Pozitivni in negativni afekt - Janek Musek

MOTIVACIJA IN EMOCIJE
I. letnik psihologije
Prof. dr. Janek Musek
Doc. dr. Darja Kobal
Asist. dr. Andreja Avsec

Pregled tematike
TEMATSKI SKLOPI
MOTIVACIJSKA
DINAMIKA
frustracija, konflikt
stres, kriza
POMEMBNI MOTIVI
IN EMOCIJE
glavni motivi
pomembne emocije
EMOCIJE
definicije, vrste
vidiki, značilnosti
modeli, teorije
MOTIVACIJA
definicije, značilnosti
oblike, vidiki
modeli, teorije
dinamika motivov
frustracija
konflikt
obrambno obnašanje
stres
izgorevanje
soočanje
kriza
izbira, odločanje
vedenjske namere
atribucija
načini atribuiranja
jaz in samopodoba
kot motivacijska
dejavnika
samoregulacija
volja
samoučinkovitost
samodoločanje
hranjenje
radovednost
spolnost
storilnost
mojstrstvo
nemoč, neuspeh
združevanje
odobravanje
jeza, sovraštvo
agresivnost
moč
ljubezen
navezanost
empatija
anksioznost
krivda, sram
samoaktualizacija
smisel
transcendenca
definicije, vloga
značilnosti emocij
vidiki emocij
vrste emocij
klasične teorije
James/Lange
Cannon/Bard
kognitivni modeli
Izard, Tomkins, Plutchik
drugi
biološki in
nevoznanstveni modeli
motivacije in emocij
emocije, motivi
in kognicija
vroča kognicija
afekt (+,-)
optimizem/pesim.
upanje
sreča/zadovoljstvo
pojmovanja
definicije, vloga
historično
drugi aspekti
oblike, vrste, vidiki
bio/psih, prim/sek,
notr/zun, pot/privl
zav/nezav
instinktivistični m.
Darwin, McDougall
etologija
evol. psih./biosociologija
redukcija potrebe/gona
homeostaza
Freud, Hull
aktivacijske teorije
modeli in teorije
spodbude
kognitivne teorije
vrednost/verjetnost
humanistične teorije
hierarhija motivov

MOTIVACIJA IN EMOCIJE
Predavanje 9:
POZITIVNI IN NEGATIVNI
AFEKT

Pozitivni in negativni afekt
Razpoloženje in afekt
Negativni in pozitivni afekt
Optimizem, sreča, subjektivno blagostanje
Preplavitev, upanje, dobro življenje
Afekt, osebnost in psihično zdravje

Razpoloženje in afekt
razpoloženja
afekt
afekt: ena ali dve bipolarni dimenziji?
negativni afekt
pozitivni afekt
merjenje afekta

Pozitivna emocionalnost
razpoloženje, afekt
– pozitivni, negativni
– povezave z drugimi osebnostnimi dimenzijami
optimizem-pesimizem
zadovoljstvo, sreča
– kakovost življenja (psihološki in drugi vidiki)
– dobro počutje, zadovoljstvo z življenjem (Diener)
– srečnost (Myers, Ellis)
– preplavljenost (Csikszentmihalyi)
– upanje
– dobro življenje
– življenjski smisel (Frankl)

Razlogi in funkcije emocionalne
naravnanosti
evolucijska in motivacijska vrednost
– negativna emocionalnost
• izogibanje nevarnostim (strah)
• izogibanje sramoti, ponižanju (sram)
• izboljšanje, napredek (kes, krivda)
• počitek, restitucija, socialni učinek (žalost)
– agresivnost
• odstranitev nevarnosti, groženj
– pozitivna emocionalnost
• zagotavlja, da prevladajo težnje približevanja, kadar je potrebno (hrana,
varnost, socialna opora, spolnost...)
genetska komponenta je znatna (študije dvojčkov)
življenjski slog (obojestranska povezanosti)
delovanje jaza
– sebislužna pristranost (self-serving bias)
• stvari vidimo tako, da je to nam v prid
• dviganje samospoštovanje

Pozitivni in negativni afekt
Stabilni vidik
razpoloženja
Pozitivni afekt
Negativni afekt
entuziazem
mirnost
anksioznost
depresija
Neodvisnost ali
bipolarnost?
– merimo potezo ali
stanje!

