teorijo v stalno se obnavljajoËi spirali 

upora in kreativnosti. Na njihove uspehe, izzive 

in omejitive gledam s staliπËa participativnega 

opazovalca oziroma ‘akademskega aktivista’. 

Ta Ëlanek æeli pridati nove hipoteze demokratiËnim 

diskurzom o oblasti, politiki in radikalni druæbeni 

spremembi, tako da razπiri razna kritiËna vpraπanja 

preteklih teoretskih gotovosti o demokraciji s 

sedanjimi izkustvenimi dvomi. 


Bolivarijanski proces: konstituirajoËa oblast, 

participacija in avtonomija 

KljuËni pojmi: Venezuela, Hugo Chávez, bolivarska 

revolucija, Latinska Amerika, nova druæbena 

gibanja 

Z nastopom Hugo Cháveza na predsedniπki 

poloæaj v Venezueli leta 1999 sta se priËela dva 

vzporedna procesa: reinstitucionalizacija in 

socialna preobrazba od spodaj. Na eni strani 

poskus dræavnih institucij, da bi pridobile 

legitimnost ter bile uËinkovite, in na drugi 

preobrazba, ki se dogaja na ravni druæbe. Oba 

procesa sta prepletena, dopolnjujoËa, deloma pa 

tudi nasprotna. Proces preoblikovanja se naslanja 

na antikolonialno dediπËino Simóna Bolivarja in je 

poimenovan “bolivarski proces”. Novo razmerje 

med dræavo, druæbenimi gibanji in baziËnimi 

organizacijami je pripeljalo do nove ustave ter 

πiroke druæbene razprave o spremembah ter 

Povzetki ‡ Abstracts 

341


342 

πtevilne projekte. ©tevilni aktivisti druæbenih gibanj 

so vstopili v inπtitucije, kar je nekatera gibanja 

oslabilo. Dræava in oblast druæbi ne vsiljujeta 

organizacijske modele, tako da so v Venezueli 

prisotne najrazliËnejπe organizacijske oblike in 

teme, ki prispevajo k procesu preobrazbe. 

Gaπper Kralj 

PolitiËno æivljenje izginulih: naracije upora 

v Gvatemali 

KljuËni pojmi: izginuli, naracije upora, nova druæbena 

gibanja, HIJOS, Gvatemala, Latinska Amerika 

V prispevku je najprej predstavljen kontekst 

Gvatemale, v katerega je nadalje umeπËena 

etnografska refleksija iz opuπËenega plantaænega 

posestva na vzhodu deæele. Primer je dan v 

presojo, kako misliti oblast v skrajnih inaËicah 

neoliberalne ofenzive kapitala. V drugem delu se 

besedilo osredotoËi na moæne izhode, predvsem 

estetsko-politiËne prakse svojcev izginulih 

(desaparecidos) med dolgoletnim vojaπkim 

konfliktom. ©tudij primera je HIJOS, kot prostor 

sreËanja, kjer so otroci in hËere izginulih svoje 

osebne zgodovine poenotili v priËevanje o celi 

generaciji druæbenih upornikov. Na ta naËin so 

se postopno preoblikovali v kolektiv, sposoben 

politiËnega æivljenja, javnega branja realnosti in 

snovanja sveta po svoji podobi. 


Kolumbijske mirovne skupnosti in 

rekonstrukcija dræavljanstva na vojnem 

obmoËju 

KljuËni pojmi: Kolumbija, razseljenost, dræavljanstvo, 

mir, druæbena gibanja, kmetje 

Leta 1999, po mnogih letih marginalnega æivljenja 

na urbanih periferijah, kamor jih je iz njihovih vasi 

pregnalo paravojaπko nasilje, je pribliæno 12.000 

kolumbijskih kmetov privolilo vrniti se nazaj na 

svojo zemljo ‡ ta je sicer bila sredi vojne cone ‡ 

in sicer v obliki mirovnih skupnosti. Te so se trudile 

obnoviti æivljenje skupnosti kot spoja nevtralnih ter 

neoboroæenih civilistov. ©e veË ‡ trudile so se 

zgraditi medsebojno povezane utopiËne skupnosti, 

temeljeËe na dræavljanski participaciji, 

medsebojnem spoπtovanju in kolektivnem 

preæivetju. Kako in zakaj so te skupnosti πtevilnih 

razseljenih oseb, ki so æivele v bednih razmerah, 

iskale ne samo rekonstrukcijo, temveË tudi boljπe 

in bolj mirno obliko æivljenja sredi vojne? Medtem 

ko æivljenje sredi vojni ni posebnost, pa moramo 

priznati, da so poskusi, da se zgradijo utopiËne 

skupnosti, zelo kreativen odgovor navidez 

nemoËnih kmetov na nasilje, ki nenehno vdira med 

njih. V Ëasu brezvladja so oni tisti, ki ponovno 

vzpostavljajo svoje pravice kot dræavljani. PriËujoËi 

Ëlanek obravnava prav to rekonstitucijo 

dræavljanstva in kako ta predstavlja novo obliko 

politiËne moËi, ki je utemeljena na skupnostni 

integriteti in moralnem pogumu. Ta oblast ni 

nasilna, temveË je oblika oblasti, ki izhaja iz 

moralne imaginacije, oblast, ki ustvarja nove 

realnosti tako, da premika meje mogoËega sredi 

vojne cone. 


