Prenos (8Mb) - Digitalni repozitorij UL FGG - Univerza v Ljubljani

Univerza
v Ljubljani Fakulteta za
gradbeništvo in
geodezijo
za
gradbeništvo
in geodezijo
Kandidat:
ROK FABIJAN
Jamova 2
1000 Ljubljana, Slovenija
telefon (01) 47 68 500
faks (01) 42 50 681
fgg@fgg.uni-lj.si
PROJEKTIRANJE IN PLANIRANJE Z
INFORMACIJSKIM MODELIRANJEM STAVB: ŠTUDIJ
PRIMEROV
Diplomska naloga št.: 3224/KS
DESIGN AND PLANNING USING BUILDING
INFORMATION MODELING: CASE STUDIES
Graduation thesis No.: 3224/KS
Mentor: Predsednik komisije:
doc. dr. Tomo Cerovšek izr. prof. dr. Janko Logar
Ljubljana, 29. 5. 2012
UNIVERZITETNI ŠTUDIJ
GRADBENIŠTVA
KONSTRUKCIJSKA SMER

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov I
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani Rok Fabijan izjavljam, da sem avtor diplomske naloge z naslovom:
»Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov«.
Izjavljam, da je elektronska različica v vsem enaka tiskani različici.
Izjavljam, da dovoljujem objavo elektronske različice v repozitoriju UL FGG.
Ljubljana, maj 2012 Rok Fabijan

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov II
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
BIBLIOGRAFSKO – DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK
UDK: 004.6:624:69(043.2)
Avtor: Rok Fabijan
Mentor: doc. dr. Tomo Cerovšek
Naslov: Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb:
študij primerov
Obseg in oprema: 72 str., 2 pregl., 2 graf., 55 sl., 42 pril.
Ključne besede: BIM, ArchiCAD, parametrični 4D model, Tekla Structures,
gantogram, Microsoft Project, ciklogram, Vico Control
Izvleček
Gospodarska kriza je močno prizadela slovensko gospodarstvo, kar je slovenska podjetja
prisililo v iskanje poslov na tuje trge, kjer je konkurenca izredno velika. Tam že večina
investitorjev zahteva uporabo BIM in posledično integriran način izvedbe projektov. Za prikaz
uporabe informacijskega modela sem v diplomski nalogi obravnaval objekt s skupnima
podzemnima garažnima etažama, ki se v pritličju razdeli na tri manjše stolpiče s po štirimi
etažami. Skupna neto tlorisna površina objekta je približno 8500 m². Obstoječa projektna
dokumentacija je bila izdelana za idejni projekt s skromnim spektrom informacij o
obravnavanem objektu. Z uporabo BIM orodij sem izdelal arhitekturni in gradbeni model ter
model izvedbe projekta. V ArchiCAD-u sem izdelal parametrični 3D informacijski model, v
katerem sem pripravil dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in vizualizacijo.
ArchiCAD je dodatno omogočil hitro pripravo kvadratur neto površin objekta ter skupno
dolžino uporabljenih Schöck Isokorb elementov, ki so bili modelirani v modelu. Z modelom, ki
sem ga izdelali v ArchiCAD-u, sem si nato pomagal pri izdelavi modela gradbenih konstrukcij
v programu Tekla Structures. Tu sem nato izdelal gantogram, ki sem ga zaradi potreb po
večjem naboru nastavitev in možnosti prenesel v program Microsoft Project. V procesu
gradnje nosilne konstrukcije se bo gradnja izvajala v treh taktih, zato je bilo smotrno
gantogram iz programa Microsoft Project nadgraditi s ciklogramom in mrežnim terminskim
planom v programu Vico Control. Gradnjo nosilnih konstrukcij sem v terminskih planih
razdelil na takte, v sklopu katerih posamezno obravnavam horizontalne in vertikalne
elemente, ti pa so sestavljeni iz procesov opaženja, armiranja in betoniranja. S pomočjo
obeh terminskih planov v Vico Control-u sem hitrost gradnje nosilne konstrukcije z
optimalnim razmikom med procesi optimiziral in izdelal tudi histogram števila delavcev in
mehanizacije. Izdelal sem tudi animacijo ureditve gradbišča tekom gradnje objekta v
programu SketchUp.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov III
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
BIBLIOGRAPHIC – DOCUMENTALISTIC INFORMATION
UDC: 004.6:624:69(043.2)
Autor: Rok Fabijan
Supervisor: Assist. Prof. Tomo Cerovšek, Ph.D.
Title: Design and planning using building information modeling: case
studies
Scope and tools: 72 p., 2 tab., 2 graph., 55 fig., 42 ann.
Keywords: BIM, ArchiCAD, parametrical 4D model, Tekla Structures, gantt
chart, Microsoft Project, flowline chart view, Vico Control
Abstract
World crisis has heavily affected slovenian economy. It forced slovenian companies to find
work in foreign markets where the competition is on higher level. On those markets the BIM
has already been demanded by contractors, which leads integrated delivery method. To
demonstrate the use of BIM I used structure with combined underground garages. On the
ground floor the structure is separated into three small towers with four floors. The structure
has approximately 8500 m² of net floor area. Existing project documentation was made for
preliminary design with a lack of information about the structural system. With use of BIM
tools I created architectual and structural model and model of the construction phase.
ArchiCAD was used to make parametrical 3D building information model, from which I
prepared project documentation. In addition I was able to extract quadratures of net area and
full lenght of the Schöck Isokorb elements. Model that was created in ArchiCAD helped me to
create a structural model in Tekla Structures. Furthermore I scheduled the project using gantt
chart and imported it into Microsoft Project to make detailed scheduling easier. Due to typical
cyclic operations of construction crews that I used in the graduation thesis MS Project was
further exported into the Vico Control scheduling software, where a detailed flowline chart
was developed along with network schedule. Construction of the load bearing structure was
distributed into cycles and further into horizontal and vertical components that require
location based dependencies of formworks, reinforcements and concrete pouring activities.
On the basis of both charts in Vico Control I speed up the construction with an optimization of
the charts creating optimal intervals between proceses and made resource graph. In the end
I created an animation of organization of constructional site in SketchUp.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov IV
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
ZAHVALA
Za pomoč pri nastajanju diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorju doc. dr. Tomu
Cerovšku. Juriju Repovžu se zahvaljujem za priskrbljeno dokumentacijo ter koristne nasvete
in pomoč v fazi projektiranja objekta.
Zahvaljujem se tudi svoji družini in dekletu, ki so mi stali ob strani in me pri mojem delu
spodbujali. Prav tako se zahvaljujem še vsem prijateljem in kolegom za zanimive in
nasmejane trenutke tekom študijskega življenja v Ljubljani.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov V
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ............................................................................................................................... 1
1.1 Opis problema ........................................................................................................... 2
1.2 Metode dela ............................................................................................................... 3
1.3 Namen in cilji ............................................................................................................. 6
2 BIM IN PROJEKTNI MANAGEMENT .............................................................................. 7
2.1 Možnosti BIM tehnologije ........................................................................................... 7
2.2 Vrednotenje programov ............................................................................................. 9
2.3 Predstavitev programov ........................................................................................... 10
2.4 Načini izvedbe projektov .......................................................................................... 12
2.4.1 Načrtovanje–ponudba–izvedba (angl. design-bid-build) ................................... 13
2.4.2 Načrtovanje–izvedba (angl. design-build) ......................................................... 14
2.4.3 Upravljanje s tveganji (angl. CM at risk) ........................................................... 16
2.4.4 Integrirana izvedba projektov ............................................................................ 17
2.5 Interoperabilnost ...................................................................................................... 18
2.5.1 IFC .................................................................................................................... 20
2.5.2 Drawing Exchange Format (DXF) ..................................................................... 20
3 MODELIRANJE ............................................................................................................. 22
3.1 Lokacija in opis konstrukcije .................................................................................... 22
3.2 Model Arhitekture ..................................................................................................... 25
3.2.1 Priprava na modeliranje .................................................................................... 26
3.2.2 Podkonstrukcija ................................................................................................ 28
3.2.3 Horizontalni elementi ........................................................................................ 29
3.2.4 Vertikalni elementi ............................................................................................ 35
3.2.5 Stiki oz. stikovanja ............................................................................................ 36
3.2.6 Odprtine in modeliranje netransparentnih elementov ....................................... 39
3.3 Model gradbenih konstrukcij .................................................................................... 41
3.3.1 Priprava na modeliranje .................................................................................... 41