Merjenje afekta
Auke Tellegen
Merjenje PA in NA
– PANAS (Watson,
Clark, & Tellegen,
1988)
Positive Affect (PA) reflects the extent to which a person feels enthusiastic, active, and alert.
•HIGH PA is a state of high energy, full concentration, and pleasurable engagement
•LOW PA is characterized by sadness and lethargy
•HIGH NA is associated with anger, contempt, disgust, guilt, fear, and nervousness.
•LOW NA is characterized as by a state of calmness and serenity
Negative Affect (NA) is a general dimension of subjective distress and unpleasurable engagement that
subsumes a wide variety of aversive mood states.

PA in NA: raziskovalni rezultati
Charles, Reynolds, Gatz (2001)
osebnost
– E, impulzivnost - višji PA, E tudi stabilizira PA
– N višji NA, N tudi zmanjša upad NA s starostjo
starost
– NA upada, PA relativno stabilen do starosti (nasprotujoči
rezultati za starost, po enih naraste, po drugih upade)
– ni sledu o krizah!
– socioemocionalna selektivnost: naučeno izogibanje NA?
– konstruiranje okoliščin, ki vzbujajo PA?
spol
– ni večjega vpliva

NA: longitudinalna študija
(Charles in sod.)
konstanten upad

PA: longitudinalna študija
(Charles in sod.)
stabilnost: 15-55
rahel padec: 60-85

PA, NA in nevropsihologija
NA Richard J. Davidson
nevrološke študije (PET,
fMRI)
NA
amygdala - NA
prefrontalna regija
PA
– PA - aktivacija leve
– NA - aktivacija desne
– leva PR inhibira delovanje
amygdal in reducira stresni
hormon kortizol
– novi antidepresivni
preparati

Afekt in osebnost
Raziskovalni podatki
Zuckermanov model
osebnosti
ekstravertnost, pozitivni afekt
nevroticizem, negativni afekt
psihoticizem, impulzivnost
iskanje draženja, agresivnost

Optimizem - pesimizem
Martin E. P. Seligman
– po naučeni nemoči:
– naučeni optimizem
premagovanje pesimizma
– tehnika distrakcije
– samodiskusija
• dejstva, alternative,
distanciranje (zakaj bi pljuvali
v lastno skledo?),
dekastrofizacija nagativnega
pretirani optimizem
– zmanjšuje odgovornost
obnašanja

Atribucije in optimizem
negativni dogodki kot začasni, področno omejeni
in posledica spleta okolnosti (ne po lastni krivdi)
vloga pojasnjevalnih (atribucijskih) slogov
– konstistentnost
– pervazivnost
– personalnost
ATRIBUCIJA NEGATIVNIH
DOGODKOV
ATRIBUCIJA POZITIVNIH
DOGODKOV
nestabilna
(re dko , izje mno , s luč aj...)
s tabilna
(vedno, pogosto...)
s pecifična
(samo na tem področju...)
univerzalna
(na mnogih področjih...)
eksternalna
(pos ledica okolnos ti...)
internalna
(sama oseba kot izvor...)

Zadovoljstvo z življenjem
Subjektivni blagor in zadovoljstvo z življenjem
– psihološki vidik kakovosti življenja
– pomembnejši od nepsiholoških
Kaj je subjektivni blagor?
– pri sebi zaznano dobro počutje, srečnost in
zadovoljstvo z življenjem
– objektivni vidiki
• telesni, fizični blagor
• ekonomski blagor

Subjektivni blagor
Definicija
Komponente SB
Merjenje
Dejavniki in povezave
Povzetek izsledkov
Teorije

Definicija SB
Ed
Diener
Ed Diener
Subjektivni blagor pomeni posameznikovo vrednotenje
lastnega življenja, oceno tega, kako pozitivno oziroma
negativno doživlja lastno življenje (Diener, 1984,
2000a,b). Pomensko torej ustreza pojmu sreče in
nekateri raziskovalci ga dejansko uporabljajo kot
strokovni sinonim za bolj poljudni izraz sreča. Diener
in Diener (2001) pravita, da subjektivni blagor
“predstavlja posameznikova vrednotenja lastnega
življenja in vključuje srečo, prijetne emocije,
zadovoljstvo z življenjem ter relativno odsotnost
neprijetnih razpoloženj ter emocij.” Iz te definicije bi
lahko razbrali, da se subjektivni blagor hkrati nanaša
tako na emotivne kot kognitivne vidike vrednotenja
lastnega življenja. Po Myersu (1992) gre pri
subjektivnem blagru za “trajno občutje, da je
življenje bilo in da je dobro.” Gre za zaznanje, “da je
sedanji čas življenja ali celo življenje v celoti polno,
smiselno in prijetno.”
Well-being - the pervasive sense
that life has been and is good. It is
an ongoing perception that this time
in one's life, or even life as a whole,
is fulfilling, meaningful, and
pleasant (Myers, 1993).