Caracol ‡ pu’y ‡ πkoljka 

Nekaj znaËilnosti organiziranja, razvoja, boja 

in izobraæevanja v zapatistiËnih skupnostih 

KljuËni pojmi: zgodovina Mehike, boji staroselcev, 

neoliberalizem, magiËni realizem, zapatisti, 

avtonomna obmoËja, πkoljke, alternativne metode 

izobraæevanja in boja 

Prispevek ponuja kratek pregled mehiπke 

zgodovine ter gospodarskih in politiËnih okoliπËin, 

ki so najprej v zaËetku in pred kratkim ob koncu 

dvajsetega stoletja vodile v razliËne oblike 

samoorganiziranja staroselcev. Z dvajsetletnim 

samoorganiziranjem, vstajo 1. januarja 1994, 

in dvanajstletnim bojem postajajo zapatistiËne 

skupnosti v vzhodnem delu Chiapasa teoretske 

in praktiËne invencije bojev proti neoliberalizmu 

in onkraj njega. »eprav zapatisti zase trdijo, da so 

“najmanjπi in najpoËasnejπi”, da se πe vedno “uËijo 

boja” in da “hodijo vpraπujoËe”, pa so ‡ najbræ 

prav zato ‡ za vse tiste, ki spremljamo razvoj 

njihovih skupnosti, magiËne realnosti, saj v svojih 

avtonomnih obmoËjih kolektivno in vzajemno æe 

uresniËujejo tisto, kar so postavili za vse

Ëloveπtvo: druæbo dostojanstva. Od avgusta 2003 

se njihov boj nadaljuje prek πkoljk, prostorov 

“vstopanja v srca in slovesa od srca”, skupnega 

stopanja po avtonomnem obmoËju Chiapasa. S 

©esto deklaracijo iz Lakandonskega pragozda, ki 

so jo objavili julija 2005, pa se njihov boj naËrtno 

in organizirano razπirja prek Mehike in onkraj nje. 

Prispevek je opis organiziranja, razvoja, boja in 

izobraæevanja v zapatistiËnih skupnostih. 


La Lucha Sigue: Izkuπnje zapatistk z 

zakonom, patriarhalnostjo in pravicami 

KljuËni pojmi: druæbena gibanja, staroselke, zapatisti, 

patriarhalnost, pravice, zakon, drugost, identiteta 

»lanek analizira vlogo staroselk v boju za pravice 

v Mehiki v devetdesetih letih. Poudarja posebnosti 

boja æensk, ki razkrivajo pomanjkljivosti in 

neuspehe liberalnih dræav v Latinski Ameriki in tudi 

to, kako so bile staroselske populacije izkljuËene 

iz politiËnega, pravnega in ekonomskega ustroja. 

Participacija æensk je pospeπila vkljuËitev novih 

druæbenih dejavnikov. Staroselke, ki so manjπina 

v manjπini, ni dræava zastirala le zaradi njihove 

etniËne pripadnosti, paË pa tudi zato, ker so bile 

æenske. Ta ‘drugost’ jih postavlja v dvakrat 

neugoden poloæaj. Vendar pa je vkljuËitev æensk 

v gibanje odprla prostor za njihovo uveljavitev. 

Æenske se danes s pomoËjo uradnega diskurza 

dræave pogajajo s patriarhalnimi strukturami in tako 

postavljajo v negotovost kompozicijo pravnega 

reda, ‘desnosredinski pristop’ in diskurz Ëlovekovih 

pravic. Hkrati staroselke rekonstruirajo pomen 

avtonomije in samoodloËbe iz æenskega zornega 

kota. Kot manjπinska skupina staroselke odkrivajo 

“vrzeli” znotraj dræave in komunalnega pravnega 

okvira; s tem razodevajo, da je sistem moπko 

usmerjen v razmerju do pravic in spoπtovanja 

æensk. Uporabljeni πtudijski primeri opisujejo 

kompleksen poloæaj, v katerem poskuπajo 

staroselke poudariti kolektivno teænjo gibanja, 

medtem ko se hkrati osredotoËajo na boj za svoje 

lastne pravice. 


Zapatizem in avtonomija 

KljuËni pojmi: zapatizem, avtonomija, uporne obËine, 

Chiapas, Mehika 

Skozi povezani tematiki upora in avtonomije so 

v prispevku predstavljeni nekateri temeljni koraki 

razvoja upornih avtonomnih obËin v Chiapsu. 

Pridobljene izkuπnje zapatistov kaæejo, da 

avtonomija ni reæim, ki se odredi, temveË se 

najprej æivi. V naπem primeru avtonomija prihaja 

z rekonstitucijo indijanskih ljudstev, na podlagi 

prenove in predelave njihovih æivljenjskih oblik 

in njihovih lastnih organizacij, hkrati pa morajo 

pridobiti tudi ugoden zakonit okvir, da bi imeli na 

voljo politiËne in pravosodne prostore, ki bi jim to 

dovoljevali. Ta prilagoditev obËinskega prostora, 

ki ne zanika svoje regionalne, nacionalne in 

mednarodne razseænosti in tudi ne dvomi o njej, 

je matrica, iz katere se je ustvaril eden izmed 

temeljev zapatistiËne politike. Realiziral se je v 

obsegu vladanja, ki je najbolj pribliæano ljudstvu. 

Ta laboratorij gre v drugo smer kot politika, ki ji 

sledi veËinski del levice, ki z meπanjem javnega 

in dræavnega povzroËi, da teæa graditve mreæ 

socialne varnosti pade izkljuËno na dræavo. 

DrastiËno tudi nasprotuje podjetniπki viziji, ki pravi, 

da je druæbena blaginja izkljuËno individualna 

domena, ali pa kveËjemu domena usmiljenja in 

Ëlovekoljubja. ZapatistiËna samouprava deluje 

kot osnova vrednot skupnosti, ki temelji na 

sodelovanju in solidarnosti. 

Kelly Dowdell 

ZapatistiËna avtonomija: Alternativni model 

samorazvoja 

KljuËni pojmi: zapatistiËno gibanje, trajnostni razvoj, 

antineoliberalizem 

Ta prispevek æeli pokazati, kako se je oboroæeno 

uporniπtvo EZLN spremenilo v neo-zapatizem, 

gibanje, ki izhaja iz zahteve po avtonomiji in 

naËrtuje neki alternativni model neoliberalizmu za 

ekonomski, politiËni, socialni in kulturni razvoj, tako 

za zapatistiËne skupnosti kot tudi za preostali svet. 