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov VI
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
3.3.2 Podkonstrukcija ................................................................................................ 42
3.3.3 Horizontalni elementi ........................................................................................ 42
3.3.4 Vertikalni elementi ............................................................................................ 43
3.3.5 Organizacija modela ......................................................................................... 44
3.4 Model izvedbe projekta ............................................................................................ 45
3.4.1 Model ureditve gradbišča .................................................................................. 45
3.4.2 Terminski plani .................................................................................................. 46
3.4.2.1 Gantogramska tehnika ............................................................................... 47
3.4.2.2 Ciklogramska tehnika ................................................................................. 51
3.4.2.3 Mrežna tehnika .......................................................................................... 54
3.4.3 Histogram ......................................................................................................... 55
4 DOKUMENTIRANJE IN VIZUALIZACIJA ..................................................................... 56
4.1 3D dokumentacija in vizualizacija ............................................................................ 56
4.2 Priprava načrtov ....................................................................................................... 59
4.2.1 Kotiranje ............................................................................................................ 61
4.2.2 Priprava točnih konstrukcijskih sklopov ............................................................ 62
4.3 Plotanje načrtov ....................................................................................................... 64
4.4 Izvlečki materialov in con ......................................................................................... 65
5 ZAKLJUČEK .................................................................................................................. 67
Viri ......................................................................................................................................... 69

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov VII
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Norme delavcev ............................................................................................. 48
Preglednica 2: Predpostavke vgrajene armature ................................................................... 49

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov VIII
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Trend vrednosti opravljenih gradbenih del, Slovenija, 2000-2012 [15] ................. 2
Grafikon 2: Vpliv faktorjev na porabo BIM [1] .......................................................................... 9

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov IX
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
KAZALO SLIK
Slika 1: 30 in 15 nadstropni hotel [17], [18] .............................................................................. 1
Slika 2: Potek dela diplomske naloge ...................................................................................... 5
Slika 3: Sodelovanje udeležencev v Načrtovanje-ponudba-izvedba metodi [1] .................... 14
Slika 4: Sodelovanje udeležencev v Načrtovanje-izvedba metodi [1] .................................... 15
Slika 5: Primerjava med standardno in integrirano izdelavo projektov [1] ............................. 18
Slika 6: Podpora CAD formatov v ArchiCAD-u [23] ............................................................... 19
Slika 7: IFC v programu Solibri Model Viewer ....................................................................... 20
Slika 8: Približen prikaz lokacije objekta [36] ......................................................................... 23
Slika 9: Prikaz dela idejnega načrta - 2. nadstropje, objekt C ............................................... 24
Slika 10: Osnovno okno v programu ArchiCAD in definiranje razmakov etaž ....................... 26
Slika 11: Definiranje konstrukcijskega sklopa ........................................................................ 27
Slika 12: Primer nepravilno nastavljenih prioritet ................................................................... 28
Slika 13: Primer pravilno nastavljenih prioritet ....................................................................... 28
Slika 14: Teren in elementi zunanje ureditve ......................................................................... 29
Slika 15: Nastavitve plošč ...................................................................................................... 30
Slika 16: KS talne plošče v ArchiCAD-u ................................................................................ 31
Slika 17: Mehanizem Schöck Isokorb, tip A-K [16] ................................................................ 32
Slika 18: Palični model Schöck Isokorb, tip A-K [16] ............................................................. 32
Slika 19: Modeliranje elementa Isokorb v ArchiCAD-u .......................................................... 32
Slika 20: Primer armiranja ob elementu Isokorb, tip A-K [16] ................................................ 33
Slika 21: Modeliranje KS strehe ............................................................................................. 33
Slika 22: Modeliranje uvozne rampe ...................................................................................... 34
Slika 23: Primer AB stopnic v 3D pogledu, tlorisu in prerezu ................................................ 35
Slika 24: Nastavitve prioritet 1 [24] ........................................................................................ 36
Slika 25: Nastavitve prioritet 2 [24] ........................................................................................ 36
Slika 26: Orodje Solid Element Operations ........................................................................... 37
Slika 27: Nestikovanje AB nosilne konstrukcije na stiku plošče in spodnje stene ................. 38
Slika 28: Prikaz tretje rešitve modeliranja vertikalnih spojev ................................................. 38
Slika 29: Popravljeni detajl ..................................................................................................... 39
Slika 30: Prikaz uvoženega GDL objekta v 3D pogledu in tlorisu .......................................... 39
Slika 31: Nastavitve okna ...................................................................................................... 40
Slika 32: Rezultat spreminjanja IFC elementov ..................................................................... 41
Slika 33: Modeliranje pritličja s pomočjo podloge DXF formata ............................................. 42
Slika 34: Možnosti nastavitev plošč ....................................................................................... 43
Slika 35: Organiziranje modela .............................................................................................. 44

