Številka 17, januar 2010 - Carinska uprava Republike Slovenije

| Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije | januar 2010 | številka 17 | 

Preprečevanje nezakonitega ribolova 

Preprodajalci cigaret v Berlinu 

Vaja vodnikov in službenih psov 

V pokoju: Milan Jarnovič, Karl Grenko, Milenko Srebrnič

[ UVODNIK ] > > > > 

Tudi leto pred nami bo leto preizkušenj 

Ko v času, ko se končujejo božično-novoletni 

prazniki, pripravljam 

uvodnik za prvo številko 

glasila Carina.si v letu 2010, 

mi v mislih še vedno odzvanjajo 

mnoge lepe želje, ki smo si jih 

voščili ob prehodu v novo leto. 

Po televiziji in radiu se vrstijo 

oddaje z naslovi: Slovenija v 

letu 2009, Svet v letu 2009, 

Šport v … Vsaka teh oddaj poskuša na zgoščen, objektiven 

in po možnosti duhovit način povzeti najpomembnejše 

dogajanje v preteklem letu. 

Če bi pripravili oddajo z naslovom Slovenska carina v 

2009, bi se v oddaji prav gotovo najprej pohvalili z velikimi 

uspehi naših sodelavcev pri odkrivanju tihotapljenja 

prepovedanih drog in cigaret. Omenili bi uspešno izvedene 

kontrolne akcije, v katere smo povezali tudi policijo in inšpekcijske 

službe. Posebno mesto v oddaji bi imeli uvedba 

novega uvoznega informacijskega sistema, uvedba prenovljenega 

tranzitnega sistema in začetek izvajanja evropske 

varnostne uredbe s potrebno informacijsko podporo. 

V preteklem letu smo se spopadli z vodenjem izterjav, ki 

smo jih zato, da bi zagotovili čim več delovnih mest tudi 

potem, ko carine ne bo več na slovenskih državnih mejah, 

začeli postopoma prevzemati od Davčne uprave RS. Prevzeli 

smo nove naloge v okviru skupne kmetijske politike. 

Deležni smo bili pohval za urejeno in hitro vračanje trošarine 

za komercialni namen, ki ga je prinesla sprememba 

zakona o trošarinah. Velika pridobitev za naše delo 

je bil nakup mobilnega skenerja, ki ga bomo uporabljali 

predvsem v luki Koper. V oddaji bi imeli posebno mesto 

stalni stiki z javnostjo, ko smo mednarodni dan carine 

pod geslom »Carina v službi okolja – varujmo naravno 

dediščino« obeležili z razstavo zavarovanih rastlin in živali, 

obiskali nekatere osnovne šole in učencem predstavili 

2 | CARINA.SI 

vlogo in metode dela sodobne carine, na nekaterih mejnih 

prehodih pa smo organizirali dneve odprtih vrat. Krepili 

smo tudi povezave med slovenskimi državnimi organi in 

stike na mednarodni ravni. V oddaji Slovenska carina v 

2009 bi vsekakor omenili še, da smo v Kranjski Gori ponovno 

obudili carinske športne igre in da smo dobili prve 

kose prenovljene carinske uniforme. Pomemben del oddaje 

bi bil namenjen dnevu carine, ko smo štiriindvajsetim sodelavcem 

podelili priznanja in ko je našo upravo obiskal 

minister za finance dr. Franc Križanič. 

Četudi bi bil pripravljavec oddaje še tako vesten kronist, v 

oddajo ne bi mogel zajeti prispevka vsakega izmed 1750 

sodelavcev slovenske carine. Ne bi mogel prikazati neprespanih 

noči na mejnih prehodih, natančnih pregledov 

blaga, sprejemanja zahtevnih odločitev ob carinjenju ali 

inšpekcijskih pregledih, študija slovenskih in evropskih 

predpisov ter njihovega uveljavljanja v praksi. Neomenjen 

bi bil prispevek vseh, ki skrbijo, da se kolesje sistema slovenske 

carine brez večjega zatikanja vrti naprej. 

V pričujoči številki glasila Carina.si je objavljen intervju 

z Milanom Jarnovičem, lani upokojenim direktorjem Carinskega 

urada Maribor. Poznamo ga kot velikega ljubitelja 

zgodovine, predvsem ga zanima zgodovina carine vse 

od antičnih časov. Pravijo, da je zgodovina naša najboljša 

učiteljica. Tudi dogodki preteklega leta so sedaj že del zgodovine. 

Želim si, da bi se iz njih čim več naučili in v letošnjem 

letu skupaj ustvarjali zgodovino slovenske carine. 

Od voščil, ki sem jih prejel v preteklih dneh, se mi je naslednje 

posebej vtisnilo v spomin in ga želim izreči tudi vam: 

»Tudi leto pred nami bo leto preizkušenj. Skupaj jih bomo 

zmogli. Hvala, ker bomo lahko še naprej sodelovali.« 

Rajko Skubic, 

generalni direktor Carinske uprave RS 

Carina.si | Interno glasilo Carinske uprave RS 

Izdaja: Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS, Generalni carinski urad, Šmartinska 55, Ljubljana 

Glavna urednica: Sabina Langus Boc | Fotografija na naslovnici: Pregled tovornega vozila z mobilnim rentgenom (foto: Sabina Langus Boc) | Lektoriranje: Mira Anžur 

Grafična priprava in tisk: Tiskarna Klar, Murska Sobota 

Naklada: 2000 izvodov 

Ponatis delov ali celotne publikacije ni dovoljen brez pisnega pristanka izdajatelja. Uporaba in objava posameznih prispevkov je dovoljena le z navedbo vira. 

ISSN 1581-8829

Milan Jarnovič: 

Milan Jarnovič je topel človek, pošten in pozoren. Ko 

sem ga vprašala, kakšen naj bo dober šef, dober strokovnjak 

ali dober človek, je pragmatično odvrnil: »Pošten 

moraš biti do ljudi, od njih lahko zahtevaš tisto, 

kar delaš tudi sam. Tudi za oblačenje, na primer, velja 

enako. Cariniku ni treba brati pravilnika, kako mora 

biti oblečen. Samo šefa mora pogledati. Drži seveda, 

da si nekaterih stvari, ki si jih drugi lahko privoščijo, 

kot šef pač ne moreš. Podrejeni znajo ceniti, če je vodja 

pošten in enak do vseh, če pomaga, ko je nekdo v stiski, 

v težavah. To, da je treba delati, pa tako sami vedo 

in jim ni težko.« 

O 41 letih v carini 

Začel je na začetku. Med štipendisti Zvezne carinske 

uprave je bil med maloštevilnimi Slovenci, saj so bile 

plače v javni upravi v 60. letih prejšnjega stoletja precej 

nižje kot v gospodarstvu. Na srednji ekonomski šoli 

v Ljubljani je bil poseben carinski razred z nekoliko 

drugačnim predmetnikom. Učili so se o carinski tarifi, 

postopkih in sistemu. Maturo je tako opravljal iz carine 

in bil z dekretom razporejen v Carinarnico Maribor, 

kjer je ostal do upokojitve. 

< < < < [ INTERVJU ] 

»Do ljudi je treba biti pošten in od njih zahtevati tisto, kar 

delaš tudi sam.« 

Milan Jarnovič je v carini delal 41 let. Začel je takoj po 

srednji šoli leta 1968, vmes je v Mariboru doštudiral 

ekonomijo, postal najprej šef oddelka v Šentilju, leta 

1991 vodja izpostave, potem pomočnik direktorja, svojo 

carinsko kariero pa je sklenil kot direktor Carinskega 

urada Maribor. Tako lahko dobra štiri desetletja 

faktografsko strnemo v nekaj stavkov. Vendar bi bilo 

škoda ne zabeležiti vseh tistih dogodkov in prelomnic, ki 

so tem letom dali pečat in pravo vsebino. 

V 41 letih od administracije carinskega nadzora na Šentilju do direktorja Carinskega urada Maribor. 

Foto: Sabina Langus Boc 

Njegov prvi dan v službi je bil 1. julija 1968. Šofer 

ga je peljal na mejni prehod Šentilj. Niti uniforme še 

ni imel, tako da je v administraciji carinskega nadzora 

delal kar v civilni obleki. 

»Nobenih izkušenj nisem imel. Bil sem čisto svež iz 

šole. 20. junija sem končal šolo, 1. julija pa sem bil 

že v službi. Ata mi je pač rekel, šolo si končal, zdaj pa 

delat.« 

Delal je tudi ob sobotah, od sedmih do dveh. Veliko 

presenečenje je bil jezik. Vse je namreč potekalo v srbohrvaščini. 

»80, 90 odstotkov potnikov je bilo namreč iz južnih 

republik Jugoslavije, in če si začel govoriti slovensko, 

so te samo začudeno gledali.« 

Najtežje obdobje je bilo pred osamosvojitvijo, pred 

letom 1991: »Takrat sem delal na mejnem prehodu 

Šentilj, ki je bil prehod celotne Jugoslavije, imenovan 

kar zdomski. Večina potnikov je bila namreč iz drugih 

republik na začasnem delu v Nemčiji. Ozračje je bilo 

precej napeto. Kogar koli od potnikov sem kaj vprašal, 

CARINA.SI | 3

[ INTERVJU ] > > > > 

je takoj vzrojil, češ da ga nadlegujem le zaradi njegove 

narodnosti.« 

Ko danes prebira zapise o osamosvojitvi Slovenije, se 

samemu sebi čudi, kaj vse so si upali. Šentilj je bil edini 

mejni prehod, ki je bil odprt praktično vso vojno. 

Vsakdo je lahko šel čez. Le med vojaškim spopadom je 

bil nekaj ur zaprt: »Bil je zoprn občutek, na prehodu 

smo bili cariniki in policisti. Vedeli smo, da so v bližini 

ostrostrelci, in prav nič prijetno ni bilo na stezi. Počutili 

smo se kot lahke tarče.« 

Po letu 1991 so bili vsi polni pozitivne energije in navdušeno 

so začeli uvajati novosti: »1992. smo že uvedli 

evropsko enotno carinsko listino, ko še ni bilo nikjer 

niti govora o kakšnem pridruženem članstvu Slovenije 

v EU. Sami smo ugotovili, da je bil obstoječi papir pač 

neprimeren, pa še indigo je bilo treba prekladati. Dvomljivci 

so nam očitali, češ, kaj uvajamo tako novost 

sredi poletja, ko so dopusti, saj bodo nastale kilometrske 

kolone. Ampak je vse šlo lepo. Zato ker smo sami 

trdno verjeli, da bo uspelo.« 

Na novinarski konferenci 2008 v Carinskem uradu Maribor. 

Foto: arhiv GCU 

Ekonomijo v Mariboru je končal ob delu leta 1981. 

Nikoli ni razmišljal, da bi zamenjal službo: »Carina je 

bila zame vseskozi v redu. V kolektivu sem se dobro 

počutil, a tudi sicer nisem človek, ki bi eksperimentiral.« 

Resda pa je v carini zamenjal mnogo delovnih 

mest: »Začel sem kot carinik, potem sem bil vodja izmene, 

delal v carinjenju pa na železnici na izvozu, tako 

4 | CARINA.SI 

da se je nenehno nekaj dogajalo, se spreminjalo. Najbrž 

bi bilo drugače, če bi bil vsa ta leta na enem mestu.« 

Na carino je bil najbolj ponosen, ko je iz ust ministra 

slišal pohvalo, da je carina pri elektronskem poslovanju 

s podjetji najbolj razvita od vseh. Poudarja, da je sodelovanje 

z gospodarstvom zgledno in pomembno je, da 

nas podjetja sprejmejo kot partnerje, ne pa kot nekoga, 

ki jim otežuje delo. Tako podobo je treba negovati. 

Njegov zadnji dan v službi je bil povsem običajen: »Nič 

kaj pretresljivega se ni zgodilo. V javni upravi smo pač 

vsi kolesca v stroju in dokler vse lepo teče, je vse v 

redu.« 

O zgodovini 

Milan Jarnovič je ljubitelj zgodovine. Veliko bere, še 

posebej o Napoleonovem obdobju, o slovenski zgodovini, 

v zadnjem času pa išče podatke o zgodovini carine 

na Slovenskem. 

»Začel sem s 1850 let staro zgodbo, torej z Rimljani v 

času province Ilirik. Segala je od izvira do izliva Donave 

pa do Jadranskega morja. Carinska uprava province 

je bila na Ptuju, kjer je tudi spomenik – mitrej, ki so ga 

zgradili cariniki.« 

Zgodovino carine je težko raziskovati, saj so v knjigah 

zgolj drobci in je treba zgodbo sestavljati iz teh 

drobcev. Našel je dva tisoč let star carinski predpis o 

carinski stopnji tistega časa. Bral je tudi besedilo neke 

ameriške zgodovinarke, ki trdi, da je začetek prvih delniških 

družb prav združba na Ptuju v 1. stoletju. Šlo je 

za konzorcij treh rimskih državljanov, ki so bili zakupniki 

carine za celotno področje Ilirika. Zakupniki so 

cesarju plačali zakupnino in potem stremeli k temu, da 

so v enem letu pobrali več, kot so plačali. Združili so 

se v delniško družbo in skupaj obvladovali ogromno 

področje, veliko pol milijona kvadratnih kilometrov. 

Zanimajo ga tudi mitnice in meja med Ilirskimi provincami 

in avstrijskim cesarstvom v 18. stoletju: »Ilirske 

province so za Ilirikom drugi primer, ko je bilo s 

slovenskega ozemlja obvladovano večje carinsko območje, 

ko je današnja Slovenija. Mitnice so bile zelo 

gosto posejane, vsakih nekaj deset kilometrov. Njihova

naloga je bila pobiranje dajatev, kontrola blaga in ljudi. 

Vsakdo, ki je prečkal ozemlje nekega grofa, je moral 

plačati mitnino v zameno za varno pot čez to ozemlje. 

Oblastnike je zanimalo, kdo, kdaj, kam in s čim hodi. 

To se do danes praktično ni kaj dosti spremenilo.« 

Že takrat so poznali izraze, kot sta osebna prtljaga in 

luksuzno blago, za katero je bilo treba plačati carino. 

»Carina se je plačevala za sužnje, ki so bili navadno blago. 

Luksuzno blago pa je bil na primer evnuh, ki ga je 

Vnos blaga v tranzitni postopek 

na osnovi obrazca 302 (2. del) 

V 15. številki glasila je bil objavljen članek o vnosu 

blaga v tranzitni postopek na osnovi obrazca 302. 

Med drugim je bilo izpostavljeno preverjanje verodostojnosti 

listin, ki spremljajo blago sil NATO, in aktivnosti 

Evropske komisije (v nadaljevanju Komisija) 

pri pripravi izvedbenih določb carinskega zakonika za 

izvajanje tranzitnega postopka na osnovi obrazca 302. 

Tokrat bom pisal o sodelovanju Generalnega carinskega 

urada s Komisijo pri oblikovanju evropske carinske 

zakonodaje o tranzitnem postopku na osnovi obrazca 

302 in nekaterih drugih dilemah, povezanih s tem. 