Komponente SB
GLOBALNI SUBJEKTIVNI
BLAGOR
Kognitivna komponenta
– Zadovoljstvo z življenjem
NEGATIVNI
AFEKT (NA)
POZITIVNI
AFEKT (PA)
ZADOVOLJSTVO
Z ŽIVLJENJEM
domene
NA
domene
PA
domene
zadovoljstva
faceti
domen NA
faceti
domen PA
faceti
domen
zadovoljstva
Emocionalne komponente
– Pozitivni afekt
– Negativni afekt
Globalne in specifične
komponente
– hierarhična struktura SB
(Diener, Suh, Oishi, 1997)
specifični
vidiki
NA
specifični
vidiki
PA
specifični
vidiki
zadovoljstva

Merjenje SB
druge mere
– ocene partnerjev, ožjih
sorodnikov, prijateljev in
znancev;
– agregacija samoocen v
časovnih vzorcih;
– memoriranje prijetnih,
pozitivnih dogodkov;
– razgovori in druge kvalitativne
metode;
– biološke metode (indikatorji
možganske frontalne
asimetrije, facialna
elektromiografija, raven
kortizola v slini, merjenje
očesnih reakcij idr.)
Globalne in specifične
mere
Ed Diener
– Lestvica zadovoljstva
z življenjem
PANAS in drugi
instrumenti za
merjenje pozitivnega
in negativnega afekta

Lestvica zadovoljstva z
življenjem
Below are five statements that you may agree or disgree with. Using the 1 - 7 scale
below indicate your agreement with each item by placing the appropriate number on the
line preceding that item. Please be open and honest in your responding.
•35 - 31 Extremely satisfied
•26 - 30 Satisfied
•21 - 25 Slightly satisfied
•20 Neutral
•15 - 19 Slightly dissatisfied
•10 - 14 Dissatisfied
• 5 - 9 Extremely dissatisfied
•7 - Strongly agree
•6 - Agree
•5 - Slightly agree
•4 - Neither agree nor disgree
•3 - Slightly disagree
•2 - Disgree
•1 - Strongly disgree
____ In most ways my life is close to my ideal.
____ The conditions of my life are excellent.
____ I am satisfied with my life.
____ So far I have gotten the important things I want in life.
____ If I could live my life over, I would change almost nothing.

Dejavniki in povezave
Osebnost
– ekstravertnost (pozitivni afekt)
– nevroticem, zlasti facet depresivnosti (negativni afekt)
Kognitivni vidiki
– atribucije (stalne, globalne, internalne za pozitivne dogodke)
– pozitivno mišljenje, optimizem, videti stvari v pozitivni luči
Cilji in vrednote
– skladnost z moralnimi cilji in vrednotami
– izrazito materialistično usmerjeni ljudje so manj srečni
– Visoki in dosegljivi cilji
Drugi dejavniki
– demografski idr.

Tipična srečna oseba?
spol, starost, etnična in
kulturna pripadnost le
šibko ali nič povezani
podobno izobrazba in
telesna privlačnost
v povprečju nekoliko bolj
srečni
– poročeni
– ljudej z globljimi verskimi
prepričanji
– ljudje z višjimi dohodki
Wilson, 1967
– je “mlada, zdrava, dobro
izobražena, dobro plačana,
ekstravertna, optimistična,
brez skrbi, verna, poročena,
ima visoko samospoštovanje,
delovno moralo, zmerne
aspiracije, ni pomembno ali je
moški ali ženska in je lahko
zelo različne inteligentnosti”
– poznejše raziskave so to le
delno potrdile