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov X
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Slika 36: Prikaz modela razdeljenega na tri takte .................................................................. 45
Slika 37: Del gantograma v programu Tekla Structures ........................................................ 50
Slika 38: Del gantograma v programu Microsof Project ........................................................ 51
Slika 39: Vnos količin izkopa zemljine ................................................................................... 52
Slika 40: Tehnološka prekinitev med koncem betoniranja plošč z začetkom opaženja sten
(sobote in nedelje predstavljajo neprekinjene vertikalne črte) ................................. 53
Slika 41: Nastavitev dela prostih dni v programu Vico Control .............................................. 53
Slika 42: Način prikaza aktivnosti v mrežni tehniki planiranja ................................................ 54
Slika 43: 3D dokument - prikaz nadstropji na objektu A ........................................................ 56
Slika 44: Render v programu ArchiCAD ................................................................................ 57
Slika 45: 3D pogled v ArchiCAD-u ......................................................................................... 58
Slika 46: Nastavitev osončenosti ........................................................................................... 58
Slika 47: Risba kombinacij layer-jev konstrukcijskih elementov in kotiranj, ki se razlikujejo
od kotiranja v pritličju ............................................................................................... 59
Slika 48: Risba kombinacij layer-jev kotiranj, ki so enaka kot v pritličju ................................. 60
Slika 49: Nastavitve pogledov ................................................................................................ 61
Slika 50: Primer avtomatskega dimenzioniranja .................................................................... 62
Slika 51: Točen konstrukcijski sklop intenzivne ozelenitve ravne strehe ............................... 64
Slika 52: Nastavitve plotanja v programu ArchiCAD .............................................................. 65
Slika 53: Ploter HP DesignJet 510 ......................................................................................... 65
Slika 54: Spreminjanje ene izmed datotek Templates ........................................................... 66
Slika 55: Nastavitve za izpis tabel elementa Schöck Isokorb ................................................ 66

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov XI
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
BIM Building Information Modeling: informacijsko modeliranje zgradb
CAD Computer Aided Design: računalniško podprto načrtovanje
DWG Drawing binary file format: osnovni format risb
DXF Drawing eXchange Format: format za izmenjavo načrtov
GDL Geometric Description Language: informacije za popoln opis objekta
IAI International
standardizacijo
Alliance for Interoperability: Mednarodna zveza za
ICE Institution of Civil Engineers: inštitut gradbenih inženirjev
PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
UCL University College London: univerza College v Londonu

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
1 UUVOD
Graddnja
objektoov
se vses skozi izboljššuje
in izpopolnjuje
na n področjihh
materialo ov, načinovv
gradnje
in ekonnomičnosti.
Tako z noovimi
znanj ji vsak dan n gradimo večje, višje e, daljše inn
hitrejjše
objekte. . Nekakšen mejnik v soodobni
zgod dovini preds stavljata staavbi
na spo odnji sliki, kii
sta ddober
primer
izpopolnje evanja načinna
dela in uporabe u računalnika
v ggradbeništv
vu.
Na pprvi
pogled stavbi nista a prav nič pposebnega,
mogoče je e prva zgraddba
le neko oliko visokaa
za slovenske
standarde.
Kar
ju dela pposebni,
je to, t da sta bili b stavbi, naa
levi strani
slike 30 inn
na deesni
strani sslike
15 nad dstropni hottel,
zgrajeni
v petnajstih
oz. sedmmih
dneh. Zg gradilo ju jee
podjeetje
Broad v mestu Ch hangsha v kkitajski
prov vinci Hunan n. Stavbi staa
prototipa projekta zaa
trajnoostne
objekkte
(angl. Sustainable
S building), ki k jih je spo odbudila hittra
rast prebivalstva
inn
potrees
maja 20008
v kitajski
provinci SSichuan.
Po oleg hitrosti gradnje so zavidanja vredne tudii
nasleednje
lastnoosti
stavb:
Odpornoost
stavbe proti p potresuu
magnitude e 9.
5-krat boolj
učinkovita
pri porabii
energije ko ot ostale zgradbe
istih gabaritov.
20-krat bboljša
kakov vost zraka v stavbi kot zunaj.
Trajnost in odlična kvaliteta k graadnje.
Slika 1: 30 iin
15 nadstro opni hotel [17 7], [18]
93% vseeh
elemento ov je prefabbriciranih.
Uporabaa
materialov v, ki se lahkko
reciklirajo o.
Materialii
brez vsebn nosti formalldehidov.
1

2
Odpadnega
mmateriala
je manj m kot 1% %, ki jih nastane
pri tipični
gradnji sstavb.
Za dosegaanje
takšnihh
rezultatov v gradbenihh
projektov potrebujem mo ustreznaa
orodja, ki nam
omogočajoo
celovito obravnavanje
objektov tako v faza ah pred, me ed in po graadnji.
Eno izmed
takšnih orrodji
je neddvomno
inf formacijskoo
modeliran nje stavb (angl. ( Buildding
Inform mation
Modeling ooz.
s kratico
BIM). BIM M je digitalni
zapis in predstavite ev informaccij
o obravnavani
stavbi za komunikaccijo
med udeleženim
u mi v gradbe enem proje ektu. Modeel
BIM vsebuje
geometrijske
in negeometrijske
informacije,
ki jih potr rebujejo in izdelajo i arhhitekti
in inž ženirji
za načrtovanje,
analizzo,
simulacij je, vizualizaacijo
in doku umentacijo.
1.1 Opis pproblema
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Trend vreddnosti
opravvljenih
grad dbenih del jje
pred sve etovno gosp podarsko krrizo
enakom merno
naraščal vvse
do leta 2006, nato o je sledil razcvet, ki je vrhunec c dosegel leta
2008 zaradi z
pospešenee
gradnje stanovanjs skih stavb in inženirskih
objek ktov. Slediila
je svetovna
gospodarsska
kriza in gradbeništvo,
ki je edden
največji ih gospodarskih
sektorrjev
v Evropi,
se
je znašlo v težavah. V primerjav vi z letom 22008
je bila vrednost gradbenih g ddel,
opravlje enih v
celotnem leetu
2011, nižja
za 51,2 2 %. [15]
Grafikon 1: Trend vrednnosti
opravlje enih gradbenih
del, Slove enija, 2000-20 012 [15]
Direktor zbornice
graadbeništva
Jože Rennar
pravi, da d je bilo lansko leto to za slove ensko
gradbeništtvo
najslabšše
po drugi
svetovni vvojni.
Podje etja so zato o začela inntenzivneje
iskati
priložnosti na tujih trggih.
To je ta ako za večjaa
kot za ma anjša podje etja skrajno zahtevno, saj je
konkurenca
na tujih trgih
izredno o velika. Poodjetja
bodo o konkurenčnost
pridoobila
z nene ehnim
vlaganjem v znanje in
s tem v sodobne s reešitve
projektiranja,
ki so na tujihh
trgih že močno
m