Ameriško obrambno ministrstvo že dalj časa pritiska 

na Komisijo, ker želi doseči, da bi carinski organi Skupnosti 

uporabljali aplikacijo US-CPA (United States 

Customs Process Automation) za e-obrazec 302; ta 

omogoča izvajanje carinskega nadzora le za pošiljke, ki 

jih odpremlja ameriška vojska. Komisija se upira pritiskom 

Združenih držav Amerike, saj vztraja pri uporabi 

obrazca 302 v aplikacijah NCTS, ECS in ICS. Komisija 

je že izdelala preglednico s podatki, ki jih bo treba 

vnesti v NCTS, ECS in ICS v primeru vnosa blaga v 

carinski postopek na osnovi obrazca 302. Pripravila je 

tudi predlog izvedbenih določb carinskega zakonika, ki 

bo omogočal deklarantu izbiro med elektronsko vložitvijo 

obrazca 302 in papirnatim postopkom, za katere- 

imel potnik s sabo,« pove. 

< < < < [ INTERVJU ] 

Milan Jarnovič je ponosen, da je pustil za sabo stvari 

urejene. Poudarja, da je zelo pomembno je, da smo 

v službi ljudje in prijazni eden do drugega, saj konec 

koncev tretjino življenja preživimo v službi. Že če se 

vsaj trudimo biti taki, je to že veliko. 

Sabina Langus Boc, GCU 

< < < < [ IZ STROKE ] 

ga je prav tako pripravljen predlog izvedbenih določb. 

Slovenska carina ima pri oblikovanju evropskih carinskih 

predpisov o tranzitnem postopku na osnovi obrazca 

302 dejavno vlogo, saj je v Bruslju večkrat izpostavila 

težave, s katerimi se srečuje pri tranzitnem postopku 

na osnovi obrazca 302. 

V preteklosti je ostalo veliko tranzitnih postopkov na 

osnovi obrazca 302 nezaključenih, ker niso bila predložena 

ustrezna dokazila o zaključku postopka. To 

problematiko je reševal sklep, sprejet na sestanku kolegija 

generalnega direktorja CURS 22. in 23. novembra 

2007 v Novi Gorici, medtem ko bo v primeru nezaključenega 

tranzitnega postopka na osnovi obrazca 302 

v NCTS treba opraviti poizvedovalni postopek oz. postopek 

izterjave, ki se danes izvaja v sklopu četrte faze 

NCTS za zunanji skupnostni tranzitni postopek (T1). 

Tudi v prihodnosti obstaja verjetnost, da bodo tranziti 

na osnovi obrazca 302 v NCTS ostajali nezaključeni. 

Nekoliko smešno bi bilo, da bi v primerih nezaključenega 

tranzita na osnovi obrazca 302 v NCTS obračunali 

carinski dolg mednarodni organizaciji NATO, saj je po 

mednarodnem pravu oproščena vseh carinskih dajatev. 

Pri tranzitnem postopku na osnovi obrazca 302 nista 

CARINA.SI | 5

[ IZ STROKE ] > > > > 

določena niti glavni zavezanec niti garant, zato ostane 

prevoznik edini carinski dolžnik. To pomeni, da je carinski 

dolg pri tranzitnem postopku na osnovi obrazca 

302 nezavarovan, medtem ko so prevozniki velikokrat 

pravne osebe s sedežem zunaj Republike Slovenije, kar 

pomeni težavo pri izvršbi v primeru neplačila. V Bruslju 

je Slovenija na enem izmed sestankov Odbora za 

carinski zakonik, Sekcije za tranzit, poudarila, da pri 

tranzitu na osnovi obrazca 302 ni glavnega zavezanca 

in garanta, ter povprašala, katera oseba bo carinski 

dolžnik v primeru nezaključenega tranzita v NCTS po 

neuspešni poizvedbi. 6. oktobra 2009 smo Komisiji 

poslali pripombe na predlog izvedbenih določb carinskega 

zakonika, ki bi opredeljeval način izvajanja tranzitnega 

postopka na osnovi obrazca 302. V dopisu smo 

izpostavili probleme, ki se lahko pojavijo v primeru 

informatizacije obrazca 302 v NCTS. 

6 | CARINA.SI 

Carinski organi Skupnosti nosijo veliko odgovornost 

pri nadzoru vstopa blaga na osnovi obrazca 302 v Skupnost, 

saj morajo preverjati pogoje in upravičenost 

blaga za vnos v postopek, ki ga v skladu s sedemnajstim 

odstavkom 4. člena Carinskega zakonika izbere 

deklarant. Pri tranzitu na osnovi obrazca 302 so najbolj 

tvegani tisti prevozniki, ki s komercialnimi vozili 

na podlagi obrazca 302 prevažajo blago, za katero na 

prvi pogled nihče ne bi dejal, da gre za vojaško blago. 

Primer takšnega blaga so šotori, hrana, gradbena mehanizacija 

itd. Pri takšnih pošiljkah mora biti carina še 

posebej pozorna. 

Preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in 

nereguliranega ribolova 

Evropska skupnost je 29. septembra 2008 sprejela 

Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema 

Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega 

in nereguliranega ribolova, za odvračanje 

od njega ter za njegovo odpravljanje (uredba št. 

1005/2008). Pristojnost izvajanja omenjene uredbe je 

prevzela Carinska uprava RS. 

Ko govorimo o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem 

ribolovu (v nadaljevanju nezakonit ribolov), 

mislimo predvsem na dejavnosti, ki so nezakonite, neprijavljene 

in neregulirane ter so v nasprotju z ukrepi 

za ohranjanje in upravljanje z vodnimi viri na nekem 

območju. Tu gre predvsem za ribolov brez veljavnega 

dovoljenja, ribolov, o katerem se ne poroča oziroma 

se poroča napačno. Zajema ribolovne dejavnosti, ki so 

usmerjene v nedorasle morske organizme, kar je v nasprotju 

s pravili o najmanjši velikosti, ali pa se izvajajo 

v obdobjih ali na območjih, ki so sicer zaprta, s čimer 

Jan Leš, GCU 

ogrožajo obnavljanje ribjega staleža. In nenazadnje zajema 

tudi ribolovne dejavnosti, ki se opravljajo s prepovedanim 

ribolovnim orodjem. 

Nezakonit ribolov ne škodi le morskemu okolju, ampak 

pomeni tudi krajo skupnih ribolovnih virov. To 

povzroča znatne izgube ribičem, ki spoštujejo ukrepe 

za ohranjanje in upravljanje z vodnimi viri. Ribiči EU, 

ki izvajajo zakonit ribolov, so zato izpostavljeni nelojalni 

konkurenci, zaradi česar industrija EU izgublja svoj 

tržni del. Po drugi strani ima nezakonit ribolov resne 

posledice za obalne skupnosti držav v razvoju. Obalne 

države v razvoju pogosto nimajo sredstev in zmožnosti 

za ustrezno gospodarjenje z morskimi vodnimi viri in 

nadzor nad njimi. Zato izvajalci nezakonitega ribolova 

brezobzirno izkoriščajo te slabosti, ribarijo brez dovoljenja 

obalnih držav in plenijo vire, ki so življenjsko 

pomembni za lokalne ribiče.

Ribiči EU, ki izvajajo zakonit ribolov, so izpostavljeni nepošteni 

praksi IUU ribolova, zaradi česar industrija EU izgublja 

svoj tržni del. 

Nezakonit ribolov predstavlja svetovni problem, pri 

katerem se od Evropske skupnosti pričakuje, da bo 

prevzela vodilno vlogo, saj ima eno največjih ribiških 

flot, je tretja svetovna ribiška velesila in največji uvoznik 

ribiških proizvodov na svetu. V letu 2007 je bilo 

v Evropsko skupnost uvoženih za 16 milijard evrov ribiških 

proizvodov in ocenjuje se, da jih za kar 1,1 milijarde 

evrov izhaja iz nezakonitega ribolova. 

Izgube, ki pri tem nastajajo, pa niso le gospodarske narave, 

nezakonit ribolov povzroča tudi okoljsko škodo. 

Že zakonit ulov preveč izčrpava zaloge ribjega staleža, 

nezakonit ribolov pa je še dodatna skrita grožnja temu 

zaskrbljujočemu stanju, ki ima posledice za morsko 

biotsko raznovrstnost. Nezakonit ribolov se pojavlja v 

vseh oceanih in zelo načenja trajnost ribolovnih virov. 

Sprejeta uredba št. 1005/2008 je eden izmed treh stebrov 

novega sistema za nadzor ribištva v Evropski skupnosti. 

Ta uredba bo skupaj z uredbo o dovoljenjih za 

ribolov in znatno reformo sedanjega sistema nadzora 

skupne ribiške politike pripomogla k uspešnejšemu 

boju proti nezakonitemu ribolovu. 

< < < < [ IZ STROKE ] 

Evropska Skupnost ima eno največjih ribiških flot, je tretja 

svetovna ribiška velesila in največji uvoznik ribiških proizvodov 

na svetu. 

Bistvene novosti, ki jih prinaša uredba št. 1005/2008 

in se uporabljajo po 1. 1. 2010, so: 

• Ribiškim plovilom tretjih držav se dovoli dostop 

do pristaniških storitev (pretovarjanje in iztovarjanje) 

samo v določenih pristaniščih Evropske 

skupnosti in tistim ribiškim plovilom pod zastavo 

tretjih držav, ki lahko zagotovijo natančne podatke 

o zakonitosti svojega ulova. 

• Vzpostavi se sistem potrdil o ulovu, ki omogoča, 

da se trgovanje ribiških proizvodov z Evropsko 

skupnostjo, če so le-ti pridobljeni z nezakonitim 

ribolovom, prepove. Da se zagotovi učinkovitost 

te prepovedi, se lahko ribiški proizvodi uvozijo v 

Evropsko skupnost ali izvozijo iz nje samo ob predložitvi 

ustrezno potrjenega potrdila o ulovu. Potrdilo 

o ulovu vsebuje podatke, s katerimi se lahko 

dokaže zakonitost ulova. Potrdi ga država zastave 

ribiškega plovila, ki je ribiške proizvode ulovila. 

Država mora zagotoviti, da ribiške ladje, ki plujejo 

pod njeno zastavo, upoštevajo mednarodna 

pravila o ohranjanju in upravljanju z ribolovnimi 

viri. 

• Evropska komisija bo vzpostavila sistem opozarjanja 

ter pripravila seznam plovil Evropske sku- 

CARINA.SI | 7

[ IZ STROKE ] > > > > 

pnosti, ki opravljajo nezakonit ribolov, in seznam 

nesodelujočih tretjih držav. Vse to bo pristojnim 

organom v državah članicah Evropske skupnosti 

omogočalo učinkovitejše izvajanje ukrepov v boju 

proti nezakonitem ribolovu. 

In kateri so ribiški proizvodi, za katere se zahteva potrdilo 

o ulovu? 

To so proizvodi iz 3. poglavja KN ter proizvodi pod tarifnima 

številkama 1604 in 1605 kombinirane nomenklature, 

vendar so nekateri izključeni s področja uporabe 

uredbe št. 1005/2008 in sistema potrdil o ulovu, 

ker bodisi niso pridobljeni iz ulova v morskih vodah 

ali so manjšega pomena z vidika ukrepov ohranjanja in 

upravljanja ter trgovanja s Skupnostjo. To so: 

• proizvodi sladkovodnega ribištva, 

• proizvodi ribogojstva, pridobljeni iz ribje zalege in 

ličink, 

• žive okrasne ribe, 

• školjke, 

• ostrige, 

• pokrivače, 

• polži. 

Slovenska carina na obisku v podjetju 

W. L. Gore & Associates 

8 | CARINA.SI 

Uredba št. 1005/2008 prinaša tudi izboljšano sodelovanje 

med državami članicami EU, tretjimi državami in 

Evropsko komisijo. Od sprejetja uredbe št. 1005/2008 

septembra 2008 je Evropska komisija organizirala več 

srečanj s tretjimi državami. Na regionalni ravni je bilo 

organiziranih nekaj seminarjev in tudi dvostranskih 

sestankov, da se tretjim državam zagotovijo podrobne 

informacije o izvajanju uredbe št. 1005/2008. Tretja 

država, ki ne bo upoštevala uredbe št. 1005/2008, ribiških 

proizvodov ne bo mogla izvažati v Evropsko skupnost. 

Seveda je Evropska komisija poskrbela tudi za pristojne 

organe v državah članicah Evropske skupnosti. V septembru 

in oktobru 2009 je organizirala izobraževanje 

za pristojne organe, ki bodo v državah članicah izvajali 

uredbo št. 1005/2008. Izobraževanje je organizirala 

Agencija Skupnosti za nadzor ribištva v Vigu (Španija), 

ki je eno največjih ribiških pristanišč v Evropski skupnosti. 

Iz Slovenije sem se udeležila izobraževanja skupaj s 

kolegi iz Avstrije, Poljske, Češke, Romunije in Bolgarije. 

Jelka Strgar, GCU 

Foto: Pew Environment Group 

Predstavniki slovenske carine smo v sklopu prenove službene uniforme obiskali diviziji podjetja 

W. L. Gore & Associates v Putzbrunnu in Feldollingu v nemški zvezni deželi Bavarski. Z opremo 

uslužbencev carine z zimskimi bundami GORE-TEX® je tudi naša uprava simbolično postala del 

družine Gore. Kot partnerji smo bili povabljeni na predstavitev podjetja in ogled laboratorijev 

za testiranje materialov, oblačil in obutve. 

Izdelki GORE-TEX® so danes praktično nepogrešljivi 

v avtomobilski, tekstilni, elektro in elektronski industriji, 

medicini, farmaciji in drugje. V stomatologiji in 

medicini so zelo cenjeni vsadki na osnovi membrane 

PTFE ter oprema za operacijske dvorane in negovalne 

oddelke. Zaradi specifičnih lastnosti jih vgrajujejo tudi

v notranjost vesoljskih plovil, saj nudijo dobro zaščito 

pred pregrevanjem in vdorom UV-sevanja. 

O podjetju 

Začetki podjetja W. L. Gore & Associates segajo v leto 

1958. Razcvet podjetja se je začel leta 1969, ko je sin 

ustanovitelja podjetja Bob Gore odkril sintetični polimer 

politetrafluoretilen. S tem odkritjem je družba postala 

vodilni svetovni proizvajalec fluoropolimerov, ki 

so danes nepogrešljivi na mnogih področjih. Podjetje 

se uvršča med 200 večjih zasebnih ameriških podjetij z 

letnim prihodkom 2,5 milijarde dolarjev. Zaposlujejo 

okrog 9000 delavcev, ki so razporejeni v proizvodnorazvojnih 

divizijah v ZDA, Nemčiji, na Škotskem, Japonskem 

in Kitajskem ter v prodajnih predstavništvih 

v 30 državah sveta. 

Politetrafluoretilenska membrana (PTFE) 

Osnova vseh izdelkov, zaščitenih s prek 2000 patentov, 

je membrana PTFE, ki ima 1,3 bilijona por/cm 2 (velikost 

pore je 0,2 µm) in tehta 30 do 35 g/m 2 . Specifične 

lastnosti izdelkov so zasluga te membrane, katere pore 

so v povprečju 20.000-krat manjše od kapljic vode ter 

hkrati 700-krat večje od molekule vodne pare. Pore 

so dovolj majhne, da onemogočajo vstop vode skozi 

membrano v notranjost izdelka, hkrati pa dovolj velike, 

da lahko molekule pare oz. znoja nemoteno prehajajo 

skozi. 