343


344 

Prispevek se zaËne s kratkim pregledom diskurza 

o razvoju, na katerega se odziva zapatistiËno 

gibanje. Prav tako razloËi vodilne kritike, ki so 

bile narejene proti modelu razvoja, in elemente 

uradnega zapatistiËnega diskurza, ki tvorijo 

osnovo njihovega projekta “ustvariti svet 

mnogoterih svetov”. KonËa pa se z razlago, ki 

podkrepi njihov projekt oblikovanja Svetov dobrih 

vlad in razπiritve teh strukturnih sprememb na 

razvoj regije. 


Strateπka, oportunistiËna in post-volilna 

avtonomija: Primerjalna analiza treh primerov 

iz Mehike 

KljuËni pojmi: nova druæbena gibanja, avtonomija, 

zapatisti, EZLN, Mehika 

Prebivalci Tlalnepantla, Morelosa, Paracha, 

Miochacana in zapatistiËnih skupnosti v Chiapasu 

so bili v zadnjih dveh letih vpleteni v boj za 

avtonomijo. Boj v Tlalnepantlu je bil za priznanje 

njihovih demokratiËno izvoljenih zastopnikov na 

obËinskih volitvah julija 2003. Paracho je bil 

vpleten v podoben boj po obËinskih volitvah 

januarja 2005. ZapatistiËni boj za avtonomijo 

se je zaËel z vstajo 1. januarja 1994 in postal 

resniËnost septembra 2003. Njihova poteza za 

popolno avtonomijo je nastala, ker se vlada po veË 

letih pogajanj ni dræala podpisanih sporazumov 

iz San Andresa. So tri stvari, ki delajo te boje 

opazne: najprej, njihovi pristopi so zelo razliËni; 

drugiË, prejemajo finanËna sredstva iz razliËnih 

virov; in tretjiË, vsi so med seboj povezani. 

Tlalnepantla in Paracho nadaljujeta Ërpanje 

ugodnosti iz vladnih programov, zapatisti pa se 

popolnoma zanaπajo na nevladne vire financiranja. 

Na primerjavi stopenj pomoËi kanadskega NGO 

zapatistom med letoma 1994 in 2004 menim, da 

takπen pristop ni zdræljiv. TeoretiËno raziskava 

pripomore k razumevanju novih druæbenih gibanj 

in bojev za avtonomijo v dræavah pod 

neoliberalnim imperativom. 

Matias E. Margulis in Kristen Hopewell 

Ljudske kuhinje: Odgovor na neoliberalno 


KljuËni pojmi: Argentina, ljudske kuhinje, negotov 

dostop do hrane, revπËina, Ëlovekove pravice, 

neoliberalizem, ekonomska kriza 

Neoliberalizem je v Argentini povzroËil 

gospodarsko in druæbeno krizo brez primere, 

katere posledice so mnoæiËna revπËina, razπirjena 

brezposelnost in rastoËa neenakost. »eprav je 

Argentina ena glavnih pridelovalk in izvoznic hrane, 

mnogi nimajo dostopa do dovolj hrane. Med 

desetletjem in pol neoliberalizma sta lakota in 

podhranjenost narasli do neprimerljive stopnje. 

Negotov dostop do hrane dolgoroËno ogroæa 

æivljenje revnih v Argentini in prihodnost dræave. 

»lanek raziskuje comedores populares (ljudske 

kuhinje) in njihovo vlogo v boju proti negotovemu 

dostopu do hrane v Argentini. Dostop do hrane in 

na pravicah temeljeË dostop do hrane sta 

uporabljena, da bi raziskali vplive neoliberalizma na 

revne v Argentini. Popularne ljudske kuhinje so 

kratkoroËno zmanjπale negotov dostop do hrane 

najbolj izpostavljenih ljudi, katerim so namenjene. 

Poglabljajo tudi druæbeno zavest o revπËini in Ëut 

za premagovanje mnoæiËne druæbene izkljuËenosti. 

Temu navkljub ljudske kuhinje niso zadovoljiva ali 

trajna reπitev za negotovo prehrano v Argentini. 

DolgoroËna strategija, da bi odpravili porazen 

poloæaj negotovega dostopa do hrane in revπËine, 

s katero se sooËa okoli 17 milijonov ljudi, zahteva 

celovit odgovor. KljuËni elementi takπnega odziva 

morajo prepoznati osnovno Ëlovekovo pravico do 

hrane in bodo morali nasloviti temeljne vzroke za 

negotov dostop do hrane v Argentini: zapuπËino 

revπËine, ki jo je ustvarilo desetletje neoliberalnih 

ekonomskih politik.


Nova druæbena gibanja in stare strukture: 

post-neo-liberalne teænje v Argentini 

KljuËni pojmi: Argentina, gospodarska kriza, 

neoliberalizem, piqueterosi, nova druæbena 

gibanja, zasedbe tovarn 

V devetdesetih letih dvajsetega stoletja je 

Argentina prevzela strog neoliberalni model, kar je 

dræavo pripeljalo do visoke stopnje brezposelnosti, 

nizkih plaË, neenakomerne porazdelitve bogastva 

in zmanjπevanja sredstev za javno izobraæevanje. 

Decembra 2001 so ljudje spoznali, da tak model 

politike ne pelje nikamor, in nova druæbena gibanja 

so zasedla osrednje mesto politiËnega prostora. 

Ta Ëlanek analizira karakteristike gibanj v dræavi, 

obenem pa analizira tudi procese uËenja in 

politiËne posledice za Argentince. 

ABSTRACT 


Latin America: Rebellion from the periphery 

Key words: Latin America, new social movements, 

movement of landless peasants, piqueteros, 

zapatistas 

This article is a short comparative analysis of 

some of the most important social movements 

that have emerged and disseminated in the last 

two decades in the vortex of the implementation 

of neoliberal policies in Latin America. The aim of 

the article is not an exhaustive discussion of the 

aforementioned, but to give some points of 

departure for the study of that phenomenon most 

authors would dub “new social movements” 

(NSM), and to do so via research in three states: 

Mexico, Argentina, and Brazil. The article opens 

with a theoretical discussion as to what do we 

actually understand by the term NSM and what 

kind of innovations do they bring in relation to 

prior organizations and groups. It then focuses on 

a discussion of the differences between European 

movements and those from Latin America; 

concludes with ‡ and through the elaboration of 

common points and general characteristics (social 

composition, organization, discourse deployed 

and forms of struggle) ‡ highlighting the formation 

and developmental dynamic of Zapatismo 

(Mexico), the landless peasants movement (Brazil) 

and the piqueteros (Argentina); and attempts to 

foreground both their similarities and differences. 