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 3
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
zakoreninjena. Zahteve javnih in zasebnih investitorjev na tujih trgih že vsebujejo zahteve po
BIM, saj lahko na takšen način mnogo bolje spremljajo potek gradnje in hitreje pridobivajo
informacije.
Vlaganje v nove metode projektiranja in programska orodja zahteva veliko časa, truda in tudi
zajeten finančni delež. Za učinkovit proces uvajanja BIM v podjetje zahteva 10 korakov, ki so
lahko precej dolgotrajni in zahtevajo prestrukturiranje dela vseh zaposlenih v podjetju. Poleg
tega je v Sloveniji velik problem uvajanja BIM način pridobivanja gradbenih projektov, saj se
skoraj vsi projekti dodelijo po principu najugodnejše cene. To so težave, ki nas spremljajo pri
tehtanju odločanja o uvedbi BIM, še posebno v času svetovne gospodarske krize, ki je v
slovenskem gradbeništvu še posebno izrazita.
Kljub nekoliko večjim finančnim vložkom v BIM se podjetjem obrestuje vložek, saj BIM
prinaša ogromno novih pozitivnih strani, ki jih s klasičnimi 2D CAD programi in starimi
metodami dela ni bilo mogoče koristiti.
Sodobno projektiranje z BIM obsega projektiranje procesov pred, med in po izgradnji. To
delo je s komunikacijskega stališča zahtevno saj v njem sodeluje veliko število projektantov s
področja arhitekture, gradbeništva, strojništva, managementa in drugih področji, ki delujejo v
različnih računalniških programih. V procesu načrtovanja in gradnje zahtevnejših objektov
BIM njihovo sodelovanje, komunikacijo in količino ter izmenjavo podatkov močno olajša in
zagotovi boljšo učinkovitost.
BIM uveljavlja koncept virtualne gradnje, kjer lahko izvedemo integrirane 5D modele. Četrta
dimenzija predstavlja povezavo s terminskimi plani - čas, peta dimenzija pa povezavo z
metodo izvedbe elementov in s pripadajočimi kalkulacijami stroškov materiala, delovnih
sredstev, delovne sile in podizvajalcev.
1.2 Metode dela
Področje informacijskega modeliranja stavb je s področja slovenske literature zaenkrat še
zelo slabo pokrito, zato sem moral najprej poseči po tuji literaturi, ki sem jo kupil v digitalni
obliki. Izbira gradbenega projekta je bila težka, saj sem imel na voljo dva dobra projekta, ki
sta imela vsak svoj način dela. En projekt pa je bil že v fazi izvajanja, kjer bi kontroliral
načrtovan in realiziran potek gradnje, drugi projekt pa je bil v fazi idejne zasnove, torej bi
izdelal načrte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Odločil sem se za slednjega, ki pa
je imel izdelane načrte s skromnimi informacijami.

4 Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Če na kratko povzamem, je diplomsko delo potekalo po naslednjih fazah:
študij tuje literature;
zbiranje obstoječe dokumentacije projektov in izbira projekta;
izbira programske opreme za modeliranje in izdelavo terminskih planov;
študij izbranih programov z referenčnimi primeri in orodji;
izdelava informacijskega modela in dokumentacije v ArchiCAD-u;
izdelava modela gradbenih konstrukcij in terminskega plana v programu Tekla
Structures;
izdelava terminskih planov v programih Microsoft Project in Vico Control;
optimizacija terminskih planov;
izdelava animacije gradnje v programu SketchUp.
Programsko opremo za izdelavo diplomske naloge sem izbral na podlagi najbolj primernih
programov na svojem področju. Z vsakim programom sem se moral pred začetkom uporabe
dobro seznaniti z učenjem na referenčnem modelu ali pa z orodjem help med delom.
Modeliranje je potekalo v treh fazah: modeliranje arhitekture, modeliranje gradbenih
konstrukcij in model izvedbe projekta. Za izdelavo modela arhitekture ter projektne
dokumentacije je eden najprimernejših programov nedvomno ArchiCAD. V njem sem izdelal
parametrični 3D informacijski model, v katerem sem pripravil dokumentacijo za pridobitev
gradbenega dovoljenja in vizualizacijo. Izdelavo modela gradbenih konstrukcij in gantograma
sem izvedel v programu Tekla Structures in nato podoben gantogram v Microsoft Project-u.
Model izvedbe projekta je potekal na dveh različnih področjih: izdelava terminskih in
spremljajočih planov in izdelava 3D modela ureditve gradbišča. Slednjega sem izdelal v
programu SketchUp, ki mi je omogočil tudi animacijo ureditve gradbišča tekom celotne
gradnje objekta. Terminskih plan – gantogram sem izdelal v že zgoraj omenjenih Tekla
Structures in Microsoft Project-u, ciklogramom, mrežni plan in histrogram pa sem izdelal v
programu Vico Control. Z optimizacijo ciklograma in mrežnega plana sem popravil še
gantogram in dobil t.i. modificiran gantogram.

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
Potek
izdelave ddiplomske
naloge n je naazorno
prika azano tudi na n sliki 2.
Slika 2: PPotek
dela di iplomske naloge
5