Membrana PTFE. 

< < < < [ IZ STROKE ] 

Membrana je kemično obstojna v območju pH 0-14 in 

pri temperaturi med –250 in +250 °C. Med proizvodnim 

procesom lahko dodajo tudi različne snovi za doseganje 

specifičnih lastnosti membrane, kot so: odpornost 

na izjemno visoke in nizke temperature, odbijanje 

UV-žarkov, odpornost proti kemikalijam, statičnemu 

nabijanju, obstojnosti bakterij ipd. Ne vsebuje klora, 

težkih kovin in nima dodanih mehčalnih sredstev. 

Tkanine GORE-TEX® (laminati) 

Družba je začela razvijati visokozmogljive tkanine z 

membrano PTFE leta 1970 in jih deset let kasneje tudi 

patentirala. Tkanine GORE-TEX® oziroma tako imenovani 

laminati so plod dolgotrajnega razvoja, testiranja 

ter preučevanja obnašanja materialov in izdelkov v 

različnih pogojih. 

Trislojni laminat. 

Za najzahtevnejše izdelke se uporablja trislojni laminat, 

pri katerem je membrana pritrjena med dve plasti 

materiala. Trislojni laminat je najbolj čvrst, vendar nekoliko 

manj prožen in zato najprimernejši za izdelke, 

ki se uporabljajo v zahtevnih delovnih in podnebnih 

pogojih. 

Dvoslojni laminat. 

Dvosloji laminat je najbolj razširjen izdelek. Običajno 

ga najdemo v oblačilih za prosti čas in rekreacijo. 

CARINA.SI | 9

[ IZ STROKE ] > > > > 

Membrana je pritrjena na zunanjo oziroma vrhnjo 

plast materiala. Takšen laminat je v primerjavi s troslojnim 

laminatom bolj prožen, njegova funkcija pa je 

povsem enaka. 

Nefiksirana membrana. 

Izdelki, pri katerih membrana ni pritrjena, temveč 

samo prosto vložena med dve plasti drugega materiala, 

so še posebej prožni, mehki in prijetni za nošenje, 

hkrati pa ohranjajo popolnoma enake lastnosti, kot jih 

imajo izdelki s fiksirano membrano. 

Testiranje izdelkov 

V laboratorijih v Putzbrunnu in Feldollingu smo si 

ogledali testiranje vhodnih materialov in končnih izdelkov 

po predpisanih mednarodnih testnih metodah 

in testiranje po specifičnih standardih GPS (Gore Performance 

Standards). Med številnimi testi, ki jih morajo 

prestati materiali in končni izdelki, ki so opremljeni 

Skozi šobe simulirajo različne vremenske pogoje, kot so 

dež, pršenje in dež z vetrom. 

10 | CARINA.SI 

s certifikatom kakovosti GORE-TEX®, predstavljamo 

dva osnovna testa za oblačila in obutev. 

DEŽNI TEST 

Testiranje vodne neprepustnosti oblačil se izvaja v posebni 

komori s šobami. Oprano in suho oblačilo (v našem 

primeru 15 pranj pri 60 °C), se namesti na lutko, 

oblečeno v triko in opremljeno s senzorji. Skozi šobe 

simulirajo različne vremenske pogoje, kot so dež, pršenje, 

dež z vetrom ipd. Običajno se testiranje opravlja 

po evropskem standardu EN 14360, ki predpisuje 

60-minutno navpično simulacijo dežja ob pretoku 450 

l/m 2 /h vode. V Goru testirajo v bistveno težjih pogojih. 

Komora je namreč prirejena, tako da še dodatno simulira 

dež od strani, ki so mu uporabniki izpostavljeni 

v deževnem in vetrovnem vremenu. 

Sliki prikazujeta praktično testiranje carinske zimske bunde 

prejšnje generacije, ki je bila izdelana iz tkanine s površinskim 

nanosom vodoodbojnega sredstva. Rezultat testiranja 

je pokazal, da bunda ni imela vodoodbojnih lastnosti 

in je bila tudi povsem neustrezno konstruirana, saj je voda 

že po kratkem času začela na več mestih močno prodirati v 

notranjost. 

SIMULATOR HOJE 

Vodno nepropustnost čevlja je mogoče zagotoviti le, če 

so nepropustni vsi sestavni deli. V Goru natančno in 

enako profesionalno testirajo najmanjše sestavne dele 

obutve in končni izdelek. Simulator hoje je le ena številnih 

testnih metod. Z napravo, na katero se namesti 

obutev, simulirajo hojo oziroma upogibanje obutve pri 

hoji po mokrem terenu in vodi. Obutev je nameščena 

na mehanska stopala, opremljena s senzorji. Zahteve za 

testiranje na simulatorju hoje so pri Goru 3-krat viš-

je od zahtev mednarodnih standardov. Obutev mora 

ostati nepropustna za vodo tudi po 300.000 pregibih, 

kar je primerljivo s 300 kilometri, prehojenimi v dežju 

oziroma po vodi. V primeru vdora vode pri manjšem 

številu pregibov od prepisanih je treba testirati celotno 

serijo izdelane obutve. 

Naprava, ki simulira hojo po mokrem terenu in vodi. 

Razvoj tehničnih tkanin za industrijsko uporabo, pa 

tudi tkanin za izdelavo vseh vrst oblači, ki ščitijo pred 

podnebnimi ali nevarnimi delovnimi pogoji, je v zadnjih 

letih je dosegel neslutene razsežnosti. Če se osredotočimo 

na vodopropustnost, lahko sklenemo, da je 

površinska zaščita s fluoropolimeri, ki so jo pred leti revolucionarno 

začeli nanašati na tkanine v fazi poobdelave, 

da bi preprečili vdor tekočine v notranjost tkanin, 

dobila z uporabo laminatov povsem druge dimenzije. 

Tkanine s površinskim nanosom ne preprečijo trajnega 

vdora tekočine. Hitrost vdora oziroma odpornost materiala 

proti vdoru je odvisna od vrste materiala in koncentracije 

nanosa. Večja koncentracija nanosa poveča 

odbojnost tekočin, žal pa so take tkanine trde in toge, 

material in telo v takih oblačilih ne dihata, nanos pa se 

s pranjem in kemičnim čiščenjem postopoma odstrani. 

Tkanine z membrano oziroma laminati upravičeno 

izrivajo tkanine s površinskim nanosom vodoodbojnih 

sredstev. 

< < < < [ IZ STROKE ] 

V delovni skupini za prenovo službene uniforme smo 

Nova ženska carinska bunda. 

pri načrtovanju nove zimske bunde poskušali slediti 

trendom razvoja materialov in konstrukcije oblačila, da 

bi zagotovili kakovosten izdelek, ki bo nudil optimalno 

zaščito pred vplivi okolja in omogočal varno delo. 

Vesna Vranešič, GCU 


CARINA.SI | 11

[ REPORTAŽA ] > > > > 

Carinski postopki nekoliko drugače 

ali En dan z lovci na preprodajalce cigaret 

V Berlinu organizirajo preprodajo cigaret pripadniki vietnamske skupnosti. Nezakonito 

uvožene cigarete ponujajo tako rekoč pred vsemi trgovskimi centri. Prodajalci so mlajši moški, 

ki morajo potovanje iz Vietnama v Nemčijo odslužiti z delom na terenu. 

V okviru programa Carina 2013 sem konec septembra 

2009 dobil priložnost eno popoldne sodelovati v akciji 

nemških kolegov iz posebne kontrolne enote (KEV – 

Kontrolleinheit Verkehrswege) za boj zoper razpečevalce 

raznih substanc pri glavnem carinskem uradu Berlin. 

Pod svoje okrilje sta me vzela zelo prijazna kolega Andreas 

in Carsten. Hitro sta pripravila ustrezno opremo 

in že smo se v neoznačenem avtomobilu odpravili v bivši 

vzhodni Berlin. Po pravici povedano, se mi niti sanjalo 

ni, kaj bomo počeli, zato sta mi nemška kolega med potjo 

v grobem razložila, kako poteka postopek. V Berlinu 

organizirajo preprodajo cigaret pripadniki vietnamske 

skupnosti, ki ponujajo nezakonito uvožene cigarete tako 

rekoč pred vsemi trgovskimi centri. Prodajalci so mlajši 

moški, ki morajo potovanje iz Vietnama v Nemčijo odslužiti 

z delom na terenu. 

Začnemo pred prvim trgovskim centrom. Pripeljemo se 

na parkirišče. Kakšnih petnajst metrov od vhodnih vrat 

stoji možakar azijskega porekla. Avto parkiramo proč od 

njega in samo opazujemo. Možakar, ki ima v lepem poznopoletnem 

popoldnevu oblečeno bundo, se sprehaja 

gor in dol, in če dobro vidim, ne ogovarja mimoidočih. 

Pa saj niti ni treba, človek že sam po sebi predstavlja 

oglas za »obrt«, ki jo zastopa. V četrt ure se ni zgodilo nič 

pretresljivega, kolega nista pokazala nikakršnega namena 

ukrepati in na mojo žalost smo se na vsem lepem odpeljali. 

Po krajši vožnji se ustavimo pred drugim trgovskim 

centrom in kolega izstopita. Povesta, da bosta ukrepala. 

Jaz ne vidim v bližini nobenega Vietnamca, ampak 

onadva verjetno vesta, kaj delata. Stečeta okoli parka, 

jaz jima previdno sledim na varni razdalji, nakar me Andreas 

pokliče. Prebijem se čez grmovje v parku, Andreas 

drži v rokah nekakšen pokrov in mi kaže luknjo v tleh. 


Pravzaprav je v tleh plastična cev, skoraj meter dolga in s 

premerom slabih dvajset centimetrov. Očitno gre za priročno 

skladišče cigaret, ki pa je na žalost prazno. Andreas 

se malce čudi, pravi, da je bilo prejšnji teden polno. 

Minilo je že pol ure, prave akcije pa še nobene. Malce še 

pogledamo naokoli, odkritja nobenega in počasi se odpravljamo. 

Nakar zaslišimo žvižg iz neposredne bližine. 

Andreas in Carsten se zasmejeta – očitno sta nas prehitela 

kolega iz druge enote. Pridružimo se jima, ponosno 

pokažeta vrečo, v kateri je nekaj zavojev cigaret, in povesta, 

da sta jih vzela ravno iz tiste luknje. Še lepše presenečenje 

imata v prtljažniku avtomobila. Notri je ovčarski 

pes in ker sem se pred leti ukvarjal s kinologijo, ocenim, 

da gre za pasmo belgijski malinois. 

Dogovorimo se, da se vsi skupaj vrnemo na prvotno lokacijo, 

kjer mi bodo prikazali pravo akcijo, in to s psom. 

Odpeljemo se vsak po svoji poti, mi parkiramo na istem 

mestu kot pred tem in spet čakamo. Andreas in Carsten 

se naenkrat vznemirita, pravita, da je nekdo kupil 

cigarete. Odpeljemo se s parkirišča, za prvim ovinkom 

ustavimo, onadva kot strela iz avta čez prehod za pešce 

in potem ustavita neko žensko. Najprej se predstavita in 

izkažeta z uradnim obeležjem, nato zahtevata, da odpre 

torbo in pokaže cigarete, ki jih je ravno kupila. Ženska 

ni ravno srečna, upira se pa tudi ne. 

Povesta ji, da je storila prekršek in da je za to zagrožena 

t. i. opozorilna kazen 25 evrov. Ženska pravi, da bo 

plačala v gotovini na »licu mesta«, zato Carsten napiše 

potrdilo o plačani kazni, Andreas pa zapisnik. Cigarete, 

denar ter kopiji potrdila in zapisnika romajo v vrečko, ta 

pa v prtljažnik avtomobila. Zavoj cigaret v redni prodaji 

stane v Nemčiji povprečno 35 evrov. Ženska je prepro-

Ženska je z nakupom nezakonito uvoženih cigaret storila 

prekršek. Za to je morala plačati opozorilno kazen 25 evrov. 

dajalcu plačala 17 evrov, prišteti moramo še 25 evrov 

globe, cigaret pa vseeno nima. Andreas ji je na koncu še 

povedal, da bo ob ponovnem podobnem prestopku kazen 

višja. Vrnemo se v park ob parkirišču pred trgovino. 

Vietnamca tam že zdavnaj ni več, pač pa čakata kolega s 

psom. Park resda ni velik, zato pa je v njem gosto rastje 

in veliko smeti. Ampak vse skupaj psa sploh ne moti. Izjemno 

motiviran se loti preiskovanja terena. Hitro najde 

prvo luknjo in notri tri zavoje cigaret. Vodnik ga seveda 

pohvali in nagradi in že preiskujeta naprej. Pes najde še 

eno luknjo s cigaretami, nakaže pa tudi prazne luknje, v 

katerih so bile cigarete. Kolega pravita, da sta za ta dan 

končala, naredim še nekaj posnetkov in se poslovimo. 

Andreas in Carsten me peljeta pred naslednjo (pre)prodajalno 

cigaret. Avto parkiramo kar v ulici. Pred trgovino 

postavata dva moška azijskega porekla. Brezskrbno se 

pogovarjata, jaz ju od daleč iz avtomobila fotografiram. 

Nakar pride še eden z vrečo. 

Andreas nenadoma vžge avto in zapeljemo se naravnost 

proti njim. Avto se ustavi nekaj metrov od trojice, tisti 

z vrečo je ravno nekaj brkljal pri kanalizacijskem jašku. 

Carsten skoči iz avtomobila proti njemu, oni z vrečo v 

beg, Carsten pa za njim. Kam sta medtem izpuhtela druga 

dva, nisem niti dobro videl. Ko stopim iz avtomobila, 

sta na tleh samo skoraj novo kolo in jopica. Kmalu zatem 

se Carsten vrne, pravi, da mu je možakar ušel in da ga je 

skoraj podrl tovornjak, ko je brezglavo bežal čez cesto. Iz 

kanalizacijskega jaška potegnemo tri zavoje cigaret, nakar 

pristopi neko dekle in pove, da imajo cigarete skrite 

< < < < [ REPORTAŽA ] 

Pes je v parku hitro našel luknje, v katerih so bile skrite cigarete. 

še za vogalom. Gremo tja, vendar se obvestilo ne izkaže 

za koristno. Carsten je tako prijazen, da s tal pobere preprodajalčevo 

jopico in kolo, ki ga prisloni ob zid. 

Akcija se zame konča pred naslednjim nakupovalnim 

središčem. Tam oglobimo nekega Nemca, ker je kupil 

zavoj cigaret, Vietnamec pa zbeži. Tudi tokrat teče postopek 

z domačinom gladko, sicer ni ravno srečen, toda 

ni se upiral ali negodoval. 

Nekako se nisem mogel znebiti občutka, da je kolegom 

nekoliko ljubše izvajati ukrepe zoper kupce kot prodajalce. 

Navsezadnje je tudi lažje. Povedala sta mi, da nemška 

zakonodaja v primeru, ko zgrabijo preprodajalca z 

dvema zavojema, ne omogoča prisilne deportacije. Za 

cigarete v parku pa tako ne morejo dokazati, čigave so. 

Trije preprodajalci. Eden z vrečo cigaret. 