Resistance as Creation: A New Sociability 

in Argentina 

Key Words: new social movement, Argentina, 

piquetero, resistance, creation, affective 

community bonds, role of academic activist 

While everyday forms of resistance are not new 

in Argentina, the freedom and lack of coordination 

that characterized the insurrection of the 19th and 

20th of December, 2001, are unprecedented, and 


345


346 

have shown how the absence of leadership, 

coordination, promises and centralized 

organization can open the doors to powerful and 

singular forms of mobilization and radical direct 

democratic practices. This paper seeks to 

understand this newly forming sociability, or 

participant ‘ethic’, in Argentina. It attempts to 

show that in challenging capitalism and the 

paradigms it institutes within society, the values 

and practices of counter-power, self-affirmation, 

collectivity, and multiplicity, all have a vital role in 

the success and survival of radical democratic 

becomings. Here radical direct democracy is 

characterized and defined by the terms mentioned 

above, and will be explored in depth throughout 

this paper. In order to understand these notions 

from their situational foundation, I use the example 

of the MTD Solano. This is a Movement of 

Unemployed Workers that struggles against the 

violence of capitalism and the state by creating 

a new social protagonism that feeds theory into 

practice in a constantly renewed spiral of rebellion 

and creativity. I look at their successes, challenges 

and limitations in developing radical democratic 

thoughts and practices from the point of view of 

a participant observer, or what is also known as 

an ‘academic activist’. Over all, this paper hopes 

to add new hypotheses to the democratic 

discourse on power, politics and radical social 

change, by expounding upon numerous critical 

questions regarding past theoretical democratic 

certainties and present experiential doubts. 


Colombian Peace Communities 

and the Reconstruction of Citizenship 

in the War Zone 

Key Words: Colombia, displacement, citizenship, 

peace, social movements, peasants 

In Colombia, following several years of marginal 

life on the urban peripheries after being displaced 

from their villages by paramilitary violence, some 

12,000 Colombian peasants negotiated the return 

to their land (in the middle of the war zone) as 

Peace Communities in 1999. These Peace 

Communities have sought to rebuild community 

life as neutral, unarmed civilians. Moreover, they 

have sought to build interdependent utopian 

communities based on citizen participation, mutual 

respect, and collective survival. Given the large 

numbers of displaced people living in desperate 

circumstances of misery, how and why have these 

communities sought not only reconstruction, but 

also a better, more peaceable way of life in the 

midst of war? While living in war is not unique, 

efforts to build utopian communities in war zones 

represent a highly creative response by seemingly 

powerless peasants to the violence that crashes 

unbidden upon them. In an era of lawlessness, 

they reassert their rights as citizens. This article 

explores how this reconstitution of citizenship 

represents a new kind of political power grounded 

in community integrity and moral courage. This 

power is not of a violent nature, but rather power 

derived from the moral imagination — power that 

creates new realities by pushing the frontiers of 

the possible in the midst of the war zone. 


La Lucha Sigue: Zapatista Women’s 

Experiences with Law, Patriarchy and Rights 

Key Words: social movements, Indigenous woman, 

Zapatistas, patriarchy, rights, law, alterity, identity 

This article analyses the role of indigenous women 

within the struggle for rights in Mexico in the 

context of the 90’s. It assesses the specific 

characteristics of the female struggle which 

exposes the deficiencies and failures of the liberal 

States in Latin America and expose how 

indigenous populations were denied from the 

existence of the political, legal and economical 

framework The participation of women has 

promoted the inclusion of new social actors, 

indigenous women positioned as a minority within 

the minority have not only been oppressed by the 

state because of their ethnic membership, but for 

being women. This ‘alterity’ place them in double 

disadvantaged position. However, women’s 

inclusion in the framework of the movement has 

opened the space for empowerment. Women are 

now bargaining with the patriarchal structures, by 

using the official discourse of the State, therefore

questioning the composition of the legal order, 

the ‘right-based approach’ and the human rights 

discourse. Furthermore, indigenous women are 

reconstructing the meaning of autonomy and 

self-determination from a female’s point of view. 

As a minority group, indigenous women expose 

the ‘gaps’ within the state and the communal legal 

framework; they also demonstrate how the system 

is male biased in relation to rights and respect for 

women. The study cases used here depict the 

complex situation in which indigenous women 

are trying to address the collective aspiration 

of the movement, while at the same time they are 

concentrating on the struggle for their own rights. 


Strategic, Opportunistic and Post-Electoral 

Autonomy: A comparative analysis of three 

cases from Mexico 

Key Words: Zapatista, EZLN, autonomy, Mexico, 

social movements, comparative 

The inhabitants of Tlalnepantla, Morelos, Paracho, 

Michoacan and the Zapatista communities in 

Chiapas have been engaged in struggles for 

autonomy during the past two year. Tlalnepantla’s 

struggle was for recognition of their 

democratically elected representatives following 

the municipal elections in July, 2003. Paracho 

engaged in a similar struggle following the 

municipal elections in January 2005. The 

Zapatista struggle for autonomy began with the 

uprising on January 1, 1994 and became a reality 

in September 2003. Their move to total 

autonomy came in the wake of the government’s 

defaulting on the signed accords following years 

of negotiating. There are three things that make 

these struggles notable: first, their approaches to 

autonomy are very different, secondly, they receive 

their funding from different sources, and, thirdly, 

they are all interrelated. Thus Tlalnepantla and 

Paracho continue to reap the benefits of 

government programs whereas the Zapatistas 

depend totally on non-governmental sources of 

financing. I argue that the Zapatista approach is 

unsustainable based on a comparison of the level 

of support for the Zapatista struggle from 

Canadian NGOs in 1994 and 2004. 

Theoretically, the paper contributes to the 

understanding of new social movements and 

the struggle for autonomy within underdeveloped 

countries under neo-liberal global imperatives. 