Medkulturne razlike
majhne
globalni SB nekoliko višji pri individualističnih kulturah
– ZAKAJ?
– morda zato, ker je za te kulture značilna višja stopnja internalnosti
– morda tudi razlike v ocenjevanju emocij (na zahodu ocenjujemo
pozitivna čustva bolj pozitivno in negativna bolj negativno kot na
vzhodu)
– Kwan, Bond, Singelis (1997)
• samospoštovanje glavni prediktor zadovoljstva v individualističnih kulturah
• harmonija v medosebnih odnosih glavni prediktor zadovoljstva v
kolektivističnih kulturah
ekonomska razvitost
– v razvitejših in bolj demokratičnih družbah globalni SB nekoliko višji

Povezanost s psihičnim
zdravjem in prilagojenostjo
zakaj se ocenjujemo kot bolj kakor povprečno srečne?
– pomanjkanje realizma?
• depresivne osebe so dokaj realistične (Beck, 1967)
– ima precenjevanje izkušenj negativen ali pozitiven učinek na
prilagojenost, uspešnost in psihično zdravje?
povezanost s telesnim zdravjem in telesno privlačnostjo
razmeroma šibka
SB se povezuje tako z realizmom kot z optimizmom
večje samospoštovanje
manj psihičnih težav
SB že notorično eden izmed kriterijev psihičnega zdravja
– zanimivo je, da se povezuje tudi z občutjem moralne ustreznosti

Teorije SB
Genetski vplivi
– okrog 0,50 (Tellegen in sod., 1988)
Motivacijske teorije: zadovoljitev potreb
– ne zadovoljujejo
– ljudje lahko trpijo, a so srečni
Kontekstne teorije
– nivo adaptacije
– socialno primerjanje
– doseganje ciljev in vrednot
Teorija dinamičnega ravnovesja
– genetski faktorji, osebnostne dimenzije, življenjski dogodki
(izkušnje) in mehanizem adaptacije

Teorija dinamičnega ravnovesja
Teorija dinamičnega ravnovesja (Diener in
sod., 1999)
Vloga genetskih faktorjev, osebnosti,
življenjskih dogodkov in nivoja adaptacije

Adaptacijski nivo in habituacija
Oblikovanje nevtralne ravni ocenjevanja
V območju “povprečja” izkušenj
Velja zlasti za področje občutkov in zaznav
(Helson, 1964), a tudi za kognitivno delovanje
(Musek, Polič, 1971)
Zato ocenjujemo relativno glede na izkušnje in
ne absolutno
PRIMER: boljšemu standardu se privadimo in
njegove spodbude nas postopno ne privlačijo
več tako; stvari, ki so se nam zdele privlačne,
niso več, ali pa so postale celo neprivlačne
zato svojega življenja ne ocenjujemo kot nič
bolj bistveno srečno
- +
- +
- +

Adaptacijski nivo in habituacija
(nad.)
naš adaptacijski nivo je zdaj tam, kjer je nekoč deloval srečni
dogodek (npr. srečanje z osebo, v katero smo zaljubljeni; zadetek na
loteriji)
da bomo bolj srečni, zdaj terjamo več
ZAKAJ POTEM NISMO CELO BOLJ NESREČNI?
– morda celo smo (depresija po loterijskem zadetku; “post
coitum triste”), a le za nekaj časa
– vendar nove izkušnje kmalu pomaknejo nivo adaptacije v
drugo smer in naša pričakovanja se nekako stabilizirajo
- +
- +
- +
- +

Kaj lahko razložimo z nivojem
adaptacije?
da so razlike v subjektivnem blagru relativne in v
povprečju razmeroma majhne tudi pri zelo
različnih ljudeh
– paraplegik in dobitnik na loteriji se npr. ne bosta nujno
razlikovala
da smo v prizadevanjih za materialnimi
dobrinami nenasitni
– z doseženim nismo več zadovoljni
• zato mora gospa Imelda Marcos kupiti kar 1060 novih
čevljev, če naj bo tako zadovoljna kot običajna dama z enim
ali dvema novima paroma

Socialno primerjanje in
relativna deprivacija
SB je relativen tudi zato,
ker se primerjamo z
drugimi (Adler!)
Relativna deprivacija
(Merton, Kitt, 1950)
Tudi če imamo več, ne
bomo srečnejši, če imajo
drugi še več
Vendar je pomembno, s
kom se primerjamo
– primerjalni standard
– Adler: kompleks
manjvrednosti
Will Campbell (1977, Brother
to a dragonfly)
– “Our poverty became a reality.
Not because of our having less,
but by our neighboors having
more.”
• zveni domače? “slovenska
favšija”
Bertrand Russell
– berači ne zavidajo
milionarjem, ampak drugim
beračem, ki imajo več
– Napoleon je zavidal Cezarju,
Cezar Aleksandru in
Aleksander menda Heraklu, ki
sploh nikoli ni živeč