CARINA.SI | 13


Opisala sta mi prisilna sredstva, ki jih uporabljajo. Pištole 

so kalibra 9 mm, zanje pa uporabljajo zgolj t. i. 

humane naboje. Imajo plinske razpršilce, vendar zoper 

Vietnamce menda niso učinkoviti, saj ti jedo zelo začinjeno 

hrano. Imajo še sredstva za vklepanje in neprebojne 

telovnike. Ko ukrepajo, si okoli rokava ovijejo trak 

z oznako »carina«. Vsak teden imajo športno vadbo in 

periodično strelsko usposabljanje. Delajo podnevi in ponoči. 

Povedala sta mi, od kod izvirajo cigarete. Sumijo, da cigarete 

znamke Jin Ling proizvajajo v ruski enklavi Ka- 

Skupna kontrola tovornega prometa 

na mejnem prehodu Obrežje 


liningrad, proizvodna cena za zavoj je 2 evra. Ko jih 

pretihotapijo na območje Skupnosti, jih skladiščijo pripadniki 

nemške, prodajajo pa pripadniki vietnamske narodnosti. 

Ob ukrepanju se preprodajalci redko upirajo, 

če jih že ulovijo, pa ne znajo nemško in nimajo osebnih 

dokumentov. V teh primerih jih predajo policiji. Prepričal 

sem se, da imajo cigarete rusko trošarinsko znamkico. 

Nemci vse tako zasežene cigarete uničijo. 

Stanko Podgoršek, CU Maribor 

Foto: Stanko Podgoršek 

Predstavniki carine in avtoprevoznikov so oktobra 2009 skupaj obiskali Obrežje, da bi ugotovili, 

kako izboljšati pretočnost tovornega prometa na prehodu. 

Obisk mejnega prehoda 

V zadnjem obdobju se avtoprevozniki soočajo s težkimi 

razmerami za delo. Na to so nenehno opozarjali 

Ministrstvo za promet in tudi sklicali skupni sestanek z 

ministrom za promet Patrikom Vlačičem, predstavniki 

carine in policije. 

Minister je pozorno prisluhnil težavam avtoprevoznikov, 

ki so sicer pohvalili delo carinske službe na mejnih 

prehodih, vendar poudarili, da poteka promet tovornih 

vozil na mejnem prehodu Obrežje zelo počasi. Povedali 

so, da nemalokrat prihaja do večjih zastojev prometa 

tovornih vozil na prehodu in da je čakalna doba tovornih 

vozil včasih tudi do 6 ur in več. Predstavniki carine 

so izrazili pripravljenost na sodelovanje s prevozniki, 

predlagali pogovore o težavah pri prehajanju meje in 

skupne oglede dela na mejnih prehodih. 

Vodstvo carinske službe je velikokrat obravnavalo težave 

s tovornim prometom na Obrežju. Različni ukrepi 

niso nikoli v celoti odpravili težav, zato se je vodstvo 

odločilo, da oceni stanje na prehodu skupaj s predstavniki 

avtoprevoznikov. Namestnik generalnega direktorja 

mag. Stanislav Mikuž je v carinsko komisijo za 

kontrolo poteka tovornega prometa na Obrežju imenoval 

Ivana Živka, Igorja Uršiča in Vlada Milunoviča. 

Njihova naloga je bila, da poleg analize trenutnega 

stanja poiščejo in predlagajo konstruktivne rešitve za 

povečanje pretočnosti tovornih vozil na prehodu. 

S predstavniki avtoprevoznikov iz Obrtne zbornice 

Slovenije Andrejem Klobaso, Aleksandrom Bizjakom 

in Natalijo Repanšek smo v nedeljo, 11. oktobra 2009, 

ob 21. uri začeli z ogledom poteka tovornega prometa 

na mejnem prehodu Obrežje. Prisoten je bil tudi pomočnik 

vodje Izpostave Obrežje Bojan Malus.

Delo na mejnem prehodu so si ogledali predstavniki carine 

in avtoprevoznikov iz Obrtne zbornice Slovenije. 

Na izstopu iz države ni bilo večjega prometa, tako da 

smo si potek tovornega prometa začeli ogledovati na 

vstopnem terminalu. Terminal je bil dobesedno preplavljen 

s tovornjaki. Parkirani so bili celo na označenih 

stezah za izstop s terminala, tako da premikanje tovornih 

vozil po terminalu ni bilo mogoče, dokler niso 

cariniki začeli prepuščati vozil. 

Prepuščanje tovornih vozil z blagovnega 

terminala – vstop 

Izstop tovornih vozil z blagovnega terminala se je pričel 

točno ob 21. uri, ko je prenehala veljati prepoved 

vožnje za tovorna vozila, katerih največja dovoljena 

masa presega 7 ton in pol. Tovorna vozila so cariniki 

prepuščali prek štirih izstopnih stez. Vodja izmene je 

odlično organiziral delo, tako da je izstop tovornih vozil 

potekal zelo hitro. V dobrih 40 minutah so cariniki 

prepustili veliko število tovornih vozil in ob 21.45 ni 

bilo na izstopnih stezah blagovnega terminala nobenega 

tovornega vozila več. Od 70 do 80 % tovornih vozil pa 

je ostalo na terminalu. Bili smo presenečeni, saj se nobenemu 

vozniku se ni mudilo s terminala. V pogovoru 

z vozniki teh tovornih vozil smo ugotovili, da ne želijo 

nadaljevati vožnje zaradi nočnega počitka. Pojasnili so 

tudi, da zunaj blagovnega terminala nimajo zagotovljenega 

primernega parkirišča za počitek. Tako smo skupaj 

s predstavniki avtoprevoznikov zelo hitro ugotovili, da 

je največja ovira za pretok tovornih vozil prek mejnega 

prehoda mirujoči tovorni promet – zaradi prenočevanja 

in počivanja voznikov parkirana tovorna vozila. 


Največja ovira za pretok tovornih vozil prek mejnega prehoda 

je mirujoči tovorni promet. 

Vstop tovornih vozil na blagovni terminal iz 

Hrvaške 

Skupaj smo si ogledali vstop tovornih vozil na blagovni 

terminal. Na vstopu se je vila dolga kolona tovornih 

vozil in segala do hrvaške meje. V nepretrgani vrsti so 

se premikala tudi prazna tovorna vozila. V času kontrole 

je promet potekal v eni koloni. To pomeni, da 

so v isti vrsti vstopala polna in prazna tovorna vozila. 

Zaradi velike gneče na blagovnem terminalu se vozniki 

praznih tovornih vozil niso mogli prebiti do izstopnih 

stez terminala. Obstali so v gneči in čakali ure in ure do 

izstopa. Na terminalu je sicer označena pot za promet 

praznih tovornih vozil, vendar so bila tudi tam parkirana 

tovorna vozila. Pozneje, ob 22.15, je promet stekel 

po dodatni drugi vstopni stezi. 

Ugotovitve in predlogi za večjo pretočnost 

tovornih vozil na vstopu v državo 

Kontrolo poteka tovornega prometa smo zaključili s 

sestankom, na katerem smo strnili skupne ugotovitve. 

Tovorna vozila bi bilo treba prepuščati v dveh vstopnih 

stezah, na eni stezi polna, na drugi prazna vozila. Tako 

bi omogočili hitrejši pretok tovornih vozil. Ob tem bi 

bilo nujno potrebno zagotoviti stezo za izhod praznih 

vozil s terminala. Za večjo pretočnost praznih tovornih 

vozil prek blagovnega terminala bi morali odgovorni 

na Obrežju zagotoviti fizično razmejitev poti od ostalega 

parkirnega prostora (postavitev premičnih ovir, betonski 

elementi, drugo). S tem bi preprečili parkiranje 

CARINA.SI | 15


Ugotovili smo, da so vodja izmene in cariniki odlično opravili 

svoje delo. 

tovornih vozil na označeni stezi za izhod, tovorna vozila 

pa bi tekoče zapuščala terminal in ne bi prihajalo do 

nepotrebnih zastojev. 

Predlagali smo, naj se vodstvo izpostave dogovarja z 

vodstvom policije na mejnem prehodu. Skupno usklajevanje 

urejanja prometa bi v večji meri zagotavljalo 

pretočnost vozil. 


Predstavniki avtoprevoznikov so predlagali, da bi voznikom 

omogočili počitek na drugih lokacijah, zunaj 

območja mejnega prehoda. Vendar bi bilo treba to reševati 

z drugimi državnimi organi. Če bi vozniki lahko 

počivali zunaj območja mejnega prehoda, bi bil problem 

tovornega prometa na mejnem prehodu Obrežje 

v pretežni meri rešen. 

Ugotovili smo, da so vodja izmene in cariniki odlično 

opravili svoje delo. Zavzeto delo carinikov in vodje izmene 

je v celoti ovrglo mnenje, da je carinska služba v 

veliki meri odgovorna za neprijetne zastoje tovornega 

prometa na mejnem prehodu. Za odlično delo pri prepuščanju 

tovornih vozil z blagovnega terminala so bili 

vodja izmene in cariniki še posebno pohvaljeni, tako s 

strani predstavnikov avtoprevoznikov kot s strani komisije 

carinske službe. Skupno smo ugotovili, da sta 

komunikacija in sodelovanje med nami odlična. Razšli 

smo se v prepričanju, da bomo tako stopnjo sodelovanja 

ohranili tudi v prihodnosti. 

Usposabljanje za uporabo prisilnih sredstev 

Vlado Milunovič, CU Koper 

Foto: arhiv CU Koper 

Člani referatov za zatiranje tihotapstva in oddelkov za preiskave so v Tacnu od 16. oktobra do 

20. novembra 2009 spoznavali teorijo in prakso uporabe prisilnih sredstev. 

Podlage za uporabo prisilnih sredstev so v zakonu o carinski 

službi in v pravilniku o uporabi prisilnih sredstev 

v carinski službi. Usposabljanje v prostorih Policijske 

akademije v Tacnu sta vodila policijska inšpektorja Matjaž 

Marolt in mag. Franc Pozderec. Usposabljanje je 

potekalo ob petkih popoldan in v sobotah dopoldan. 

Delavci referatov za zatiranje tihotapstva in oddelkov za 

preiskave smo bili razdeljeni v več skupin s približno 20 

udeleženci. Čast, da smo prvi na tovrstnem usposabljanju, 

je pripadla Oddelku za preiskave Ljubljana in referatoma 

za zatiranje tihotapstva iz Ljubljane in Brežic. 

Snov je bila razdeljena v dve poglavji: praktični postopek 

(Marolt) in veščine (Pozderec). Pri praktičnem 

postopku smo se najprej srečali s teorijo, se pravi zakonodajo, 

ki ureja človekove pravice in svoboščine, po-

Vklepanje spredaj z varovanjem. 

goje za uporabo prisilnih sredstev ter kako uporabiti 

posamezno sredstvo in kdaj. 

Pri praktičnem postopku smo se naučili, kako zadržati 

osebo, s katero opravljamo postopek, a nas ta ne upošteva, 

kako vkleniti osebo spredaj, zadaj, leže in kako 

opraviti varnostni pregled osebe brez naslona, z naslonom, 

leže. Naučili smo se, kako uporabiti fizično silo 

strokovno in učinkovito, kako se obraniti napada nase 

ali na sodelavca in kako uporabiti plinski razpršilec. 

Prikaz učinka pravega plinskega razpršilca nam je dal 

dober občutek, kako deluje in kaj povzroči osebi, na 

kateri smo ga uporabili, ter zakaj je zelo pomembna 

prva pomoč, ki jo moramo nuditi tej osebi. 

Praktičnega postopka ne moremo opraviti strokovno, 

če ne poznamo vsaj nekaj osnov borilnih veščin. Pri 

Ključ na komolcu in vodenje osebe. 

Opravljanje varnostnega pregleda na tleh. 


usposabljanju so bile uporabljene veščine juda, ju-jitsa, 

karateja, aikida, taekwondoja in boksa. Začeli smo 

tako, da smo se vsi postavili v vrsto pred učitelja, prvi v 

vrsti je moral glasno izreči pozdrav re. Priklonili smo se 

učitelju, ta pa nam. Nato smo se pod mojim vodstvom 

ogrevali, za kar so me udeleženci soglasni določili in si 

to štejem v posebno priznanje in čast. 

Vse se začne pri osnovah, v tem primeru s padci. Tako 

je, treba se je naučiti pravilno pasti: levo, desno, naprej 

in nazaj, kar pride zelo prav pri metih, ki so bili krona 

tega usposabljanja. Med padci smo se učili tudi prevala 

naprej, vendar ne samo klasičnega iz naše osnovnošolske 

telovadbe, tudi prevala v judu s strokovnim imenom 

zempo tenkai, kar boste judoisti verjetno prebrali 

z nasmeškom. Ampak tako pač je, nismo več rosno 

mladi. 

Udarci z nogo. 

CARINA.SI | 17


Prevračanje z boka. Udeleženci prve skupine z inšpektorjem Maroltom. 

Po nekaj vajah smo to kar dobro obvladali. Delo je potem 

potekalo v dvojicah, vsakdo si je izbral partnerja, 

približno primernega po višini in teži. Sledili so strokovni 

– obvladovalni prijemi, transportni prijemi, zapestno 

vzvodni prijemi, prijemi za vklepanje in vezanje 

(ključ na kolenu, vklepanje s pomočjo kolena). 

Nekateri prijemi imajo kar ljubkovalna imena: na primer 

damski transportni prijem, ki ni nič kaj damski, če 

je seveda izveden pravilno, zato ga na zmenkih odsvetujem. 

Gre namreč za vzvod na zapestju, kar je precej 

boleča zadeva. 

Naslednja veščina, ki smo se je učili, so strokovni udarci 

z roko in nogo. Z roko so hitrejši, z nogo pa močnejši. 

Ta del smo vsi zelo hitro povzeli, naključje ali že 

nekaj predznanja, ne vem. Udarce smo trenirali tudi na 

boksarski vreči, kar je zelo dobro za sproščanje jeze in 

slabe volje. Če hočemo zaščiti sebe, se je dobro naučiti 

tudi blokad z rokami, še posebno spodnje, zgornje in 

srednje, kar lahko pride zelo prav, če nas oseba nenadno 

napade. 

Zadnji so bili na vrsti meti, ki so po hierarhiji prisilnih 

sredstev najhujša oblika, to pa zato, ker ne moremo 

nadzorovati padca osebe in se lahko oseba hudo poškoduje. 

Od metov smo se naučili bočno kolo, met s 

prijemom okoli vratu, veliko zunanje košenje in prevračanje 

z boka. Tatami, podlaga na tleh borilnice, kjer 

smo se učili, je bil za nekatere pretrd, drugi pa smo kar 

poskusili, preživeli smo vsi. 


Na koncu nas je čakalo še preverjanje znanja, ki je bilo 

sestavljeno iz pisnega dela in iz praktičnega prikaza uporabe 

prisilnih sredstev. Pisni del smo vsi hitro končali, 

pri praktičnem preizkusu pa je vsakdo potegnil kuverto, 

v kateri je imel tri naloge, na primer: oseba vas napade z 

nožem – uporabi prisilno sredstvo in jo obvladaj, pokaži 

tri udarce ali tri transportne prijeme, pokaži vklepanje, 

varnostni pregled, pokaži tri mete in tako naprej. Vsak si 

je lahko izbral partnerja za prikaz praktičnega postopka, 

s katerim se je nato pet minut pripravljal. Komisija je 

postavila tudi kakšno vprašanje o uporabljenem prisilnem 

sredstvu: zakaj si uporabil ravno tega in kako bi to 

zapisal v poročilo o uporabljenem prisilnem sredstvu. 