Financing is only one issue of many that need 

to be addressed; yet it is an important issue that 

can potentially jeopardize the lives of many 

innocent people. 

Matias E. Margulis and Kristen Hopewell 

The Comedores Populares: Responding 

to Neoliberalism’s Legacy of Poverty 

and Hunger in Argentina 

Key Words: Argentina, comedores populares, food 

insecurity, poverty, human rights, neoliberalism, 

economic crisis 

Neoliberalism in Argentina created an 

unprecedented economic and social crisis, 

resulting in massive poverty, widespread 

unemployment and growing inequality. Although 

Argentina is a major food producer and exporter, 

many lack adequate access to food. During a 

decade and a half of neoliberalism, hunger and 

malnutrition have risen to unprecedented levels. 

Food insecurity threatens the long-term life 

outcomes of Argentina’s poor and the country’s 

future prospects. This paper examines the 

comedores populares (community, or popular, 

dinning rooms) and their role in combating food 

insecurity in Argentina. Food security and a rightsbased 

approach to food are utilized to explore the 

impacts of neoliberalism on Argentina’s poor. The 

comedores populares have been successful in 

reducing the short-term food insecurity of the 

vulnerable people they serve. In addition, the 

comedores populares create greater social 

awareness of poverty and a sense of individual 

empowerment in the face of immense social 

exclusion. However, the comedores populares 

alone are not an adequate or sustainable solution 

to food insecurity in Argentina. A long-term 

strategy to address the colossal scale of the food 

insecurity and poverty faced by nearly 17 million 


347


348 

people requires a comprehensive institutional 

response. Key elements of such a response must 

recognize the basic human right to food and will 

need to address the fundamental cause of food 

insecurity in Argentina: the legacy of poverty 

created by a decade of neoliberal economic 

policies. 


New Social Movements and Old Structures: 

Post-Neo-Liberal Tendencies in Argentina 

Key Words: new social movements, learning 

processes, neoliberalism, Argentina 

In the 1990s, Argentina adopted a strict 

neoliberal model, which led the country to high 

unemployment, low wages, inequitable distribution 

and a fall in investment in public education. In 

Argentina, in December 2001, people realized 

that that model was exhausted and new social 

movements took the centre of the scene. This 

paper analyzes the characteristics of these 

movements in that country as well as the learning 

processes and the political consequences for 

Argentineans. 


The Bolivar process: constituting power, 

participation and autonomy 

Key Words: Venezuela, Hugo Chávez, Bolivar 

revolution, Latin America, new social movements 

The inauguration of Hugo Chávez as president 

of Venezuela in 1999 prompted two parallel 

processes: re-institutionalization and social 

transformation from bellow. On the one hand we 

therefore witness an attempt by the institutions 

of the state to gain legitimacy as well as efficiency 

while ‡ and on the other hand ‡ we can also see 

transformation occurring on a social level. Both 

processes are intertwined; they complement each 

other; in part, however, they are also mutually 

exclusive. This process of transformation draws 

upon the anti-colonial heritage of Simón Bolivar 

and can be dubbed the “Bolivar process”. The 

new relationship between the state, social 

movements and base organizations has brought 

about a new constitution and wide discussion on 

possible changes, numerous projects. Many 

activists have left the social movements to join 

various institutions, a move that has weakened 

some of the former. The state and government do 

not force any organizational models upon society 

and Venzuela can be characterized as having 

numerous different organizational forms and 

themes that contribute to the process of 

transformation. 

Gaπper Kralj 

The political life of the disappeared: 

narratives of rebellion in Guatemala 

Key Words: disappeared, narratives of rebellion, 

new social movements, HIJOS, Guatemala, 

Latin America 

This article opens with the contextualization 

of Guatemala and then proceeds with an 

ethnographical reflection from an abandoned 

plantation from the east of the country. This 

serves as an example as how to think power in 

extreme forms of the neoliberal offensive of 

capital. The second part of the article then 

focuses on possible ways out, primarily upon the 

aesthetic-political practices of the relatives of the 

disappeared (desaparecidos) during the long 

standing military conflict in the country. A case 

study concerns HIJOS as a meeting place where 

the children and daughters of the disappeared 

have unified their personal histories into a 

narrative of a whole generation of social rebels. 

Through this they gradually transformed 

themselves into collective able of political life, 

the public reading of reality and thinking the world 

in terms of their own image.


Caracol ‡ pu’y ‡ the shell 

Some of the characteristics of organization, 

development, struggle and education in 

Zapatista communities 

Key Words: Mexican history, struggles of indigenous 

peoples, neoliberalism, magical realism, 

Zapatistas, autonomous zones, caracoles, 

alternative methods of education and struggle 

This article offers a short overview of Mexican 

history as well the economic and political 

contexts that led to different forms of indigenous 

self-organization. With twenty years of selforganization, 

the uprising on January 1st 1994 

and their twelve year struggle, the Zapatista 

communities in the Eastern part of Chiapas 

represent the theoretical and practical invention 

of struggles against neoliberalism as well as 

beyond it. Even though the Zapatistas see 

themselves as “the smallest and the slowest”, 

say that they “are still learning how to struggle” 

and that they “proceed by questioning”, they 

can nonetheless be seen as magical realities in 

the sense that their autonomous areas already 

collectively and mutually realize that which they 

have set as a goal for all of humanity: a society 

of dignity. From August 2003 onwards, their 

struggle continues through the caracoles, 

spaces “of entry into the heart and farewell 

from the heart”, a common journey across the 

autonomous regions of Chiapas. The Sixth 

Lacandon Declaration (July 2005) sees their 

struggle spread across Mexico as well as 

beyond. This article is a discussion of the 

organization, development, struggle and 

education in Zapatista communities. 