6 Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
1.3 Namen in cilji
''BIM se širi kot virus,'' je dejal Phil Jackson, predstojnik oddelka sistemske informatike
mednarodnega inštituta gradbenih inženirjev ICE (www.ice.org.uk), na začetku konference
''COMIT Construction MobileIT 2011'' 11. novembra v Londonu na univerzi Colege v
Londonu (UCL). Prav zaradi takšnih komentarjev in zelo zanimivega članka, ki ga je doc. dr.
Tomo Cerovšek objavil v Gradbenem vestniku marca leta 2010, ni bilo težko izbrati teme za
diplomsko nalogo. Moj osnovni namen diplomske naloge je tako seznaniti se z
informacijskim modeliranjem stavb zaradi vse bolj razširjenega integriranega projektiranja. V
okviru tega je moj namen seznaniti se z virtualno gradnjo v parametričnih modelirnikih in
kompatibilnostmi, ki jih takšni programi ponujajo. To bom storil tako, da bom izrisal natančen
3D model v programu ArchiCAD in ga nato izvozil v program Tekla Structures, kjer bom
izdelal terminski plan.
Za projektante, ki so navajeni operirati s CAD programi, je preskok na parametrične
modelirnike lahko precej težaven, saj navadni CAD programi operirajo s črtami, ravninskimi
liki in telesi, medtem ko BIM operira z elementi stavb, ki poleg geometrijskih vsebujejo tudi
negeometrijske karakteristike. Torej z uporabo parametričnih modelirnikov je cilj natančno
modelirati in v model vključiti čim več informacij obravnavane konstrukcije. Rezultat in moj
najpomembnejši cilj parametričnega 3D modela je projektna dokumentacija načrtov za PGD.
Le ta se močno razlikuje od klasične 2D dokumentacije, ki je samo statični pogled na
konstrukcijo medtem ko v modelirnikih BIM izdelamo vedno usklajene in kakovostne prereze
in dimenzije. Načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti ne bodo dokončani, saj
statičnih izračunov še ni izračunanih in bodo v njih manjkale pozicije, torej bodo ti načrti
samo podloga za kasnejše dokončanje. V okvir modeliranja s 3D modeli spadajo kot stanski
oz. avtomatični produkt arhitekturnih modelov izvlečki količin, materialov in popisov, ki jih
bom pridobil v programu ArchiCAD.
Tekom študija me je pritegnila tudi izdelava terminskih planov, zato je bil moj cilj v diplomsko
nalogo vključiti tudi izdelavo le-teh in v izbrano temo diplomske naloge tega ni bilo težko
umestiti, saj je to četrta dimenzija 4D modelov.
Vse znanje, ki sem ga pridobil iz literature, sem hotel uporabiti tudi v praksi in s tem
namenom sem si izbral nekoliko večji in zahtevnejši projekt, da bom lahko podrobno spoznal
potek integriranega projektiranja in možnosti izmenjave datotek med uporabljenimi programi.
Z obstoječimi detajli in izdelanimi konstrukcijskimi sklopi v CAD programih bom v ArchiCAD
vnesel t.i. Linked datoteke in preveril sistem samodejnega posodabljanja teh datotek.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 7
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
2 BIM IN PROJEKTNI MANAGEMENT
2.1 Možnosti BIM tehnologije
BIM je revolucionarna tehnologija, ki je spremenila pogled na planiranje, analizo, gradnjo in
management v gradbeništvu. Ni več v fazi nastajanja, ampak se samo še dopolnjuje in
izpopolnjuje. V angleškem jeziku je na voljo že veliko informacij, kot so teorije, do katere
mere bi se lahko dalo uporabiti BIM, širok spekter orodij in kako je lahko BIM odgovor na
vsako težavo, s katero se projektni manager sreča pri gradnji. S takšnim širokim spektrom
informacij lahko pride do zmede pri uporabi, kajti vseh teh informacije je lahko naenkrat
preveč, kar privede do točk, kjer uporabniki nočejo več uporabljati BIM orodij. Zato je
potrebno premišljeno uvajanje tehnologije, saj ponuja številne prednosti in nekatere ključne
izmed njih so:
Osnovne karakteristike BIM orodja:
parametričen 3D model zgradbe,
priprava natančnejše dokumentacije.
Virtualne vizualizacije:
na enotnem modelu,
priprava kakovostenjših predstavitev objektov,
virtualni ogled modela stavbe,
virtualna interakcija z modelom stavbe,
''Walkthrough'' video.
Energetske analize:
večje število variantnih rešitev,
lociranje objekta – Google maps,
vpliv mikrolokacije,
solarna študija,
študija osvetljenosti,
fotovoltaični potencial,
akustična analiza,
prezračevanje objekta,
možnost naravnega prezračevanja.
poraba in potrebe po vodi,
vetrni potencial,

8 Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Koordinacija v začetni fazi priprave projektov:
povezovanje med gradbenimi inženirji, inženirji strojništva in inštalaterji,
boljše timsko delo,
možnost medmrežnih konferenc.
BIM proizvodnja:
Povezava BIM modela direktno s proizvodnjo,
Montažna gradnja,
Povezava s CNC stroji.
Možnost posodabljanja začetnega modela BIM je neomejena – model konstantno
posodabljamo, dodajamo informacije, analiziramo, testiramo in izdelujemo terminske plane
tekom projektiranja osnovnega modela. Poleg programske opreme BIM obsega tudi proces,
ki uvaja nov način mišljenja in projektiranja. To pa spreminja tudi nekatere druge procese, ki
so se v času CAD tehnologije zdele primerne in se sedaj pokažejo za neučinkovite. Torej
sprememba tehnologije pomeni tudi spreminjanje procesov.
Več kot 49% investitorjev po svetu zahteva uporabo BIM. Takoj za njimi so podjetja, ki vidijo
pozitivne lastnosti v povečanju komuniciranja med projektanti in naročniki v procesu
načrtovanja in gradnje. Investitorji prednosti vidijo v boljšem nadzorovanju in lažjemu
pridobivanju informacij tekom projektiranja. Lahko bi rekli, da vsak projektant s svojega
področja vidi določene prednosti in koristi kot so:
arhitekti hitreje in natančneje izdelajo projektno dokumentacijo;
oblikovalci vizualizacije hitreje, natančneje izdelajo ter veliko bolj učinkovito
komunicirajo z investitorji o njihovih željah;
inženirji strojne in električne napeljave hitro preučijo o učinkovanju in pravilnosti
izvedbe inštalacij in napeljav;
arhitekti, inženirji, tehniki lahko spremljajo osvetljenost, osončenost, orientacijo in
količino recikliranega materiala na objektu.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 9
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Ostale prednosti in vpliv le teh na izbiro BIM projektiranja prikazuje grafikon 1.
Grafikon 2: Vpliv faktorjev na porabo BIM [1]
Izboljšana izdelava terminskih planov
16 %
Varnejše gradbišče zaradi BIM
Izboljšana izdelava terminskih planov
Izboljšana izdelava terminskih planov
Zmanjšanje reklamacij zaradi uporabe BIM
Možnost preverjanja neskladij
Možnost zmanjšanja časa gradnje
Natančnejše cenitve proecsov
Izbojšana kontrola nad dokumentacijo
Zmanjšanje potreb po dodatnih informacijah
Izboljšana interoperabilnost
Priložnost zmanjšanja stroškov
Manj risanja, več načrtovanja
19 %
Parametričnost med načrti in modelom
Izboljšava komunikacije med investitorji med procesom projektiranja in gradnje
Zahteve investitorjev po uporabi BIM
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%
2.2 Vrednotenje programov
25 %
26 %
31 %
33 %
37 %
38 %
38 %
39 %
Pri veliki izbiri BIM programov sem se najprej v osnovi odločil za dva različna programa, v
katerih bom izdelal določen del diplomske naloge. Tekom izdelave diplomske naloge, sem
izbral še dva dodatna programa, Microsoft Project in Vico Control za izdelavo terminskih
planov, zaradi pomanjkljivih nastavitev plotanja terminskih planov v programu Tekla
Structures. Za izdelavo modela ureditve gradbišča sem izbral program Google SketcUp.
V vsakem programu, s katerim sem se srečal v diplomski nalogi, je bil začetek dela povsem
drugačen kot pri ostalih. V ArchiCAD-u moramo obvezno najprej določiti etažne višine oz.
nadstropja s katerimi se vertikalno pomikamo po etažah in modeliramo konstrukcijske
elemente. Z razliko od ArchiCAD-a moramo v Tekla Structures najprej nastaviti osi, po
41 %
43 %
45 %
47 %
49 %
68 %