Preverjanje znanja smo opravili vsi, na žalost smo imeli 

tudi dva poškodovana, eden sicer na koncu, tako da je 

preverjanje znanja lahko opravil, drugi pa bo moral še 

enkrat na tatami. V svojih vrstah smo imeli dve predstavnici 

nežnejšega spola, ki nista prav nič zaostajali za 

nami, predstavniki močnejšega spola, tako da lahko, 

po Katančevo, rečem le »kapo dol«. 

Če sem na začetku zaznaval strah in nesproščenost, še 

posebno ob vstopu v borilnico, na mrzlem tatamiju, 

moram priznati, da je bilo iz dneva v dan opaziti več 

navdušenja in sproščenosti, tudi kakšen komičen vložek 

je pripomogel k temu. Omenil sem že, da smo, razen 

redkih izjem, povprečno kar stari, po letih seveda, 

po duhu pa smo dokazali, da smo še mladi in pripravljeni 

spopasti se z vsakim izzivom. Tako usposabljanje 

terja kar nekaj fizične pripravljenosti in spretnosti,

Logotip z majice Oddelka za preiskave Ljubljana. 

Vaja vodnikov in službenih psov 


predvsem pa pozitivnega odnosa do zadeve, kar pa mislim, 

da smo izkazali vsi. Učenje za nas še ni končano, 

saj bo treba znanje mesečno obnavljati, da bomo lahko 

prisilna sredstva uporabljali zakonito in strokovno, saj 

veste, »vaja dela mojstra«. 

V spomin na ta dogodek smo v Oddelku za preiskave 

Ljubljana izdelali logotip in ga prenesli na majico, 

osnovni moto v prevodu pa gre takole: »Nikoli ne menjaj 

zmagovalnega moštva«. 

Dušan Pečnik, GCU 

Foto: Dušan Pečnik 

Sreda, 23. september 2009, Carinski urad Jesenice. Prekrasno sončno in mirno jutro zmoti 

neubrano pasje oglašanje iz osmih kangoojev s carinskimi službenimi oznakami in napisi 

»CARINA«, parkiranih na platoju Karavanke. 

Vodniki službenih psov ekip referatov za zatiranje tihotapstva 

(RZT) Sektorja za preiskave GCU so imeli 

ta dan skupno vajo. Na kratkem uvodnem sestanku je 

udeležence pozdravil direktor CU Jesenice z najožjimi 

sodelavci. Poleg osmih vodnikov z devetimi službenimi 

psi so bili prisotni tudi vsi vodje ekip RZT in 

uslužbenci Oddelka za operativne zadeve Sektorja za 

preiskave GCU, saj je bil namen tudi seznanitev odgovornih 

z organizacijo in načinom izvedbe vaje. Vodnik 

službenega psa Primož Glavič je v imenu RZT Jesenice 

predstavil potek, organizacijo in izvedbo. Službeni 

psi so kmalu glasno naznanili, da dan ni namenjen 

sestankovanju. 

Prvo prizorišče za pregled vozil je bila Avtocestna baza 

Hrušica, neposredno pred predorom Karavanke. Vodstvo 

baze nam je za iskanje skritih prepovedanih drog 

odstopilo različne tipe vozil, od osebnih avtomobilov 

do tovornih vozil. Dva člana RZT Jesenice sta predhodno 

skrbno skrila vzorce prepovedanih drog v izbrana 

vozila. Sledili so kratek posvet o poteku, določitev vrstnega 

reda in pravil. Kmalu zatem se je zaslišal aplavz, 

ko je prvi službeni pes odkril v vozilu prepovedano 

drogo. Za opazovalce so veljala posebna pravila, da vodnikov 

in službenih psov ne bi ovirali pri delu. Devet 

gromkih aplavzov je pomenilo, da je vsem službenim 

psom uspelo v predpisanem času odkriti v vozilih skrito 

prepovedano drogo. Nekateri so imeli lažje delo, 

saj so preiskovali osebni avto, za posebej opremljeno 

tovorno vozilo pa sta pes in vodnik porabila več časa 

in energije. 

Prostori nekdanjega mejnega prehoda Karavanke na 

Hrušici, v katerih so avstrijski mejni organi na slo- 

CARINA.SI | 19


Pregled vozila: veterana Ervin in Urh sta imela najtežje delo. 

Foto: Vanja Tajnšek 

venskem ozemlju opravljali vstopno kontrolo, so se 

izkazali za idealno prizorišče za iskanje skritih prepovedanih 

drog v prostorih. Od leta 2004 so prostori 

prazni, avstrijski mejni organi so odpeljali pohištvo in 

opremo, tako da je ogromno poslopje z dvema kletnima 

etažama prava hiša strahov, obenem pa opomin 

pristojnim organom, da bi prostore morda kdo utegnil 

tudi potrebovati in uporabljati. 

Za dostop v prostore (ključe) je seveda poskrbel RZT 

Jesenice, dva njena člana pa sta v prostorih z obilo 

domišljije in iznajdljivosti skrila vzorce prepovedane 

droge. Ko je pes nakazal na telefonski aparat in zidno 

vtičnico, je bilo treba uporabiti izvijač in droga je bila 

odkrita. Celo vzmetnica v kletnih prostorih, ki očitno 

ni bila del službenega inventarja, je bila dobro in priročno 

skrivališče. Tudi tokrat je bilo zabeleženih devet 

Gasilska: vsak svojo podobo na ogled postavi. 

Foto: Darko Oblak 


Pregled prostora: tihožitje z uvelo lončnico. Kristjan in Elza. 

Foto: Metod Brečko 

uspehov, za podrobnejšo analizo pa vlažni in zatohli 

prostori niso bili primerni. 

Kako dobro sta vodnik in njegov službeni pes med 

seboj povezana in usklajena, so pokazale vaje iz poslušnosti 

na poligonu Kinološkega društva Jesenice na 

Blejski Dobravi, neposredno ob akumulacijskem jezeru 

hidroelektrarne Moste na Savi. Ukaze »prostor, 

sedi, poleg …« so vodniki izdajali kot pravi vojaški 

častniki, službeni psi pa niso kazali znakov neubogljivosti. 

Čeprav tokrat ni šlo za tekmovanje, temveč za vajo, je 

končna analiza pokazala, da si prvo mesto deli osem 

vodnikov z devetimi službenimi psi. Zmagovalci so 

bili prav vsi, saj so v vseh primerih našli skrito prepovedano 

drogo.

Vodja Oddelka za operativne zadeve je v nadaljevanju 

povzel nekatere pomembnejše aktivnosti za izboljšanje 

načina in metod dela s službenimi psi ter statusa vodnikov 

službenih psov, orisal načrt nabav, šolanja in usposabljanja 

vodnikov in psov. Akt o uporabi službenih 

psov v CURS je v postopku prenove, vodnika Primož 

Glavič in Andrej Lesjak sta se jeseni udeležila usposabljanja 

v policijskem oddelku za šolanje službenih psov 

za pridobitev statusa inštruktorjev praktične vadbe, 

carinska služba bo letos dobila službenega psa za odkrivanje 

cigaret, dva službena psa se bosta »upokojila«, 

nadomestila ju bosta dva nova psa, izšolali naj bi enega 

do dva nova vodnika službenih psov, s policijo potekajo 

dogovori o oddaji službenih psov v oskrbo v času odsotnosti 

vodnikov in v centralno veterinarsko oskrbo. 

Vodniki so kritično ocenili stanje na posameznih 

področjih delovanja in statusne ureditve ter posebej 

opozorili na trenutno nezavidljivo zdravstveno stanje 

posameznih službenih psov. 

Ekipa RZT Jesenice je z izjemno organizacijo vaje postavila 

zelo visoka merila ostalim ekipam, ki se bodo 

predvidoma vsaka dva meseca izmenjevale v organizaciji 

takih in podobnih vaj. Če velja »da je žetev odvisna 

od dela in od polja«, v prihodnje na tem področju 


ne bi smeli biti lačni. Dušan Rajgelj, GCU 

Akcija Cestni križ 

Poslušnost: kdo pravi, da špringer španjeli ne ubogajo. 

Andrej in Luc. Foto: Darko Oblak 

< < < < [ DOGODKI ] 

Carinski urad Maribor je v sodelovanju s Policijo in Prometnim inšpektoratom 28. septembra 

2009 med 7. in 19. uro pripravil akcijo poostrenega nadzora nad tovornimi vozili v cestnem 

prometu. 

Izbor vozil za poostreno kontrolo so opravljali cariniki 

na mejnih prehodih Gruškovje in Zavrč, na cestninski 

postaji v Dragotincih, počivališčih Tepanje in Dobrenje 

ter na cesti Dolga vas–Murska Sobota. 

Izločanje vozil je potekalo na avtocestnem kraku jug– 

sever, cestninski postaji Prepolje, avtocestnem kraku 

vzhod–zahod, v Zrkovcih, Lenartu in Lormanju, na 

avtocestnem kraku zahod–vzhod, v Hočah ter na av- 

CARINA.SI | 21

[ DOGODKI ] > > > > 

Vozila so pregledovali pred mariborskim carinskim uradom. 

tocestnem kraku sever–jug, na počivališču v Dobrenju. 

Vodenje akcije ter pregled vozil in tovora sta bila na 

preglednem mestu Carinskega urada Maribor. 

Vsa vozila, začasno izločena iz prometa, so pregledali 

delavci carine, policije in prometnega inšpektorata. Na 

osnovi analize tveganja so pregled vozil in tovora opravili 

tudi z rentgenom, sodelovali pa so še službeni psi 

carine in policije, izurjeni za odkrivanje ljudi in drog. 

Vsaka služba je na osnovi predhodnega preverjanja, 

predložene dokumentacije, rezultatov tehtanja vozil in 

rentgenskih posnetkov vozil opravila celostni ali delni 

pregled vozila in tovora. Najpogosteje so bila pregledana 

vozila, ki jih v običajnih carinskih kontrolah na meji 

Vozila so se zapeljala skozi mobilni rentgen. 


ali v notranjosti ni mogoče pregledati. Vsem vozilom so 

odvzeli vzorec goriva in tako kontrolirali tudi namensko 

porabo mineralnih goriv. 

Izločenih in pregledanih je bilo 33 tovornih vozil in eno 

osebno vozilo. Med njimi jih je bilo največ s turškimi, 

romunskimi in italijanskimi registrskimi tablicami. 

Odkritih je bilo 14 kršitev, največ s področja varnosti 

v cestnem prometu, delovnega časa in prevozov v cestnem 

prometu (dovolilnice), sledijo nepopolni zapisi 

vožnje, nepravilna uporaba preklopnih mehanizmov 

tahografa in možnost dostopa do blaga brez poškodovanja 

carinske zalivke. 

V 12-urni akciji je sodelovalo 55 delavcev, in sicer 35 

carinikov, 18 policistov in 2 prometna inšpektorja. 

Akcija Cestni križ je bila prva tovrstna akcija Carinskega 

urada Maribor. Naslednjo, z imenom Cestni transport, 

so si konec novembra 2009 ogledali tudi predstavniki 

medijev. Nekaj fotografij lahko vidite na zadnji 

strani glasila. 

V prihodnje bi veljalo take akcije organizirati v času, 

ko obstaja največje tveganje za kršitve (konec tedna, v 

večernih in nočnih urah). Vsekakor pa je urad sposoben 

obvladati tveganje za morebitne kršitve zakonodaje, ki 

ga predstavlja tovorni promet na avtocestah v Sloveniji. 

Hermina Ropoša, CU Maribor 

Foto: Edi Nemšak 

Izločenih in pregledanih je bilo 33 tovornih in eno osebno 

vozilo, odkritih pa je bilo 14 kršitev.

[ DOGODKI ] 

Cariniki na dnevu odprtih vrat Aerodroma Portorož 

Cariniki smo se z veseljem odzvali povabilu vodstva 

portoroškega letališča in se v sklopu dneva odprtih vrat 

predstavili obiskovalcem, ki so se 24. oktobra 2009, na 

lepo soboto množično udeležili tega dogodka. 

Na mizah smo razstavili zasežene ponaredke in izdelke iz 

zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst. 

Obiskovalci so z velikim zanimanjem prisluhnili zgodbam 

o zasegu ponarejenih izdelkov ter izdelkov iz zaščitenih 

živalskih in rastlinskih vrst. Na mizah so si 

ogledali zasežene predmete, od čevljev in torbic iz kačje 

kože do oklov, koral, prepariranih živali in ponaredkov 

prestižnih blagovnih znamk. Še posebej smo bili veseli 

otrok. Z veseljem smo odgovorili na vsa vprašanja, 

pokazali smo jim tudi, kako poiščemo želvico, ki jo 

potnik na nedovoljen način prenaša prek meje. Ogledali 

so si, kako cariniki nadziramo hišne ljubljenčke in 

kako jih identificiramo s pomočjo mikročipa. Psička 

Elza je vse navdušila, ko je skupaj z vodnikom iskala 

in tudi odkrila skrito drogo v osebni prtljagi v letalu. 

Vsi, ki smo bili zadolženi za predstavitev dela, uspehov 

in poslanstva carinske službe, smo obiskovalcem 

in predstavnikom medijev rade volje odgovarjali na 

številna vprašanja in razlagali o svojem delu. Seveda 

smo tudi sami uživali na prireditvi in zračnih vragolijah 

ter z navdušenjem pospremili repliko Rusjanovega 

letala Eda V. Stoletnica njegovega prvega poleta je bila 

namreč razlog za ta dan na portoroškem letališču. V 

veliko čast si tudi štejemo, da nas je obiskal starosta 

portoroškega turizma Anton Spinelli, ki je še posebej 

zaslužen za obstoj letališča. 

Otroci so lahko pokukali skozi endoskop. 

Nedjan Jerman, CU Koper 

Foto: Nedjan Jerman 

Pokazali smo, kako preberemo mikročip v hišnih ljubljenčkih. Psička Elza je hitro odkrila skrito drogo v letalu. 

CARINA.SI | 23

[ DOGODKI ] > > > > 

Nov mejni prehod Babno Polje 

Razdejanje. 

Moderni tehniki navkljub so nekatera dela še vedno dokaj 

nevarna. Razveseljiv je podatek, da med gradnjo ni prišlo do 

nobene nesreče. 

… kot tudi notranjo. 


Kdo bi si mislil, da gre za območje mejnega prehoda. Z malo 

razumevanja vseh sodelujočih poteka delo brez posebnih 

zapletov. 

Prehod že dobiva novo podobo, tako zunanjo … 

Pogled, ki nas navduši. Konec ni več daleč.

Gradbinci so svoje opravili. Z mislimi so že pri novih projektih. 

… 9. decembra 2009 se lahko začne uradno odprtje prehoda. 

… in izkoristili priložnost za prijateljsko srečanje. 