Zapatismo and autonomy 

Key Words: Zapatismo, autonomy, rebel 

municipalities, Chiapas, Mexico 

This article uses the always already connected 

thematics of rebellion and autonomy as way in 

which to describe some of the fundamental steps 

in the development of rebellious autonomous 

zones in Chiapas. The experiences of the 

Zapatistas show that autonomy is not a regime 

that can be ordered upon others and then lived 

by them. On the contrary, the example discussed 

here shows that autonomy comes with the 

reconstitution of Indian peoples. It is formed on 

the basis of the renewal and transformation of 

their life forms as well as organizations. At the 

same time, however, these must also gain a 

conducive legal framework so as to have legaljuridicial 

space that would allow such life. This 

adaptation of municipality, one that does not 

deny its regional, national and international 

dimensions, does not doubt them, can be seen 

as a matrix that gave rise to one of the 

foundations of Zapatista politics. This is realized 

in a regime of power that is closest to the people. 

This laboratory proceeds in the opposite direction 

than politics followed by the majority of the left 

that, by mixing the public and the state, brings 

about a condition in which the burden of building 

social safety nets is exclusively that of the state. 

It is also drastically opposed to that 

entrepreneurial vision that says that social 

welfare is exclusively in the individual’s domain 

or, at the most, that of charity and humanitarian 

aid. Zapatista self-management works as the 

basis of the values of a community based on 

cooperation and solidarity. 

Kelly Dowdell 

Zapatista autonomy: an alternative model 

of self-development 

Key Words: Zapastistas, sustainable development, 

anti-neoliberalism 

This article attempts to show how the armed 

rebellion of the EZLN changed itself into 

neo-Zapatismo, a movement that is based on 

demands for autonomy and that articulates 

an alternative model to neoliberalism, seeks 

alternatives in economic, political, social and 

cultural development not only for itself but for 

the rest of the world as well. The article opens 

with a short overview of the discourse of 


349


350 

development that the Zapatista movement 

is responding to. It also differentiates leading 

criticisms made against this developmental 

model and elements of official Zapatista 

discourse that form the core of the project 

as the establishment of “a world of many worlds”. 

The article ends with an argument that 

underwrites the Zapatista project of 

transformation of the Councils of good 

governance and the spread of these structural 

changes to the development of the region 

as a whole.

Imperij 

Antonio Negri, Michael Hardt 

Knjiga Imperij italijanskega politiËnega filozofa Antonija Negrija in ameriπkega literarnega 

teoretika Michaela Hardta je delo, ki razvnema bogate intelektualne razprave v akademskih 

in aktivistiËnih skupnostih. Interdisciplinarno delo, ki je ustvarjalna sinteza in dovrπitev 

πtevilnih filozofskih in teoretskih tokov, analizira nastajajoËo politiËno obliko svetovnega trga. 

Predstavlja pronicljivo kritiko obstojeËega, ki Ërpa iz najimenitnejπih (heretiËnih) tradicij 

delavskih, antikolonialnih, antipatriarhalnih in kontrakulturnih gibanj, iz tradicij, 

ki so zavrgle etatistiËni gen in izpostavile kolektivno samokonstitucijo sveta. Imperij omogoËa 

misel in delovanje zunaj hladnovojne izbire med kapitalistiËnimi oligarhijami in socialistiËnimi 

birokracijami. Je knjiga za vse tiste, ki zagovarjajo globalizacijo brez komande, oblasti 

in dominacije, pa naj ta temelji na Bogu, gospodarju, Ëloveku ali kapitalu. 

PolitiËni laboratorij 

¡Ya basta! Ten Years of The Zapatista Uprising 

Writings of of Subcomandante Insurgente Marcos 

The Zapatista uprising in Chiapas was certainly one of the most dramatic and important 

instances in our time of a genuine grass roots movement against oppression. In this volume, 

the writings of Subcomandante Marcos give eloquent expression to this movement, revealing both 

its philosophical foundations and its tactical ingenuity. I believe his words and the statements 

of the Zapatistas can inspire a new generation of activists and let them understand that 

it is possible for ordinary people, without military power, without wealth, to challenge 

state power successfully on behalf of social justice.” 

—HOWARD ZINN, Professor Emeritus of Political Science at Boston University 

“The world has a new kind of hero, one who listens more than speaks, who preaches in riddles not 

in certainties, a leader who doesn’t show his face, who says his mask is really a mirror. And in 

the Zapatistas, we have not one dream of a revolution but a dreaming revolution.” 

—NAOMI KLEIN, author of the international bestseller No Logo 

“As the Zapatistas force us to recognize, it is one world order from the forests of Chiapas 

to Cheney’s ‘new Europe’. After over 500 years of conquest, the indigenous people already know 

what the rest of us must learn about empires: that they exploit the many for the privileges 

of the few, that they ransack the cultures of antiquity, that they place a burden even on the mother 

countries. But in their actions and writings, the Zapatistas are inspiring a new generation to join 

the struggle for a better world. It’s our world too!” 

—TOM HAYDEN, longtime activist, writer and California State Senator 

»asopis za kritiko znanosti, 

domiπljijo in novo antropologijo 

@Politikon, πtevilka 1, letnik 2003 



@Politikon, πtevilka 2, letnik 2003

»asopis za kritiko znanosti domiπljijo in novo antropologijo 

1992-2001 

πtevilke 146-206 

»asopis za kritiko znanosti, domiπljijo in novo antropologijo 

je ob svoji tridesetletnici na tem cedeju zbral vso svojo produkcijo 

zadnjih deset let. Zavezani humanistiËnim in druæbenim vedam, 

ki se ne odrekajo odgovornosti in skrbi za svet, v katerem delujejo, 

so avtorice in avtorji v tem obdobju obravnavali πtevilna vpraπanja, 

ki zadevajo naπe skupno æivljenje in partnerstvo z naravo. Tisto 

æivljenje in partnerstvo, ki je pod stalnim pritiskom reda smrti, 

ki svojo upraviËenje opraviËuje na moËi. Ta »asopis se je trudil 

zbirati male zgodbe razumevanja in skromna tkanja uma. Ne v imenu 

znanosti, ki je tu, da bi objektivirala, obvladovala in pomagala 

gospodovati. Nasprotno. Saj sveta ni nujno osvojiti. Dovolj je, da ga 

prenovimo. Tu pa je dobro prepoznati vse barvite odtenke uma, 

ki se prebija skozi molk in temo vladajoËega reda. Berimo! 