Nekaj pomembnejših izsledkov
o SB...
ostaja stabilno skozi življenje
korelira z ekstravertnostjo, optimizmom in odsostnostjo
skrbi
pozitivno korelira z notranjo motivacijo (negativno z
zunanjo)
le zmerno korelira z denarjem (bogastvom) ali sploh ne
lahko bistveno upade nekaj časa po velikem dobitku
(uspehu)
na splošno ne korelira z zdravjem
upade po zelo neugodnih diagnozah in ob hudi prizadetosti

Srečnost
že v antiki kot najvišji cilj
zelo različna pojmovanja
ni enoznačnih objektivnih
kriterijev srečnosti
osebno, subjektivno občutje
srečnosti je nujen pogoj sreče
– ZATO sociološki kriteriji
kakovosti življenja ne zadoščajo
– “kakovost življenja brez občutka
sreče je kot dobra spolna tehnika
brez orgazma”
Demokrit
Aristotel:
•sreča je ves cilj in smoter človeške
eksistence
•sreča je odvisna od nas samih
samo 8-15 % ljudi meni, da je sreča
odvisna od objektivnih okolnosti
(Lyubomirsky, 2001)

Značilnosti srečnih oseb (Ellis,
2001)
Stanjska in potezna srečnost povprečje prijetnih emocij
povprečje neprijetnih emocij
OBNAŠANJE
TEMPERAMENT
KOGNICIJA
topli, ljubeči odnosi
pozitivni afekt
optimis tične atribucije
upanje
emocionalna s tabilnos t trdo dela, kar ga ves eli
zadovoljs tvo z las tnimi
odločitvami
srečnost si postavlja za
cilj
zbližanos t
pozitivno gledanje na
socialne primerjave
zaupanje občutje smiselnosti, vere
nadzor, osebna kontrola
nad dogajanjem
(teles na) aktivnos t,
vežbanje
ekstravertnost,
sociabilnost
samospoštovanje

Raziskovalni podatki o srečnosti
David G. Myers
kdo je srečen in zakaj?
značilnosti srečnih ljudi
– srečni ljudje:
• vidijo svet varnejši
• se laže odločajo
• so bolj zadovoljni z življenjem
• vidijo prihodnost bolj obetavno
• bolj pozitivno ocenjujejo druge
• raje pomagajo drugim
koliko se čutimo srečne?
kdo je bolj srečen?
sreča in uspehi

Preplavitev
Psihologija optimalnega
izkustva (Csikszentmihalyi,
1990)
“...a state of optimal
experience. Flow activities
are done for the sake of
doing them and not for
extrinsic rewards.”
uživanje brez skrbi in brez
dolgočasja
spominja na Maslowova
vrhunska doživetja?

Značilnosti preplavitve
ugodje - uživanje
– ugodje občutimo ob
zadovoljitvi potrebe
– uživamo pri aktivnosti, ki ima
vrednost sama po sebi
• izkustva uživanja ustvarjajo
preplavitev
mikropreplavitve
– drobne aktivnosti, v katerih se
angažiramo med
dolgočasnimi opravili (npr.
risanje ornamentov med
dolgočasnim predavanjem)
delo, ustvarjanje, konjički,
šport
prosto usmerjanje pozornosti
odsotnost distresa in distrakcije
stapljanje dejavnosti in zavesti
visoka stopnja izvežbanosti
jasni cilji in povratne informacije
občutek popolne kontrole
(ni strahu pred izgubo kontrole)
transformiranje časa
odsotnost samozavedanja

Upanje
C. R. Snyder (1994, 2000)
Tri značilnosti
– ciljno orientirano mišljenje
(dosegljivi a ne 100% cilji)
– poti doseganja so možne
– zmožni smo ubrati te poti
Raziskovalni podatki
– višja stopnja upanja korelira z
• akademsko in športno
uspešnostjo
• samospoštovanjem in
prilagojenostjo
• boljšim počutjem in zdravjem
Rick Snyder

Dobro življenje
modrost dobrega življenja
– interakcije
– življenjske kvalitete
– individualne kvalitete