Še zadnje meritve in … 

< < < < [ DOGODKI ] 

Visoki gostje, med njimi namestnik generalnega direktorja 

Carinske uprave RS mag. Stanislav Mikuž, so simbolično 

dvignili zapornico … 

Prehod je zgrajen, slovesnosti so za nami, življenje pa teče 

naprej. Le kaj nam prinaša? 

Foto: Andrej Godeša, CU Sežana 

CARINA.SI | 25

[ DOGODKI ] > > > > 

Carinska priznanja 2009 

Vsako leto oktobra, od leta 1995 naprej, ko smo prvič podelili 

carinska priznanja, naklonimo posebno čast in izrečemo 

iskreno zahvalo tistim zaposlenim, ki s svojo strokovnostjo 

in preudarnostjo bogatijo slovensko carino. Letos jih je bilo 

24. Z bronastimi, srebrnimi in zlatimi carinski znaki smo 

jim dali nedvoumno vedeti, da njihovo delo ni opaženo, da 

8 bronastih, 8 srebrnih in 7 zlatih carinskih znakov ter plaketa 

čakajo na prejemnike. 

Pevki Katarina Janjič in Teja Saksida ter klaviaturist Jaka 

Jerina so popeljali občinstvo v zlata leta slovenske popevke. 


je zelo spoštovano in cenjeno. Najvišje priznanje – carinska 

plaketa je šla zasluženo v roke Antonu Kmetiču iz Carinskega 

urada Brežice za njegovo dolgoletno izjemno strokovno delo 

in pomembne organizacijske izboljšave pri delu. 

Sabina Langus Boc, GCU, Foto: Foto Format 

Generalni direktor Rajko Skubic je povedal, da ob strokovnosti ne 

smemo pozabiti na vrednote, kot so spoštovanje, iskrenost in poštenost. 

Pomočnik direktorja za strokovne zadeve Carinskega urada 

Brežice Anton Kmetič je prejel plaketo. 

Glavni gostje so bili prejemniki priznanj 2009. 24 ponosnih prejemnikov priznanj z generalnim direktorjem.

[ DOGODKI ] 

Sestanek delovne podskupine za implementacijo 

varnostnih pravil tveganja v Ljubljani 

Sodelovanje v delovni podskupini prinaša veliko informacij, ki niso nikjer zapisane, zato so 

člani v privilegiranem položaju, seveda če znajo to izkoristiti in upoštevati predloge skupine v 

svojih državah. 

Generalni carinski urad je 12. in 13. novembra 2009 

gostil 8. delovni sestanek podskupine za implementacijo 

varstvenih in varnostnih pravil tveganj. Osnovne naloge 

podskupine so priprava navodil in smernic za enotno 

opravljanje varstvenih in varnostnih kontrol v Skupnosti. 

V delovni podskupini sodelujejo 11 držav članic EU 

in Evropska komisija. 

Sodelujoče na sestanku je na začetku pozdravil generalni 

direktor Carinske uprave RS Rajko Skubic, ki je poudaril 

pomembnost delovne skupine in ji zaželel uspešno 

delo. Sam sem sodeloval že v kar nekaj delovnih skupinah 

in moram odkrito priznati, da je ta daleč najtežja 

in najzahtevnejša. Večina članov ima že bogate izkušnje 

pri sodelovanju z Združenimi državami Amerike in je 

bila tudi že večkrat tam. Smo kar posrečena sestava, in 

čeprav je večina sodelujočih v delovni skupini usmerjena 

v pomorski in letalski promet, skupaj s finskim kolegom 

skrbiva za interese kopenskega prometa, kar ni vedno 

enostavno. 

Člani delovne podskupine se med seboj že dobro poznamo, 

tako da se večkrat še pred sestankom pogovarjamo 

Sestanek vedno poteka v dinamičnem vzdušju izmenjave 

mnenj, predlogov in možnih rešitev. 

in proučujemo različne rešitve. Vsak posameznik ima 

vedno možnost, da predstavi svoj pogled. Zavedamo se, 

da je določitev skupnih meril s povečanim tveganjem 

zelo občutljiva tema, ki zahteva podrobno obravnavo, 

saj bodo ta merila vplivala na enotno opravljanje carinskih 

kontrol pri trgovanju med EU in tretjimi državami. 

Nekaj olajšanja je prinesel sporazum EU s Švico in 

Norveško, ki izvzema opravljanje varnostnih kontrol za 

blago iz teh dveh držav. To žal ne prinaša večjih ugodnosti 

za Slovenijo, le za pošiljke, ki prihajajo iz omenjenih 

držav v letalskem prometu. 

Največja ovira so vsekakor zelo omejeni podatki, ki so 

na voljo za opravljanje varstvenih in varnostnih kontrol. 

Nekateri so poleg tega še opcijski, zato bodo imeli izredno 

pomembno vlogo carinski delavci (analitiki), ki 

bodo opravljali dodatno ročno analizo tveganja, in medsebojna 

izmenjava informacij med vsemi državami članicami. 

Sestanek vedno poteka v dinamičnem ozračju izmenjave 

mnenj, predlogov in možnih rešitev. Vsak posameznik 

prispeva po svoji najboljši moči, čeprav je močno opazen 

V delovni podskupini sodelujejo 11 držav članic EU in Evropska 

komisija. 

CARINA.SI | 27

[ DOGODKI ] > > > > 

tudi interes velikih držav članic, zaradi katerih se končna 

odločitev običajno zavleče na več sestankov. Čeprav v 

delovni podskupini ni predstavnikov vseh članic, se ti seznanijo 

z vsebino na skupnih sestankih in prek gradiv na 

CIRCI. Sodelovanje v delovni podskupini prinaša tudi 

veliko informacij, ki niso nikjer zapisane, zato so člani v 

privilegiranem položaju, seveda če znajo to izkoristiti in 

upoštevati njene predloge v svojih državah. 

Med vsakim sestankom dajemo velik pomen skupnemu 

druženju, saj se veliko idej in izkušenj izmenja prav med 

neuradnim večernim klepetom v sproščenem ozračju. 

Sestanek skupine MARINFO South 


V Ljubljani smo zato prvi dan zaključili ob pokušanju 

raznovrstnih slovenskih jedi v enem izmed gostišč ob 

Ljubljanici. Naslednji dan smo končali z ogledom Ljubljanskega 

gradu in kratkim sprehodom po starem mestnem 

jedru. Čeprav je bil to za nekatere že drugi obisk 

Ljubljane, so bili vsi enotnega mnenja, da vedno odkrijejo 

kaj novega in se bodo z lepimi spomini radi vrnili v 

Slovenijo. 

Jože Kavčič, GCU 


Carinska uprava RS je od 24. do 26. novembra 2009 organizirala plenarni sestanek skupine 

MARINFO South. Udeležili so se ga predstavniki držav članic te skupine (Ciper, Francija, 

Gibraltar, Grčija, Hrvaška, Italija, Malta, Portugalska, Romunija, Španija, Švica, Slovenija) 

in predstavniki držav opazovalk (Tunizija, Velika Britanija, Belgija, Irska). 

Dan prej je potekal še sestanek delovne skupine ISSG 

(Intelligence and Steering Sub-Group), na katerem bilo 

predstavljeno poročilo o akciji SANGO. Odvijala se je 

Na sestanku MARINFO South v Ljubljani so bili predstavniki 

držav članic te skupine (Ciper, Francija, Gibraltar, Grčija, 

Hrvaška, Italija, Malta, Portugalska, Romunija, Španija, 

Švica, Slovenija) in predstavniki držav opazovalk (Tunizija, 

Velika Britanija, Belgija, Irska). 

od 26. januarja do 4. februarja 2009 v Franciji, Španiji, 

Grčiji, Italiji, Sloveniji, na Portugalskem, Malti in 

Cipru. Namen operacije je bil spremljanje in izmenjava 

informacij o sumljivih pošiljkah iz zahodne Afrike. 

Med akcijo so bili trije zasegi (dva zasega drog in en 

zaseg cigaret).V uvodnih besedah plenarnega sestanka 

je Milan Bogatič, vodja Sektorja za preiskave, pozdravil 

vse navzoče. Na sestanku je bilo predstavljenih veliko 

različnih načinov tihotapljenja drog, narkotikov in cigaret 

v pomorskem prometu in statističnih podatkov 

zasegov zadnjih let, zajetih iz sistema MARINFO. 

Predstavljeni sta bili operaciji DIABOLO I in II, v katerih 

so sodelovale tudi azijske države. 

Udeleženci so spoznali aplikacije, ki pomagajo pri obvladovanju 

tveganja v prevozu blaga v pomorskem prometu 

(C-Hawk, projekt OLAF-a MAB). MAB bo omogočal 

samo enkraten vnos za različne aplikacije in tudi 

različne ravni dostopa, vendar bo treba uporabniške

pravice razširiti na čim več uporabnikov. Predstavnik 

Sektorja za preiskave Jože Kavčič je predstavil aplikacijo 

INFO.Net, udeleženca iz Carinskega urada Koper 

Matjaž Podobnik in Andrej Starc pa sta predstavila delo 

Oddelka za analizo in kontrole, njegove pomembnejše 

zasege v letih 2008 in 2009 ter koprsko pristanišče. 

Zadnji dan srečanja so si udeleženci ogledali še nekaj 

predstavitev o načinih tihotapljenja drog iz Južne Ame- 

19. Statistični dnevi 

Oddelek za intrastat ves čas svojega delovanja, od vstopa 

Slovenije v Evropsko unijo dalje, tesno sodeluje s 

Statističnim uradom RS. V oddelku spremljamo gibanje 

blaga med slovenskimi podjetji in drugimi podjetji 

v državah članicah Evropske skupnosti in nato te podatke 

pošljemo Statističnemu uradu RS. 

Glavne teme so bile: vloga statistike, analize in napovedi 

pri obvladovanju svetovne ekonomske krize, izkoriščenost 

razpoložljivih podatkov in potrebe po novih podatkih. 

Prav to sodelovanje je bilo vzrok, da sem se letos prvič 

udeležil 19. Statističnih dnevov, ki so bili od 9. do 

11. novembra 2009 v Radencih. Glavne teme so bile: 

vloga statistike, analize in napovedi pri obvladovanju 

svetovne ekonomske krize, izkoriščenost razpoložljivih 

podatkov in potrebe po novih podatkih. 

< < < < [ DOGODKI ] 

rike, kjer tihotapci uporabljajo za transport hitre čolne 

in jadrnice, in izvedeli, kako skrivajo prepovedane droge 

na obalah zahodne Evrope. 

Naslednji sestanek skupine MARINFO South bo letos 

v Parizu. 

Robert Kos, GCU 

Foto: Rajko Česnik 

Različne ustanove so približno sočasno napovedale poslabšanje 

gospodarskih razmer, vendar so jih sprva vse 

podcenjevale, v času največje negotovosti pa so se razlike 

med njihovimi napovedmi še povečale. Skratka, poslabšanje 

razmer je bilo pričakovano, ni pa bilo mogoče napovedati, 

kdaj bo nastopilo in ali bo imelo obliko krize. 

Veliko je bilo povedanega tudi o nadaljnjih dejavnostih 

pri uporabi statistike za napredek ljudi in družbe. 

Nujen je prehod od meritve pojavov, ki nas obdajajo, 

na meritev njihovih vplivov na kakovost življenja. Te 

podatke je treba prikazati tako, da bi jih lahko uporabljali 

tudi ljudje brez posebnega statističnega znanja. 

Poudarek mora biti na trajnostnih, socialnih in okoljskih 

vidikih razvoja družbe. 

Med udeleženci iz Slovenije so bili poleg strokovnjakov 

Statističnega urada RS še strokovnjaki iz ustanov, 

pooblaščenih za opravljanje dejavnosti državne statistike 

(Banka Slovenije, Agencija RS za javnopravne evidence 

in storitve, Inštitut za varstvo zdravja, Zavod za 

pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod RS za 

zaposlovanje), ter strokovnjaki iz drugih državnih organov, 

s katerimi Statistični urad RS tesno sodeluje in 

so pomembni dajalci in uporabniki podatkov. Za vse 

udeležence je bilo posvetovanje tudi odlična priložnost 

za izmenjavo znanja, zamisli in izkušenj. 

Mitja Rutar, CU Nova Gorica 

Foto: arhiv Statističnega urada RS 

CARINA.SI | 29

[ IZMENJAVE ] > > > > 

Delovni obisk kolegov iz Estonije 

Od 21. do 24. septembra 2009 je Sektor za preiskave, 

Analitsko-informacijski oddelek gostil dva kolega 

iz estonske carine, ki sta zaposlena v analitskoinformacijskih 

oddelkih njihove carinske službe. 

Kairi Rammo vodi skupino za analizo tveganja v 

mestu Võru, Roman Gordejev je zaposlen kot analitik, 

njegovo delo pa je povezano z analizo tveganja, 

izdelavo profilov tveganja in izmenjavo različnih 

analitičnih informacij. Glede na to, da sta kolega 

zaposlena na lokalni ravni, smo temu primerno 

priredili delovni program obiska, ki je temeljil na 

praktičnem prikazu dela naše carinske službe. Seveda 

se teoretičnemu delu nismo mogli izogniti, zato 

smo prvi delovni dan v Analitsko-informacijskem 

oddelku (v nadaljevanju AIO) predstavili organiziranost 

carinske službe v Sloveniji in področje delovanja 

Sektorja za preiskave in AIO-ja. 

Kairi Rammo in Roman Gordejev v družbi gostiteljev v Carinskem 

uradu Koper. 

Naslednji dan je udeleženca prevzel Referat za zatiranje 

tihotapstva iz Ljubljane. Po pravici povedano, 

nisem vedel, kaj bodo ta dan člani referata delali, 

zato sem Kairi in Romanu prej povedal, da bo to 

presenečenje. In res je bilo. Člani referata so tisti 

dan sodelovali v akciji s policijo in kontrolirali tovorna 

vozila z nevarnimi snovmi. Resda nepravilnosti 

niso odkrili, vseeno pa je bilo zelo zanimivo, 

saj je sodeloval tudi službeni policijski pes. 


Naslednji dan smo se odpeljali na mejni prehod 

Obrežje, kjer sta si gosta ogledala praktični primer 

proženja napotka SAT in pregled tovornega vozila 

pri izstopu iz države ter prostore in naprave za 

pregledovanje vozil. Delovni dan je ob postavljanju 

vprašanj in izmenjavi izkušenj minil kar prehitro. 

Že je bil tu naslednji dan in v sončnem vremenu 

smo se odpravili na obalo v Carinski urad Koper 

in njegovo Izpostavo Luko Koper. Po sprejemu in 

predstavitvi delovanja urada in tamkajšnjega Oddelka 

za analizo in kontrole, kjer so nam kolegi 

prikazali zaseg blaga v preteklosti, pa tudi načine 

iskanja in izbora tarč za pregled, smo se odpravili 

na ogled pristanišča Koper. Kairi in Roman se nista 

mogla načuditi številu in velikosti skladišč za različno 

blago ter parkiranim novim vozilom. Pokazali 

smo jima tudi zadnjo pridobitev v carinski službi 

– mobilni rentgen. 

V »neuradnem« delu dneva sta si Kairi in Rajko 

Česnik, ki mi je bil v veliko pomoč pri organizaciji 

obiska, ogledala Postojnsko jamo, Roman in avtor 

članka pa Predjamski grad. 