10 Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
katerih nato modeliramo konstrukcijske elemente. Struktura modela v programu Microsoft
Project (MS Project) se popolnoma razlikuje od ArchiCAD-a in Tekla Structures. Model je tu
zasnovan z aktivnostmi (angl. Activity Based Structure – ABS), ki predstavljajo model
objekta, prav tako kot v Vico Control-u. V obeh programih moramo količine ali uvoziti iz
drugih programov preko kompatibilnih formatov datotek ali pa jih ročno vnesti. V Tekla
Structures pa je vnos količin nekoliko poenostavljen s tem, da elemente, ki pripadajo
določeni aktivnosti, enostavno označimo in jih vnesemo pod določeno aktivnost, program pa
potem sam na podlagi določene enote preračuna količino, ki jo elementi vsebujejo.
2.3 Predstavitev programov
ArchiCAD. Program je že v osnovi narejen za področje arhitekture. Osnovna ideja za
program, ki so ga več kot 20 let nazaj začeli razvijati pri podjetju Graphisoft, ni bila zgolj
zamenjati risalne mize z računalnikom, ampak ustvariti program, ki bo pokrival celotno
področje arhitekturnega projektiranja od izdelovanja načrtov pa vse do popisov
materialov,količin, itd. ArchiCAD je v arhitekturno, oblikovalskemu procesu, predstavil moč
integriranega 3D modela in objektne tehnologije. Klasična CAD orodja je transformiral z
elektronske risalne mize v popolno arhitekturno orodje.
ArchiCAD z enem samim programskim paketom pokriva vse nivoje arhitekturnega procesa;
od projektiranja in dokumentiranja do komunikacije in sodelovanja. In zato, ker delamo z
inteligentnim 3D digitalnim modelom - simulacijo zgradbe - je proces poenostavljen. Ko
delamo z ArchiCAD-om, avtomatično kreiramo simulacijo resnične zgradbe: virtualno
zgradbo. Namesto da rišemo črte, elipse in krivulje, dvigujemo zidove, dodajamo okna in
vrata, polagamo plošče, gradimo stopnice in oblikujemo streho. Ko gradimo elemente v
tlorisu, ArchiCAD ustvari centralno bazo, ki lahko istočasno rokuje s 3D modelom oz. s tlorisi,
prerezi, različnimi 3D pogledi, popisi komponent in količin, materiali ali dimenzijami. To
pomeni, da lahko iz virtualne zgradbe v katerem koli trenutku izvlečemo vse potrebne
informacije, ki natančno razložijo naš projekt. Ob kakršnikoli spremembi projekta se ta vnese
samo enkrat, ker bo avtomatično upoštevana v celotni dokumentaciji.
Zato, ker so vse informacije o zgradbi združene v enem samem projektnem dokumentu,
ostaja model zgradbe integriran in vedno ponuja zadnje, osvežene podatke. Sprememba
izvedena v enem od oken, se avtomatsko spremeni v vseh drugih; to velja za vse tlorise,
prereze, fasade, 3D modele in tudi specifikacije o materialih ter stavbnem pohištvu, oknih in
vratih.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 11
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Dokumente konstrukcije lahko črpamo avtomatično iz modela virtualne zgradbe. Sheme
oken in vrat, ter popise materialov lahko izdelamo hitro in enostavno in ti vedno odražajo
zadnje stanje modela zgradbe. Orodje za površine zone tool identificira prostore in jih označi
z nalepkami, ugotovi njihove površine in volumne, medtem ko popis elementov prikaže cene,
število kosov in tudi ceno dela. Interaktiven popis oken in vrat avtomatično osveži model
zgradbe in tudi obratno.
Tekla Structures. Tekla Structures, ki se je prej imenovala Xsteel ima dolgoletno, že 40letno
tradicijo v gradbeništvu in jo uporabljajo v preko 80 državah širom sveta. Programska
oprema je namenjena BIM projektom, ki omogoča izdelavo in upravljanje z natančnimi ter
podrobnimi detajli in je primerna za zapletene in obsežne projekte na nivoju velike
natančnosti. Modeliranje lahko poteka vse od idejnega projekta, izdelave kosovnega
materiala, gradnje do upravljanja managementa med gradnjo.
Poglejmo si najpomembnejše lastnosti programskega orodja:
programska oprema ima centralizirano podatkovno bazo, ki zagotavlja, da so načrti in
specifikacije vedno usklajeni z modelom;
velikosti modelov datotek so majhne zaradi inovativne podatkovne strukture tudi pri
zahtevnih projektih;
obsežna knjižnica parametriziranih komponent, ki avtomatizirajo izdelavo
konstrukcijskih detajlov, stikov in armiranja. Komponente lahko zaradi parametričnosti
uporabljamo na več področjih in tudi kasneje na drugih projektih;
dobra navigacija in nastavitve pogledov;
možnost ugotavljanja prebojev med modeli narejenimi v Tekla Structures in
uvoženimi modeli. Popravljanje neskladij med modeli se izvede samo enkrat, ker se
na vseh modelih narejenimi v Tekla Structures posodobitve na enem modelu
avtomatsko posodobijo tudi na ostalih modelih;
Tekla Structures ima podporo za več kot dvajset različnih formatov zapisa v
gradbeništvu. Med najpomembnejšim za 3D modeliranje je IFC, za 2D modeliranje pa
formata DWG in DXF;
posredna povezava z drugimi programi za analizo konstrukcije;
možnost sodelovanja z več različnimi projektanti med projektom;
objavljanje izdelanih modelov na spletu in izmenjava le teh z drugimi uporabniki.
Microsoft Office Project. Microsoft Office Project je specializirana baza podatkov, ki
predstavlja in hrani dele procesov, predvsem projektnega vodenja ter jih povezuje in