Interakcije
Love and intimacy - meaningful
relationships, including friendships
that involve loving and being loved
Satisfying work/occupation - being
committed to a vocation and valued
through it
Helping others (altruism) - helping
and being helped and supported
Good citizenship - participating in
activities that have public benefit
and being respected in the public
arena
Spirituality - connection to a deeper
meaning or reality
Forgiveness - the ability to
reconcile with those who offend and
avoid retaliatory aggression against
the offender (McCullough, 2000).
Leadership - supporting the growth
of those younger who will be the
future leaders
ljubezen
družba
duhovnost
vodenje dobro delo
interakcije
državljanstvo altruizem
odpuščanje

Življenjske kvalitete
Purposeful futuremindedness
- pursuit of
personal ideals and
goals
Individuality -
integration of
personality traits into a
unified and distinct
whole
Self-control -the
ability to alter one's
states and responses, a
key to the adaptation
process (Baumeister
and Exline, 2000).
Wisdom - capstone of
the good life; the
ability to navigate the
issues and pragmatics
of life
smiselnost
perspektiva
modrost
vrednote
življenjske
kvalitete
individualiziranost
samokontrola
samoregulacija

Individualne kvalitete
Integrity and ethics - living up to the
principles and dreams of life
integralnost
Creativity/originality - using
information in a unique way or creating
new avenues of information
etičnost
skromnost
Play - having a sense of fun and humor
Subjective well-being - the pervasive
sense that life has been and is good
Courage - being unafraid of death,
being able to overcome obstacles, and
being willing to take risks based on
principles
Humility - the accurate assessment of
abilities and achievements where
mistakes and limitations can be
recognized. Usually humility entails an
ability to accept new ideas and advice
while maintaining a low self-focus and
the appreciation of the value of all
things (Tangney, 2000).
samozavest kreativnost
individualne
kvalitete
pogum igra, humor
dobro počutje
“sem najlepši, najpametnejši in najbolj
skromen”

Povzetek
Razpoloženje in afekt
Negativni in pozitivni afekt
Optimizem, sreča, subjektivno blagostanje
Preplavitev, upanje, dobro življenje
Afekt, osebnost in psihično zdravje

Literatura
Obsežen seznam virov v članku:
– Musek, J., Avsec, A. (2002). Pozitivna
psihologija: Subjektivni (emocionalni) blagor
in zadovoljstvo z življenjem. Anthropos, 2002,
1-3, str. 41-68.

Dobro življenje - reference
Baltes, P. B., & Staudinger, U. M. (2000) Wisdom: A metaheuristic
(pragmatic) to orchestrate mind and virtue toward excellence.
American Psychologist, 55, 122-136.
Baumeister, R. F., & Exline, J. J. (2000) Self-control, morality, and
human strength. Journal of Social and Clinical Psychology, 19, 29-43.
McCullough, M. E. (2000) Forgiveness as human strength: Theory,
measurement, and links to well being. Journal of Social and Clinical
Psychology, 19, 43-54.
McCullough, M. E., & Snyder, C. R. (2000) Classical sources of
human strength: Revisiting an old home and rebuilding a new one.
Journal of Social and Clinical Psychology, 19, 1-10.
Simonton, D. K. (2000) Creativity: Cognitive, personal, developmental,
and social aspects. American Psychologist, 55, 151-158.
Tangney, J. P. (2000) Humility: Theoretical perspectives, empirical
findings, and directions of future research. Journal of Social and
Clinical Psychology, 19, 70-82.

Literatura
James, W. (1902). Varieties of religious experience. New York: Mentor Books.
Diener, E, Emmons, RA, Larsen, RJ, Griffin, S. The satisfaction with life scale. Journal of
Personality Assessment 1985, 49:71-75.
Pavot, W, Diener, E, Colvin, R, Sandvik, E. Further validation of the satisfaction with life
scale: evidence for the cross-method convergence of well-being measures. Journal of
Personality Assessment 1991, 57:149-161.
Pavot, W, Diener, E. Review of the satisfaction with life scale. Psychological Assessment
1993, 5:164-172.