Kolega iz estonske carine sta se zahvalila za organizacijo 

in izvedbo delovnega obiska in povedala, 

da sta izvedela veliko novega, kar bosta posredovala 

svojim kolegom v Estoniji. Sam pa bi se rad 

zahvalil vodji RZT Ljubljana, predstavnikom CU 

Brežice in CU Koper za sodelovanje pri izvedbi delovnega 

obiska. 

Robert Kos, GCU 

Foto: Robert Kos

Ferrara 

Oktobra 2009 sem prek programa Fiscalis 2013, ki 

skrbi za carinske delovne obiske, en teden prebival v 

prijetnem mestecu Ferrara v sosednji Italiji. Temeljni 

cilj mojega usposabljanja je bil podrobno spoznati italijanski 

trošarinski sistem, s poudarkom na zakonodaji, 

kar pa ne pomeni, da mi ni ostalo nekaj uric za sprehode 

po sončnem mestecu v Padski nižini. 

Ferrara leži v deželi Emilija-Romanja, eni izmed dvajsetih 

dežel, ki sestavljajo Italijo. Emilija-Romanja je 

ena najrazvitejših in najbogatejših regij v celotni Evropi, 

razlog pa tiči v dobrem gospodarstvu, ki vključuje 

kmetijstvo in že tradicionalno proizvodnjo avtomobilov 

in motorjev, med drugim domujeta tu Ferrari in 

Ducati. 

Folklora v sobotnem jutru. 

Obrat za distribucijo goriva. 

< < < < [ ZANIMIVOSTI ] 

Ferrara je med največjimi mesti v deželi in tudi prestolnica 

istoimenske pokrajine. Je eno redkih mest v Italiji 

iz zgodnjega srednjega veka, prepoznavno pa je predvsem 

po starih hišah s pročelji iz rdeče opeke, srednjeveških 

ulicah in šoli slikarstva iz obdobja renesanse, ki 

je bila last družine Este, znane podpornice umetnosti. 

Zelo pomembna za mesto je univerza, ki je bila zgrajena 

leta 1391 in je ena najstarejših v Evropi. 

Med znamenitosti Ferrare bi nedvomno prišteli približno 

devet kilometrov dolgo obzidje, ki je bilo sezidano 

v 15. in 16. stoletju in je iz značilne, prej omenjene 

rdeče opeke. Dandanes služi obzidje za rekreativno 

pot, saj tu vidimo hoditi, teči in kolesariti številne ljudi 

različnih starosti. 

Katero kolo je moje? 

V obratu za proizvodnjo električne energije. 

CARINA.SI | 31

[ ZANIMIVOSTI ] > > > > 

Grad Estense je bil last družine Este, ki je Ferrari vladala 

v 14. stoletju. To je ogromna stavba s štirimi stražnimi 

stolpi, obdana z jarkom, in leži v mestnem jedru. 

Katedrala v Ferrari je iz 12. stoletja in je preživela vsa 

obdobja, skozi katera se je mesto prebijalo. 

Med drugim lahko v Ferrari najdemo precej renesančnih 

palač, ki še prispevajo k pristnosti, lepoti in kulturni 

pomembnosti, zaradi česar je bilo mesto uvrščeno 

v Unescovo kulturno dediščino. Svoji zgodovinski pomembnosti 

navkljub je dandanes Ferrara multikulturno 

mesto, saj je prebivalstvo precej raznoliko. Vidimo 

lahko veliko azijatov, črncev, ruskih in drugih priseljencev. 

Še ena zanimivost mesta so kolesa, saj mesto 

imenujejo mesto koles oz. citta delle bicciclette. Res jih 

Nogometna stava ali Saj ni res, pa je 

Dva nogometna navdušenca sta aktivno spremljala slovenske 

nogometaše v njihovih kvalifikacijah za svetovno 

prvenstvo v Južnoafriški republiki. Da bi bila dodatna 

tekma z ruskimi nogometaši še zanimivejša, je že 

pred prvo tekmo padla stava. 

Slovenija ... ... gre naprej! 


je veliko in z njimi se tisoči prevažajo v službo, šolo, na 

izlete. Zanimivo, ni kaj! 

Moje celotno bivanje v Ferrari je zaznamovalo lepo 

sončno vreme, ki je bilo več kot naklonjeno mojemu 

popoldanskemu pohajkovanju po mestu. Še bolj kot 

vreme pa so me razveselili delavci carinskega urada z 

mojim gostiteljem Luigiem Mancino, ki so organizirali 

večerjo, na kateri so nam postregli s tradicionalnimi 

jedmi iz Emilije-Romanje. Ni treba poudarjati, kako je 

slednje čudovito zaokrožilo moj obisk v simpatični in 

sončni Ferrari. 

Danijel Mihalič, CU Sežana 

Foto: Danijel Mihalič 

In dedek Grosek je moral zaradi sanjskega gola Dedića 

nesti Šefa čez 40 stopnic na kavo. Takšna je bila namreč 

stava. Za novo, na primer, da bi šel kdo peš v Južnoafriško 

republiko, pa je že prepozno! 

Ivan Šef, CU Celje 

Foto: Romana Jakopec

Nemški carinski muzej 

Nemci so svoj prvi carinski muzej postavili leta 1927 v 

Berlinu, vendar je bil po koncu druge svetovne vojne 

povsem uničen. Od leta 1992 domuje carinski muzej v 

Hamburgu, v lepo obnovljeni stavbi ene bivših hamburških 

carinskih izpostav, ki je bila specializirana za carinjenje 

preprog. Nemci ta muzej prištevajo med sto najlepših 

v državi, v enem letu naštejejo nad 100.000 obiskovalcev. 

Po površini muzej ni posebej velik, zato pa zbirke obsegajo 

različna področja carinskega dela, so zelo lepo urejene, 

pregledne, kronološke in na nekaterih področjih tudi tehnično 

izjemno lepo podprte. 

V prvem nadstropju muzeja se obiskovalec sreča s carinsko 

zgodovino, od carinjenja na nemških tleh iz obdobja 

Rimskega cesarstva prek srednjega veka vse do zadnjih desetletij 

prejšnjega stoletja. Zbrana je razna oprema carinske 

službe, od uniform, pohištva in tehničnih pripomočkov 

– tudi takšnih, ki jih nikdar v življenju še nisem videl in 

katerih pravega namena še do danes nisem ugotovil. 

V pritličju muzeja so zbirke, povezane s sedanjim delom 

nemške carine (primerki najrazličnejših vrst in načinov 

tihotapljenja blaga, zaseženi primerki CITES, ponaredki 

zaščitenih blagovnih znamk, primerki kulturne dediščine 

…). Če primerjam zasežene primerke CITES v njihovi 

zbirki s primerki, ki sem jih videl v Izpostavi Brnik, ali 

pa ponaredki, ki so v Luki Koper, lahko rečem, da so naši 

primerki povsem »konkurenčni« njihovim. Eno zbirko v 

muzeju predstavljajo tudi carinska pokrivala vseh držav 

Zaseženi primerki CITES. 

Primer tihotapljenja blaga v lesenem slonu. 

< < < < [ ZANIMIVOSTI ] 

članic EU. Pravzaprav skoraj vseh, manjka namreč ciprsko 

pokrivalo. V tej carinski upravi po zagotovilih nemških 

kolegov pokrival namreč ne poznajo. 

Nemci so projekt postavitve carinskega muzeja uspešno 

izpeljali. Umestili so ga v ustrezno okolje, izbrali so prave 

vsebine in priskrbeli temu primerne vzorce. Očitno je, da 

so dali kvaliteti prednost pred kvantiteto. Tudi v slovenski 

carini se je porodila ideja o postavitvi carinskega muzeja. 

Ta prispevek je torej majhna spodbuda za uresničitev načrtovanega 

cilja. 

Carinjenje v srednjem veku. 

Stanko Podgoršek, CU Maribor 

Foto: Stanko Podgoršek 

CARINA.SI | 33

[ ZANIMIVOSTI ] > > > > 

Karikatura 

Avtor karikature je Boštjan Hepe, CU Ljubljana. 

34 | CARINA.SI

Elbrus 2009 

Cesta v stilu »sama jama«. 

Srečko in njegova soproga na vrhu mogočneža. 

< < [ ŠPORT IN PROSTI ČAS ] 

Po Mont Blancu je naš sodelavec Srečko Gomilšak osvojil najvišji vrh Evrope in obenem tudi 

Rusije. 

Po poročanju o osvojenem Mont Blancu v eni izmed 

prejšnjih številk našega glasila je Srečko že stremel k 

novim podvigom. Naslednji cilj je bil najvišji vrh Evrope, 

5642 metrov visoki Elbrus, ki leži v zahodnem delu 

Kavkaza ob meji z Gruzijo na severni Iranski planoti. 

Celotna odprava je štela deset članov, Srečko je bil tudi 

tokrat v tandemu z ženo Marjeto. Sama vožnja je bila 

naporna, kajti v eno smer je bilo treba prevoziti 3280 

kilometrov. Odprava je bila v dveh vozilih, en avto je 

vozil Srečko. Prenočevali so kar na prostem, v šotorih. 

Po treh dneh vožnje in spanja v šotorih so 24. junija 

2009 prestopili mejo z Rusijo. 

Cilj je bil vse bližje. Še ena noč in prispeli so v vasico 

Terscol, ki je izhodišče za vzpon na Elbrus. Zadnji del 

poti proti Terscolu, ki vodi po dolini Bacsan, jim bo 

verjetno ostal še posebej v spominu, saj so se srečali s 

Poziranje pred sodčki, v ozadju se bohoti 5642 metrov visoki 

Elbrus. 

Za nas malce nenavadni udeleženci prometa. 

CARINA.SI | 35

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ] > > 

številnimi podkupljivimi policisti, ki so jih ustavljali 

iz neznanih razlogov. Naslednje jutro so krenili proti 

bivakom, tako imenovanim sodčkom, na višino 3800 

metrov, kjer so tudi prespali. Od tam so sledile tri aklimatizacijske 

ture, nato so čakali na ugodno vreme za 

vzpon na vrh. 

V nedeljo, 28. junija, je napočil čas za vzpon. Ob štirih 

zjutraj so krenili proti vrhu. Pot je bila naporna, 

premikali so se zelo počasi, saj je zrak z višino postajal 

vedno redkejši. Občutili so rahle glavobole in slabost. 

Po osmih urah je bil evropski očak osvojen. Veselje na 

vrhu je bilo popolno in nepozabno. 

Leti, leti lastovka … 

Tako sem se počutil, ko sem poletel z jadralnim letalom, 

češkim šolskim dvosedom BLANIK L13 nad 

Carinskim uradom Celje in mestom piva Laškim ter 

mehko pristal na travnati pisti letališča v Levcu. 

Trije delavci Carinskega urada Celje Marko Esih, Denis 

Tomažin in Aleš Godec se namreč v prostem času 

sproščajo z letenjem na jadralnih letalih. Vsi imajo naziv 

oz. licenco jadralnega pilota in imajo za seboj že 

med 200 in 500 ur letenja. Opravljajo tudi različne 

prelete po Sloveniji v razdalji od 50 pa tja do 300 kilo- 

»Ufff, ziher je ziher!« 


Sledil je spust proti dolini. Ko so prispeli nazaj do 

sodčkov, so nazdravili uspehu in prespali še eno noč na 

višini 3800 metrov. Naslednje jutro je prišel čas povratka 

v dolino in domov. Pot do doma je trajala pet dni 

in njihova štirinajstdnevna avantura je bila v soboto, 4. 

julija, končana. 

Vsi, ki poznamo Srečka, dobro vemo, da to ni njegov 

zadnji podvig, saj iz njega kar žari želja po novih vzponih. 

Janez Donša, CU Murska Sobota 

Foto: Srečko Gomilšak 

metrov, ki lahko trajajo tudi do 8 ur. Včasih se komu 

uspe dvigniti celo do 5000 metrov visoko, če so seveda 

ustrezne vremenske razmere. 

Na moje vprašanje, zakaj letenje, so v en glas odgovorili: 

»Ker je to tisto pravo! Tihi piš vetra ob krilu, povezan 

z lepoto narave in širnim nebom, to daje občutek 

neskončne svobode!« 

Ivan Šef, CU Celje 

Foto: Vlado Hojs 

Od leve proti desni: BLANIK L13, Marko Esih, Denis Tomažin, 

Aleš Godec, UTVA-75.

Ob dnevu slovenske carine na Ratitovec 

Športno društvo Carinik Ilirska Bistrica, ki v Carinskem 

uradu Sežana deluje že štirinajsto leto, vsako leto ob 

praznovanju dneva slovenske carine organizira športni 

dogodek, s katerim skuša prispevati k polepšanju našega 

praznika. Tako je bil v soboto, 3. oktobra 2009, 

organiziran izlet na Ratitovec, 1667 metrov visoki vrh v 

Škofjeloškem hribovju. 

Izhodišče je bilo v vasi Prtovč nad Železniki. Po topli in 

sončni jeseni se je prav za to priložnost vreme zoperstavilo 

željam in pričakovanjem pohodnikov. Toda najpogumnejši 

so vztrajali in v smislu »kar bo, pa bo« odšli na 

pot. Vrniti se je bilo še vedno čas. 

Na vrh sta speljani dve markirani poti. Za vzpon smo 

izbrali južno, čez preval Poden. Po slabi uri in pol smo 

dosegli ali bolje rečeno dotipali vrh. 

Termometer je kazal tik nad lediščem. 

Izhodišče je bilo v vasi Prtovč nad Železniki. 

< < [ ŠPORT IN PROSTI ČAS ] 

Z vrha je ob lepem vremenu eden najlepših razgledov v naših 

planinah, tedaj pa … 

Z vrha je ob lepem vremenu eden najlepših razgledov v 

naših planinah, tokrat pa smo bili srečni, če smo lahko 

videli pohodnika pred sabo. Tudi temperatura na termometru 

na planinski koči je bila razmeram primerna, 

zato je toliko bolj prijal čaj s priboljškom (corretto, kot 

rečemo na Primorskem), s katerim smo nazdravili bližajočemu 

se prazniku. 

Sestopili smo po markirani poti proti vzhodu v dolino 

Razor med Gladkim in Kosmatim vrhom. Domov smo 

se vračali z željo, da nam bo prihodnje leto za naš praznik 

nebo bolj naklonjeno in bo temu primerno tudi 

udeležba številčnejša. 

Aleš Praček, CU Sežana 

Foto: Dušan Grošelj 

CARINA.SI | 37

[ IZOBRAŽEVANJE ] > > > > 

E-učenje o enotnem dovoljenju 

za poenostavljene postopke 

E-učenje je v carinski službi postalo stalna praksa. Novembra 

2009 je potekalo e-učenje o enotnem dovoljenju 

za poenostavljene postopke. E-tečaj je za vse države 

članice pripravila Evropska komisija. 

Priprave na e-učenje so se začele v začetku leta 2009. 