12 Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
prikazuje kot logično celoto. Namenjen je načrtovanju in nadzorovanju časa, finančnih in
kadrovskih virov ter omogoča razvijati projektne načrte, razporejati vire na posamezne
aktivnosti, spremljati potek projekta, obvladovati projektni proračun in analizirati
obremenjenost virov. Program je zasnovan tako, da je primeren tako za začetnike kot tudi za
zahtevne uporabnike. Primeren je za uporabo na različnih področjih, tako da ima vodja
projekta pregled nad izvajanjem in potekom projekta. [14]
Vico Control. Vico Control je eden izmed skupine programov podjetja Vico Software, s
katerimi celostno pokrijemo 5D informacijsko modeliranje. Program lahko uporabljamo v
povezavi z ostalimi programi, lahko ga pa uporabimo tudi kot samostojen program. Omogoča
nam izdelavo različnih oblik terminskih planov na osnovi lokacijske strukture.
S programom Vico Control lahko izdelamo:
izdelavo točnih lokacijskih in količinskih planov;
optimizacijo zaporedja del in s tem hitrejšo in bolj učinkovito gradnjo;
nadzorovanje poteka gradnje in napovedovanje poteka gradnje na podlagi že
izvedenih del.
Google SketchUp. CAD paketi, ki so pri današnjem projektiranju nepogrešljivi, niso
namenjeni hitremu oblikovanju in razvijanju osnovne ideje. Namesto uporabe številnih in za
skiciranje zapletenih ukazov, SketchUp združuje zgoščena, vendar pa robustna orodja s
pametnim sistemom vodenja uporabnika, ki 3D oblikovanje naredi na moč enostavno.
Rezultat je uporabniški vmesnik, ki podpira dinamično in kreativno raziskovanje 3D oblik,
materialov in svetlobe, ne da bi zahteval velike investicije v učenje.
SketchUp vsebuje vmesnik, ki omogoča hitro in enostavno izdelavo, spreminjanje in
analiziranje 3D modelov. Osnova skiciranju je preprosto risanje robov bodočega modela v
3D prostoru, enako, kot bi uporabljali svinčnik in papir. Zmožnost programa SketchUp, da
samodejno zazna tip in naravo tako skiciranih linij zagotavlja zapolnitev oblike in s tem
izdelavo 3D teles.
2.4 Načini izvedbe projektov
Da bomo razumeli, kaj lahko BIM ponudi naročnikom, moramo poznati vrste gradbenih
pogodb (angl. Delivery methods), kako se informacije v njih prenašajo in katere tehnologije
se pri tem uporabljajo. Vse vrste gradbenih pogodb niso primerne za projektiranje z modelom

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 13
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
BIM. V nadaljevanju so opisane osnovne štiri vrste gradbenih pogodb in v vsaki je
opredeljeno, kako in koliko je lahko BIM učinkovit.
2.4.1 Načrtovanje–ponudba–izvedba (angl. design-bid-build)
Načrtovanje-ponudba-izvedba je ena najbolj uveljavljenih metod izvedbe projektov. To je
linearen proces načrtovanja. Naročnik stopi v kontakt z arhitektom, ki najprej naredi zasnovo
projekta skupaj z gradbenimi inženirji, inženirji strojništva in inštalaterji. Vsak od njih poda
svoje rešitve, arhitekti jih združijo in izdelajo projektno dokumentacijo. Po končani
dokumentaciji se na njeni podlagi ustvarijo cenitve in na podlagi njih ponudbe izgradnje
objekta različnih gradbenih izvajalcev in podizvajalcev. Tak način izvedbe projektov ima tri
glavne pomanjkljivosti:
če je bila cenitev gradbenega izvajalca določena med izdelavo projektne
dokumentacije, se lahko roki izgradnje podaljšajo glede na ponudbo osnovano na
nedokončani dokumentaciji;
predpostavi se najcenejše – najboljše, kljub temu da je možnost slabše kvalitete
izgradnje objekta;
med izvajalci se pričakuje, da bo izbran tisti izvajalec, ki je za izgradnjo objekta
ponudil najcenejšo izgradnjo. Vendar investitor k temu ni zavezan in lahko izbere
izvajalca na podlagi drugih kriterijev.
Sodelovanje med arhitekti in izvajalci je v takšni metodi izvedbe projektov zelo omejeno.
Različni izvajalci imajo različne tehnologije in metode del, zato morajo arhitekti in inženirji
velikokrat podati različne rešitve, oz. se lahko krog izvajalcev močno zmanjša zaradi
specifičnosti rešitev. Za določene rešitve projektantov imajo izvajalci ter podizvajalci boljše in
učinkovitejše rešitve na podlagi izkušenj, novih tehnologij in orodij s katerimi projektanti še
niso bili seznanjeni. Premajhna medsebojna komunikacija povzroči prepozno seznanitev
projektantov s tehnologijami, ki jih izvajalci uporabljajo. Zaradi dokončane dokumentacije je
majhna fleksibilnost tekom gradnje za spremembe s strani izvajalcev in lahko privede do
zakasnitev in podražitve projekta. To je posledica premajhnega sodelovanja med izvajalci in
projektanti v fazi načrtovanja.

14
Slika 3: Sodelovanje
ud deležencev v Načrtovanje e-ponudba-iz zvedba metoodi
[1]
Design-bidd-build
ima tudi neka aj prednostti.
Arhitekti in inženirj rji dobro soodelujejo
v fazi
projektiranja
in lahko izdelajo in ntegriran prrojekt.
Ta metoda m daje e naročnikuu
dobro kontrolo
nad projekktom,
vendaar
mora ta im meti dovolj znanja, izkušenj
in viro ov informaccij
o projektiranju
in gradnji.
Uporaba BBIM
je zeloo
omejena, uporablja sse
ga le na a nivoju pridobivanja
hitrih in ok kvirnih
količin maaterialov
zza
potrebe izdelave cenitve iz zvajalcev ter t pri izddelavi
projektne
dokumentaacije.
Zato uuporaba
BIM M v tem primeru
ni sm motrna, saj ne n izkoriščaa
vseh prednosti,
ki jih ponujja.
Končana ddokumentaccija
je po navadi tiskkana
na pa apir ali pa je izvajalccu
predlože ena v
elektronski
obliki v PDDF
ali CAD datotekah. Izvajalci morajo
na po odlagi njih roočno
prerač čunati
količine vggrajenih
maaterialov,
ka ar pa zahteeva
veliko časa in natančnosti.
PPri
tem si lahko
pomagajo z digitizerjeem
(angl. Di igitizer), ki oolajša
delo, vendar se še vedno ppojavljajo
na apake
pri interpreetacij
rešitevv
in posledič čno v netoččnost
cenitv ve.
2.4.2 Naččrtovanje–
–izvedba (angl.
designn-build)
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Ta metodaa
je velikoo
bolj integrirana
kot metoda na ačrtovanje-p ponudba-izvvedba.
Pri izbiri
metode izvvedbe
projeektov
pri up porabi BIM v tej metod di veliko pro ojektantov iin
izvajalcev
vidi
rešitev. Izvvajalec
ali ppodizvajalec
c se v projeektiranje
vk ključi že v zgodnjih
fazzah
projektir ranja.
Večina naročnikov,
kki
zahteva takšno t izveedbo
projek ktov, zahtev va tudi upoorabo
BIM. In ta
metoda je zasnovana tako, da že e samodejno
spodbuja uporabo BIM.