Dr. Darij Zadnikar 

Kakorkoli æe, modusi in pogostnost rabe besede “normalno”, kakrπne 

se je dalo identificirati pri æenskah, ki so sodelovale v raziskavi kot informantke, 

navzoËnost predstave o tem, da je æenska z menstruacijo “bolna”, in razmeroma 

visoka stopnja razπirjenosti PMS med informantkami kaæejo na visoko stopnjo 

uËinkovitosti proskriptivnega kompleksa, to obenem pomeni, da so æenske 

v veliko slabπem poloæaju, kot bi na pogled priËakovali; spolna asimetrija ‡ 

tokrat v feministiËnem pomenu æenske subordinacije, ki za povrh implicira 

tudi to, da so si æenske na ravni psihizma in vsakdanje heterospolne 

prakse pustile vzeti iz rok morebiti najbolj uËinkovito oroæje ‡ je realnost, 

ki je videti trdno zasidrana v vladajoËih institucijah in zavarovana 

z govori (ali fragmenti govorov), na katerih uËinke stavijo institucije, 

ko gre za vzdræevanje in poglabljanje razmerja neenakosti 

v heterospolnih menjavah. 

Iztok Saksida - Saks 

Naprej od menstruoznega 

Renata ©ribar, Iztok Saksida - Saks, Metka Kalinπek, Metka Ævelc, Darja Zavirπek 

Æenske v tisku 

Ksenja K. Hribar, Roland Barthes, Ana VogrinËiË, Hajrudin HromadæiË, Igor Prassel 

Ples in gib terapija 

Boπtjan KovaËiË, Mojca Vogelnik, Nataπa BoæiË, Leah Bartal, Janja Kozorog 

»asopis 

za kritiko znanosti, 


E-Knjiga, πtevilke 146-206, 

letniki 1992-2001 



πtevilka 212, letnik 2003

“Spoznal sem, kako sem lahko v naπih skupnih zahtevah za mir koristen zgolj 

v Bagdadu ter prek sodelovanja in izmenjave izkuπenj z aktivisti æivega πËita. 

Seveda nisem zanemarjal pomena, ki ga ima ”oËividec” na vojnem obmoËju. 

V Ëasu mojega potovanja v Irak sem ob natlaËeni konferenËni dvorani za medije 

v Carigradu in kasneje v Bagdadu, prviË spoznal, da bi lahko æivi πËit skupaj 

z vsemi aktivisti sveta ustavil vojno. Ni bilo nemogoËe; Ëe bi nas priπlo deset tisoË 

ali milijon, se vojna ne bi zgodila. Nismo ustavili vojne, smo pa moËno poveËali 

politiËno ceno; nekdo πe vedno plaËuje to ceno, in bo v prihodnosti bolj pazljiv.” 

Dr. Marino Andolina 

IRA©KI ÆIVI PESEK 

Marta GregorËiË, Tolga Temuge, Erik ValenËiË, Ahmet Faruk Keceli, 

Borut Brumen, Sabina –ogiÊ 

KOGA MU»IJO »LOVEKOVE PRAVICE 

Silke Brecht, Jelka Zorn, ©pela Urh 

DROGE IN ZAPORI 

Joæe Hren, Heino Stöver, Zoran KanduË 

FILOZOFINJE: LUCE IRIGARAY, CAMILLE PAGILA, MARTHA NUSSBAUM 

Luce Irigaray, Barbara Vogrinec, Polona Mesec, Camille Pagila, Lev Kreft, 

Katarina Majerhold, Martha Nussbaum 

Vse veË bank je vse bolj zainteresiranih, kajti zavohale so moænost, da vsrkajo del prihrankov 

navadnih ljudi. Prihranki desetih milijonov ljudi, tudi Ëe so majhni, postanejo pomembni. Obstaja 

torej popolna integracija te zanimive in radodarne iniciative v sistem. Na to moramo biti pozorni, 

drugaËe nas bodo vedno znova vsrkali. Isto se dogaja na ideoloπkem podroËju. Svetovna banka 

je sedaj organizirala posebno sluæbo za odnose z velikimi religijami. Predsednik te sluæbe je James 

Wolfenson in podpredsednik je canterburijski nadπkof. Njihove dokumente sem videl na sestanku 

z osebo, ki je zadolæena za to sluæbo. Bilo je neverjetno! Njen edini namen je znova ustvariti 

legitimnost. »utijo, da izgubljajo legitimnost, zato jo morajo ustvariti. In verni ljudje so tako naivni, 

so brez kakrπnekoli analize. Vidijo, da so dobri ljudje, da govorijo jezik vere in da si æelijo, da bi 

se dobro Ëloveπtva borilo proti revπËini ... in zato jim kar sledijo. Bivπi predsednik Mednarodnega 

denarnega sklada, ki je prakticirajoËi katolik, je v Ëasu, ko je zapustil Mednarodni denarni sklad, 

postal Ëlan Pontificialne komisije za praviËnost in mir v Rimu in predstavlja katoliπko cerkev 

na mednarodnih sestankih. Za praviËnost in mir! »ovek, ki je bil na Ëelu institucije, 

ki je uniËevala mir in praviËnost! Samo zato, ker je bil dober katolik ... 

Temu pravim pomanjkanje analize, popolno pomanjkanje analize. Ena izmed nalog, ki jo moramo 

opraviti intelektualci, je razvitje teh analiz. Vendar ne spet od zunaj - teoretiËen pristop in teoretiËno 

delo sta nujno potrebna - temveË znotraj gibanja, zaËenπi od konkretne situacije ljudi, 

kajti oni so strokovnjaki, ne mi. 