Kmalu po udeležbi mentoric Selene Rauter Razboršek 

in Barbare Balaban na testiranju e-tečaja v Atenah je 

bila sprejeta skupna odločitev, da usposobimo čim večje 

število carinskih delavcev in e-tečaj prevedemo v slovenski 

jezik. Pri tem nam je priskočila na pomoč Evropska 

komisija, ki je prevedeno besedilo in glasovni del 

vgradila v e-tečaj. Zaradi velikega števila udeležencev, ki 

so pri e-učenju že sodelovali, se tokrat nismo odločili 

za kombinirano učenje, ampak izključno za e-učenje 

in elektronsko testiranje. Vsekakor pa smo poskrbeli za 

ustrezno podporo: pripravili smo uporabniška navodila 

za uporabo eCampusa (sistem na spletu, s pomočjo 

katerega so se udeleženci učili) ter za njegovo uporabo 

usposobili še informatike iz vseh carinskih uradov, ki so 

udeležencem v težavah priskočili na pomoč. Njihova 

pomoč se je izkazala za zelo dobrodošlo, saj so strli kar 

nekaj trdih informacijskih orehov. 

E-učenja se je udeležilo 120 carinskih delavcev. Vsakdo 

izmed njih se je v povprečju učil 8,5 pedagoške ure, 

testiranje pa so opravili zelo uspešno, saj so test rešili z 

90-odstotno povprečno uspešnostjo. Pohvalili so e-tečaj, 

da je razumljiv in dinamičen, da so zelo zadovoljni 

s tako obliko učenja, saj so si sami izbrali čas učenja in 

dostopali do njega tudi od doma. Res pa je, da je ponekod 

naša računalniška oprema premalo zmogljiva in so 

Udeležence sta skozi e-tečaj popeljala carinik David in 

predstavnica gospodarstva Jana. 


udeleženci po nepotrebnem izgubljali čas. Ves čas e-učenja 

sta udeležence spremljali in spodbujali mentorici Selena 

Rauter Razboršek in Barbara Balaban, ki sta sproti 

Mentorici Selena Rauter Razboršek in Barbara Balaban: 

»Sodelovanje pri e-učenju prek sistema eCampus je bilo 

tudi za naju nekaj novega. Lahko rečeva, da sva pridobili 

nova znanja in izkušnje.« 

odgovarjali na vsa njihova vprašanja. Ob zaključku tečaja 

je potekalo elektronsko testiranje, ki smo ga v takšni 

obliki izvedli prvič. Udeleženci so ga sprejeli pozitivno, 

saj so test reševali na svojih delovnih mestih (brez nepotrebne 

izgube časa zaradi vožnje v Ljubljano), rezultate 

pa so si lahko ogledali takoj po končanem testiranju. Z 

e-učenjem v carinski službi bomo nadaljevali tudi letos, 

in sicer pri carinski preiskavi zabojnikov, predhodnih sestavinah 

za prepovedane droge in preiskavi vozil, ki se ga 

bodo udeležili novozaposleni uslužbenci. 

Udeleženka e-učenja. 

Mateja Logar, GCU 

Foto: Mateja Logar

Naš sodelavec Karl Grenko 

Karl Grenko je bil zaposlen v carini od leta 1970. 

Ljudje smo v svojem življenju postavljeni pred mnoge 

prelomnice, ki usodno zaznamujejo naša življenja. Ena 

takšnih je gotovo tudi upokojitev. V Izpostavi Bistrica 

ob Sotli je ta prelomni dan doživel Karl Grenko, vodja 

izpostave. Njegova delovna pot je bila dolga celih 40 

let. 

Po toliko letih službe, po neštetih jutrih, ko je bilo 

treba pravočasno vstati in priti na delovno mesto, po 

mnogih dnevih truda in nenehnega opominjanja zavesti, 

da je treba nekaj narediti, če hočeš zaslužiti, je vsega 

tega nenadoma konec. Šok za telo in dušo. Kar precej 

ljudi se s težavo spopade s tem, celo tisti, ki se upokojitve 

prej neizmerno veselijo in jo težko čakajo. Misel 

na upokojitev nas lahko pospremi z različnimi čustvi, 

ki niso vedno pozitivna. 

Upokojitev je lahko boleča predvsem za posameznike, 

ki jim je bila služba središče življenja. A če so bili cilji 

doseženi, želje v delovnem okolju izpolnjene, če človek 

vidi dobre rezultate svojega dela, potem je ta prehod v 

novo življenjsko obdobje mnogo bolj optimističen in 

ponuja precej prednosti, saj lahko v tem novem obdobju 

človek še veliko naredi zase, za kar mu je prej 

zmanjkovalo časa. 

Karl Grenko je bil zaposlen v carini od leta 1970, krajši 

čas pred tem je delal pri špediciji Transjug Rijeka. V 

Carinarnico Celje je prišel kot pripravnik in je najprej 

Spomini so kot iskre, 

ki pod pepelom tlijo, 

a ko jih razgrneš, 

vedno znova zaživijo. 

(Goethe) 

< < < < [ NAŠI SODELAVCI ] 

delal v Odseku za pregled in tarifiranje. 1. januarja 

1971 je bila ustanovljena Izpostava Velenje, kamor je 

bil skupaj s svojimi sodelavci premeščen tudi Karl. Tam 

je delal kot višji carinik, nato kot carinski inšpektor in 

od leta 1994 kot vodja izpostave. Ko je bila leta 2004 

Izpostava Velenje ukinjena, je za leto dni prevzel vodenje 

Oddelka za trošarine, od 15. aprila 2005 pa je bil 

vodja Izpostave Bistrica ob Sotli. 

Dokaj pestra kariera, sploh za pretekle čase, ko so nekateri 

vso delovno dobo preživeli na istem delovnem 

mestu. Zaradi vedno novih izzivov si je nabral dobršno 

mero izkušenj, ki so ga bogatile in skozi dolga leta 

oblikovale tudi njegovo osebnost. Karizmatično, toplo, 

človeško in pristno. 

Karl je človek, ki se je v vsakem delovnem okolju dobro 

počutil in prav tako dobro je bil sprejet med sodelavci. 

Imel je pošten odnos do dela, bil je strokoven in dosleden 

pri izvajanju svojih nalog. Do sodelavcev je bil 

korekten in odkrit, vedno je znal ob pravem času najti 

spodbudne besede. Prav tako nas je znal s svojo posebno 

duhovitostjo nasmejati in spraviti v dobro voljo. 

Kot vodja je bil pravičen, razumen, moder in pošten, 

nikoli ni deloval vzvišeno, vseeno pa je znal obdržati 

pravo mero dostojanstva in avtoritete. Posebej cenimo, 

da je vedno ostal Človek. Karl je s svojim delom in 

svojo osebnostjo pustil velik pečat v našem uradu in 

CARINA.SI | 39

[ NAŠI SODELAVCI ] > > > > 

Za slovo smo Karlu Grenku podarili njegovo karikaturo v carinski 

uniformi. 

celotni carinski službi, za kar je bil leta 2006 nagrajen 

z najvišjim carinskim priznanjem – carinsko plaketo. 

Kljub naporni in dolgi vsakodnevni vožnji na južno 

mejo se ni nikoli pritoževal, temveč je vzljubil te lepe 

kozjanske kraje in ljudi, ki jih je tam spoznal. Prepričani 

smo, da se bo tja vedno rad vračal. 

Zato je tudi svoj zaključek ob koncu delovne dobe organiziral 

v teh krajih. Druženje je bilo tako prisrčno, 

iskreno in polno dobrih želja za njegova nadaljnja leta, 

da je vse skupaj zares ganilo. Marsikomu se je od preobilice 

čustev orosilo oko in zatresla brada … 

Udeleženci tega zaključka smo bili enotni, da takšne 

poslovilne zabave še ni bilo; s toliko dobre volje, iskreno 

izrečenimi dobrimi željami in pozitivnimi mislimi 

za popotnico našemu sodelavcu ob slovesu, da je prostor, 

kjer smo se zbrali, kar pokal po šivih od pozitivne 

energije. Če ni že prej vedel, je tam spoznal, da smo ga 

iskreno cenili in imeli radi kot sodelavca in kot človeka. 


Karl Grenko z nekdanjimi sodelavci Izpostave Velenje. Sodelavec 

odide, spomini pa ostanejo in so za vedno shranjeni 

v posebnih kotičkih. 

Naša direktorica mu je pripravila prisrčen govor, da se 

je slavljencu večkrat zatresla brada od ganjenosti, sodelavci 

Izpostave Bistrica ob Sotli smo spravili prisotne v 

smeh, ko smo mu podarili njegovo karikaturo v carinski 

uniformi v spomin na vse lepe trenutke, ki smo jih 

v dolgih letih doživeli skupaj. 

Naša odlična pevka in sodelavka Agata je držala družbo 

pokonci do poznih nočnih ur in njenemu lepemu 

glasu je v pesmih pritegnila vsa zbrana družba, da smo 

delovali kot dobro uglašen pevski zbor. Z obiskom so 

ga presenetili enkratni tamburaši z našim Igorjem na 

čelu, do solz nas je nasmejal naš odlični komik Ivan, ki 

lahko stopi ob bok vsakemu profesionalnemu igralcu, 

in prav tako odlična Petra v svoji vlogi carinice Mojce. 

Prav tako nas je iskreno presenetil naš Marjan, ki je 

sicer rekel, da tega še nikoli ni storil, tam pa je vzel v 

roke mikrofon in slavljencu izredno lepo in čuteče zapel 

njegovo najljubšo pesem Zabučale gore. Tako spoznaš, 

koliko različnih talentov se skriva med nami in ki 

pridejo na dan, ko so pravi kraj in čas in oseba, ki so ji 

ti darovi namenjeni. Tak je bil ta petek, ko smo se poslavljali 

od Karla v iskreni želji, da bi bil v nadaljnjem 

življenju zdrav in srečen. 

Breda Zabukovnik, CU Celje 

Foto: Uroš Palhartinger

Zaplula je barčica tvoja! 

Milan, za prijatelje bolj znan kot Milenko, se je izučil 

za kuharja, vendar ga je želja po novem privedla do carinika. 

V naši službi je ob delu končal srednjo in nato 

še visoko šolo. Svoje delo je opravljal na vseh mejnih 

prehodih od Kopra do Maribora. Najbolj se mu je vtisnilo 

v spomin delo, ki ga je opravljal med olimpijskimi 

igrami v Sarajevu leta 1984. Še danes ne ve, kako 

so Finci »prešvercali« 60.000 nabojev za potrebe svoje 

biatlonske reprezentance. Šele na strelišču so po močnejšem 

poku ugotovili, da strelivo ni tako, kot bi moralo 

biti, da imajo svoje. Kako so ga prinesli, je morda 

zapisano nekje na strminah Jahorine ali Bjelašnice. 

Sam pravi, da je svoja najlepša leta v carinski službi 

preživel v Oddelku za intrastat, kjer se je vživel in našel, 

čeprav je bilo delo specifično in včasih monotono. 

< < < < [ NAŠI SODELAVCI ] 

Milenko Srebrnič je svojo pot v carinski službi začel daljnega 

marca 1974 v Goriških Brdih. Pot ga je iz rojstne Ljubljane 

vodila s starši v Brda, najzahodnejši del takratne Jugoslavije. 

Starši Brici so si želeli vrnitve domov in tako so prišli v Kozano, 

kjer so si ustvarili dom. 

Milenko Srebrnič je najlepša leta v carinski službi preživel v Oddelku za intrastat, zdaj pa se veseli počitnic na barki. 

Njegovo slovo od službe in kolegov je bilo v lepem in 

spontanem vzdušju v njegovih Brdih. Pijača, čeprav iz 

sosednje doline, in hrana, ki jo je s spretnostjo znal pripraviti 

po svojem okusu samo on, sta bili vsem v slast. 

Milan, Milenko, vsi bivši kolegi ti iz srca želimo, da bi 

svojo barčico, ki si jo želiš kupiti in z njo uživati zaslužene 

počitnice v svojem drugem domu na Krku, mirno 

vodil skozi bonace in neurja ter s tem sebi, svojim otrokom 

in vnukom lepšal dneve. Srečno, Milan! 

Matjaž Černigoj, CU Nova Gorica 

Foto: Kostja Prinčič 

CARINA.SI | 41

[ V SPOMIN ] > > > > 

Tomaž Humar (1969 – 2009) 

14. novembra 2009 je 7227 metrov visoka gora Langtang 

Lirung v Himalaji vzela življenje alpinistu Tomažu 

Humarju. Tomaž je bil v Carinski upravi RS zaposlen 

kot vrhunski športnik od leta 1997. 

Zaradi posebnega statusa, ki ga imajo zaposleni vrhunski 

športniki, se z njim, razen posameznih carinskih 

uslužbencev, nismo osebno srečevali in nismo ga imeli 

priložnosti spoznati kot človeka. Vsi pa, ki nam je Tomaž 

stisnil roko in nam povedal kaj o svojem življenju, 

svojih športnih uspehih in zastavljenih ciljih, ki se jih je 

veselil kot otrok z veliko dušo, lahko rečemo, da je bil 

izjemen človek. Bil je skromen, preprost, neposreden 

in živel je polno življenje. 

Daulagiri I, južna stena, 8167 m, 2. november 1999. 


Njegove podvige vrhunskega športnika-alpinista nam 

je bilo težko razumeti. Kako vendar razumeti tako vedrega 

in simpatičnega človeka, ki kar naprej izigrava 

svojo usodo pri premagovanju gora in samega sebe, ki 

bi lahko živel tako kot večina izmed nas, po utečenem 

ritmu brez večjih tveganj. Ko smo ga spraševali, ali je 

vse to njegovo početje vredno življenja, nam je tako 

preprosto odgovoril z enim samim stavkom: »Punce, 

saj ve tega res ne morete razumeti,« in se je ob tem iz 

srca zasmejal. Nismo ga razumele, vsaj ne takrat. Zdaj, 

ko Tomaža ni več med nami, pa ga poskušamo razumeti, 

dojeti njegova dejanja in slog njegovega življenja. 

Živel je zaradi življenja. Življenje pa je ljubil, kot se je 

na preprost način izrazil v svoji knjigi z mislijo »lepo je 

živeti« in tako je tudi živel. Žal je usoda želela drugače, 

zanemarila je njegov življenjski moto »da ni nepremagljivih 

poti«, iz katerega veje neizmerni optimizem, in 

pretrgala njegovo pot z gore, v objemu katere je za vedno 

zaspal. 

Ponosni smo, da je bil naš sodelavec, da smo ga imeli 

priliko spoznati, čutiti njegov stisk roke in videti njegov 

neizmerno vedri nasmeh. 

Sodelavci GCU 

Gora Langtang Lirung, Nepal 7227 m, november 2009.

[ CARINSKA KIŽANKA ]

Carinska akcija Cestni transport v CU Maribor, 24. november 2009 Foto: Sabina Langus Boc 

Mobilna enota je na avtocesti izločala vozila in 

jih usmerjala pred Carinski urad Maribor. 

… in blaga. 

Cariniki so nato temeljito pregledali še kabino 

… 

Tovorno vozilo je najprej čakal pregled z 

rentgenom. 

Svoje odlike je pokazala tudi službena psička. 

… in tovorni del. 

Sledil je pregled dokumentov … 

Ukrajinski voznik je v zračnem kanalu tihotapil 

cigarete. 

Na koncu je direktor urada Dušan Šafarič 

akcijo predstavil novinarjem.

Številka 17, januar 2010 - Carinska uprava Republike Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?