Literatura
Allport, G. W. (1961). Pattern and growth in personality. New York: Holt, Rinehart, & Wilson.
Baltes, P.B. & Staudinger, U.M. (2000). Wisdom: The orchestration of mind and virtue towards excellence.
American Psychologist.
Bandura, A. (1986). Social foundations of thoughts and action. Englewood Cliffs, New Jersey: Prentice-Hall, 1986.
Benjamin, L.T. Jr. (1992) (Ed.) The history of American psychology. Special Issue, American Psychologist, 47, 2.
Buss, D.M. (2000). Quality of life: An evolutionary psychological perspective. American Psychologist.
Csikszentmihalyi, M. (1993). The evolving self. New York: HarperCollins.
Diener, E. (2000) Subjective well-being: The science of happiness, and a proposal for a national index. American
Psychologist.
Gardner, H., Michaelson. M., & Solomon, B. (2000). The origins of good work. American Psychologist.
Hall, G.S. (1922). Senescence: The last half of life. New York: Appleton.
James, W. (1902). Varieties of religious experience. 1958 Reprint, New York: Mentor.
Jung, C.G. (1936/1969). The archetypes of the collective unconscious. Vol. 9, The collective works of C.G. Jung.
Princeton, NJ: Princeton University Press.
Jung, C. (1933). Modern man in search of a soul. New York, Harcourt.
Kahneman, D. (1999). Objective happiness. In Kahneman, D., Diener, E. & Schwartz, N. Well-being: The
foundations of hedonic psychology. New York: Russell Sage. Pp 3-25.
Koch, S. & Leary, D.E. (1985) (Eds). A century of psychology as science. New York: McGraw-Hill.
Larson, R. W. (2000). Toward a psychology of positive youth developmeny. American Psychologist.
Ledoux, J. & Armony, J. (1999). Can neurobiology tell us anything about human feelings. In D. Kahneman, E.
Diener, & N. Schwartz (eds.) Well-Being. New York: Sage.

Literatura
Lubinski, D. & Benbow, C.P. (2000). States of excellence: A psychological interpretation of their emergence.
American Psychologist.
Maslow, A. (1971). The Farthest Reaches of Human Nature. New York: Viking.
Massimini, F. & Delle Fave, A. (2000) Individual development in a bio-cultural perspective. American
Psychologist.
Myers, D.G. (2000) The funds, friends, and faith of happy people. American Psychologist,
Peterson, C. (2000). The future of optimism. American Psychologist.
Ryan, R.M. & Deci, E.L. (2000). Self-determination theory and the facilitation of intrinsic motivation, social
development, and well-being. American Psychologist.
Salovey, P., Rothman, A.J., Detweiler, J.B. & Steward, W.T. (2000). Emotional states and physical health.
American Psychologist.
Schwartz, B. (2000). Self-determination: The tyranny of freedom. American Psychologist.
Seligman, M. (1992). Helplessness: On depression, development, and death. New York: W.H. Freeman.
Seligman, M. (1994). What you can change & what you can’t. New York: Knopf.
Seligman, M. Schulman, P., DeRubeis, R., & Hollon, S. (1999). The prevention of depression and anxiety.
Prevention and Treatment,

Literatura
Simonton, D.K. (2000). Creativity: Cognitive, personal, developmental and social aspects.
American Psychologist.
Smith, R. (1997). The human sciences. New York: W.W. Norton.
Taylor, S.E., Kemeny, M.E., Reed, G.M., Bower, J.E. & Gruenwald, T.L. (2000). Psychological
resources, positive illusions, and health. American Psychologist.
Terman, L. (1939). The gifted student and his academic environment. School and Society, 49, 65-
73.
Terman, L., Buttenweiser, P., Johnson, W., & Wilson, D. (1938). Psychological factors in marital
happiness. New York: McGraw-Hill.
Vaillant, G. (2000). The mature defenses: Antecedents of joy. American Psychologist.
Watson, J. (1928). Psychological care of infant and child. New York: Norton.
Winner, E. (2000). The origins and ends of giftedness. American Psychologist.

Spletne strani
http://www.teachpositivepsych.org/subjwellbeing.htm
http://www.teachpositivepsych.org/overview.htm
http://www.teachpositivepsych.org/flow.htm
http://www.teachpositivepsych.org/happiness.htm
http://www.teachpositivepsych.org/optimism.htm
http://www.teachpositivepsych.org/hope.htm
http://www.teachpositivepsych.org/goodlife.htm
http://s.psych.uiuc.edu/~ediener/index.html
http://www.davidmyers.org/happiness/links.html
http://www.davidmyers.org/religion/
http://www.eur.nl/fsw/research/happiness/
http://psych.upenn.edu/seligman/pospsy.htm
http://www-hsl.mcmaster.ca/tomflem/well.html