Francois Houtart 

»as odpora 

John Holloway, Barbara Beznec, Andrej Kurnik, Darij Zadnikar 

Æenske v likovni umetnosti 

Tanja Mastnak, Alenka Spacal, Beti Æerovc, Jasmina Kozina, Urπa Jurman 

Kult osebnosti 

Mitja Velikonja Tjaπa Tramte, Katja Panjan, Reana SenjkoviÊ, Mojca ©trajher, Primoæ Cirman 

»lanki 

Gorazd KovaËiË, TonËi A. KuzmaniË, Matjaæ Hribar, Mateja ©midt, Lilijana Brucar, Boπtjan ©aver, 

Alenka Bezjak 



πtevilka 213-214, letnik 2003 



πtevilka 215-216, letnik 2004

John Holloway 

Spreminjamo svet brez boja za oblast - pomen revolucije danes 

To je knjiga, ki nima konca. 

Je definicija, ki v isti sapi negira samo sebe. 

Je vpraπanje in vabilo k razpravi. 

To je knjiga, ki nima sreËnega konca. 

NiË v tej knjigi ni spremenilo grozovitosti druæbe, v kateri æivimo. 

Koliko otrok je po nepotrebnem umrlo, odkar sem jo zaËel pisati? 

Koliko, odkar ste jo zaËeli brati? 

»e je knjiga kakorkoli oslabila ali otopila krik 

ali ga skonceptualizirala iz eksistence, potem ni uspela. 

Namen je bil ga okrepiti in narediti vreπËeËega. 

Krik se nadaljuje. 

To je knjiga, ki (πe?) nima sreËnega 

Novi globalni evropski dræavljan pa ni utopiËen cilj. Le-ta æe nastaja kot kritika reprezentativne 

politike in mehanizmov kontrole, ki vzpostavljajo planetarni reæim naci-neoliberalizma. Rojeva 

se v boju proti permanentni globalni vojni, v boju izbrisanih, v boju migrantskega, kognitivnega 

in prekernega dela. Nastaja torej povsod tam, kjer proces konstitucionalizacije Evrope, kot ga 

definira oblast, proizvaja izkljuËene, zamolËane, nevidne, izkoriπËane ... In tam, kjer se proti 

reæimu neoliberalne globalizacije rojevajo dræe upora in dostojanstva, ki so edini moæni temelj 

za druæbeno in politiËno rekompozicijo na pogoriπËih neoliberalne globalizacije. Novi globalni 

evropski dræavljani so izbrisani v Sloveniji, migranti, kise upirajo schengenskemu reæimu, 

aktivisti protivojnih gibanj in kognitivni ter prekerni delavci, ki se na urbanih teritorijih 

Evrope borijo proti novim oblikam izkoriπËanja in kapitalistiËne komande. 

Dost je! 

Nevropa zdaj! 

Barbara Beznec, Andrej Kurnik, Jürgen Habermas, Jacques Derrida, Toni Negri, 

Franco Berardi Bifo, Sandro Mezzadra, Bahija Benkouka, Mirt Komel, Peter Hulme, 

Darij Zadnikar, Etienne Belibar, Bojan Baskar, Enrico Riga, Andrea Licata, Tatjana Pezdir, 

Alexei Monroe, Andrej ©kolkay, Jaka RepiË, Borut Brumen, Boπtjan Kravanja 

Ljubezen 

Katarina Majerhold, Ana JovanoviÊ, Gregor Kardinar, Hrvoje Ratkajec 

Od voljkulj do kiborgov 

Mirjana ÆeljeæiË, Andrej Blatnik, Mojca Krevel 

Liberalizem Johna Rawlsa 

Andrej Ule, Zdenko Kodelja, Andrej Pinter, Andrej ©krlep, Vojko Strahovnik, 

Matjaæ PotrË, Pika Zaloænik 



@Politikon, πtevilka 1, letnik 2004 



πtevilka 217-218, letnik 2004

Libertarni municipalizem predstavlja resen in zgodovinsko temeljen projekt dati politiki 

etiËni znaËaj in organiziranost od spodaj. Od drugih grassroots prizadevanj se razlikuje 

strukturno in moralno, ne le retoriËno. Prizadeva si za ponovno osvojitev javne sfere, 

za pristno komunitarno delovanje ter prekinja puπËobni ciklus parlamentarizma in njegovo 

mistificiranje mehanizma “stranke” kot sredstva predstavniπtva. V tem pogledu libertarni 

municipalizem ni le “politiËna strategija”, temveË prizadevanje za razvijanje demokratiËnih 

moænosti, ki so latentne ali v zametkih, k radikalno novi konfiguraciji druæbe same - 

h komunitarni druæbi, usmerjeni k zadovoljevanju Ëloveπkih potreb, zadoπËanju ekoloπkim 

nujnostim in razvijanju nove etike, temeljeËe na vzajemnosti in sodelovanju. Povsem jasno je, 

da to vkljuËuje dosledno neodvisno obliko politike. äe veË, vkljuËuje redefinicijo politike, 

povratek k prvotnemu grπkemu pomenu besede - upravljanje skupnosti ali polisa 

z oblikovanjem javne politike na neposrednih zborovanjih ljudi ter na temelju 

etike komplementarnosti in solidarnosti. 

Murray Bookchin 

Socialna ekologija 

Marta GregorËiË, Murray Bookchin, Janet Biehl, Daniel Chodorkoff, Anton Komat, 

Andrej A. LukπiË, Miha Jensterle, Mitja Svete 

John Holloway: Teorija revolucije zdaj 

Marta GregorËiË, John Holloway 

»lanki 

Gaπper Kralj, Mojca Ramπak, Jernej Mlekuæ, Roman Vodeb 

Danes divja tehnoloπki vihar, katerega rezultat bo konËna demokratizacija filma. 

PrviË v zgodovini lahko vsak dela filme. 

Dogma 95 

100 let po filmu 

Na domaËem vrtu 

Janez Polajnar, Jurij Meden, Samo Rogelj, Aleπ Blatnik, Igor KorπiË, Klemen KleË, 

Peter StankoviË, Boπtjan ©aver, Oliver SertiÊ, Aleksander Gubaπ 

Sejem 

Duπan Rutar, Mija Lorbek, Maple Razsa, Janez Strehovec, Saπa Goropevπek 

Odhod od maπe 

Tomaæ Horvat 



πtevilka 219, letnik 2005 



πtevilka 220, letnik 2005

ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?