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
Pri mmetodi
načrttovanje-pon
nudba-izveddba
se je po ogodba za izdelavo i proojektne
dok kumentacijee
in izggradnjo
skllenila
z izv vajalcem in z arhitekto om posebe ej, tukaj pa se samo s prvim alii
drugim,
ki je nossilec
pogodbe.
Od nossilca
pogodb be je nato odvisno
angažiranje
dru ugega in see
moraata
uskladitii
glede roko ov dokončannja
izgradnje
in cene objekta.
Izkazzalo
se je, da je ta me etoda ena najbolj učin nkovitih pri graditvi obj bjektov. Šibk ka točka tee
metoode
je v vzpporednem
načrtovanju
n u in grajenju u objekta. To T pomeni, da se je objekt o začell
graditi
še predeen
se je dokončala
proojektna
dok kumentacija a. Takšen nnačin
lahko privede doo
večjih
napak in ttežje
revizije
projekta.
Izmeenjava
inforrmacij
med projektantti
in izvajalci
je konst tantna. Najjprej
arhitek kti naredijoo
modeel
in ga dajjo
v vpogle ed naročnikku,
ki lahko ali ne zahteva
popravvke.
Na po opravljenemm
modeelu
nato izvvajalec
izve ede cenitevv
in termins ski plan. Ko ot vemo iz iizkušenj,
pa a se tekomm
projeektiranja
prrvoten
model
spreminnja.
S spreminjanjem
pa se sprremeni
tudi i netočnostt
cenittve
in terminnskih
plano ov zaradi neeparametrič
čnih modelo ov. Zato moora
izvajalec c cenitve inn
terminske
planee
na podlagi
informacij arhitekta konstantno k posodabljat
p ti. Ko je kon nčanih 50% %
načrttov,
se priddobi
gradbe eno dovoljenje
in grad dnja se lahk ko začne. SSeveda
pa morajo bitii
določčeni
načrti ddokončani
in
projektannti
morajo biti
natančni in usklajeni,
da se nad dgrajevanjee
načrttov,
oziromaa
da nadaljnje
delo nee
spreminja tistega dela a, ki je že ddokončano
in
zgrajeno. .
Se ppravi,
da moora
biti pred
začetkomm
gradnje rešenih
večina
pomemmbnih
detajlov
v izogibb
kasnnejšim
težavam.
Velik kokrat inžennirji
podajo le specifik kacije doloočenih
rešit tev in natoo
izvajaalci
ali podizvajalci
nar redijo dokummentacijo,
ki k izpolnjuje zahteve inžženirjev.
Slika 4: Sod delovanje udeeležencev
v Načrtovanje-izvedba
meetodi
[1]
155

16 Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Projektna dokumentacija je natisnjena in predložena v elektronski obliki v PDF ali CAD
datotekah. Dokumentacija se neprestano nadgrajuje, saj je celotna ekipa odgovorna za
objekt in prednosti enih se kažejo tudi na prednosti drugih zaradi nadgrajevanje
dokumentacije. Slaba lastnost je ta, da pri posodabljanju nastane večje število datotek in
tako lahko pride do zmešnjave pri izbiranju najnovejše.
Pri tej metodi izvedbe projekta se možnost neusklajenosti in napačne interpretacije s
sodelovanjem projektantov in izvajalcev zmanjša, poveča pa se natančnost projekta zaradi
konstantnega
dokumentacije.
sodelovanja med inženirji ter izvajalci in nadgrajevanja projektne
2.4.3 Upravljanje s tveganji (angl. CM at risk)
Metoda izvedbe projektov, kjer se gradbeni manager zaveže k dogovorjeni maksimalni ceni
izvedbe objekta. Manager deluje v korist naročnika in mora paziti, da končna cena projekta
ne preseže dogovorjene. Če jo preseže, mora on ali pa ostali udeleženci v procesu
načrtovanja in gradnje poravnati čezmerni znesek. V fazi projektiranja gradbeni manager
svetuje naročniku, v fazi gradnje pa izvajalcu.
Tako kot metoda načrtovanje-izvedba, je to metoda, v katero lahko uvedemo BIM.
Zagotovimo lahko integriran prenos informacij, kar pomeni, da se izvajalci in podizvajalci v
fazo projektiranja vključijo že v zgodnji fazi. Slednji projektantom posredujejo čim bolj
natančne podatke ter z mnenji in nasveti sodelujejo pri projektiranju, saj jim je cilj zgraditi
objekt v okviru maksimalne določene cene in v določenem časovnem obdobju. Za
zmanjšanje stroškov so velikokrat primorani opustiti tudi določene procese v času cenitve.
Tveganje naročnika se izkaže pri tem, da ima izvajalec preveč nadzora.
Če se izkaže, da je projekt preveč unikaten in zahteven za izgradnjo po pogodbi, omogoči
gradbeni manager naročniku odločitev na podlagi estetske spremembe ali stroškov, da se bo
projekt lahko zgradil v določenem časovnem roku. Pri tem je pomembno, da je naročniku
prikazano, da je projektna rešitev optimalna glede na vizualnost in stroške.
V tej metodi je dokumentacija dostopna v PDF in CAD obliki. V večini primerov se ustvari
FTP ali pa se načrti pošiljajo po elektronski pošti do prejemnika. Zaradi tega mora biti prenos
informacij fleksibilen in hiter, kar je osnova BIM metod. Če uporabljamo enoten model, se
spremembe posodabljajo na modelu in arhivirajo. Tu se pokaže velika prednost BIM pred
CAD projekti. Tri dimenzionalni model BIM vsebuje dodatne informacije, ki so uporabne že v

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 17
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
zgodnjih fazah pri cenitvi in usklajevanju. Pri posodabljanju se pri BIM posodobijo vsi načrti
naenkrat, pri CAD projektu pa morajo arhitekti in inženirji iz vsake stroke posebej tekom
načrtovanja konstantno posodabljati svoje načrte.
2.4.4 Integrirana izvedba projektov
Star sistem izdelovanja dokumentacije je bil linearen – ko se je končalo projektiranje na
enem področju, se je začelo na drugem. Pri morebitni spremembi arhitekture se je začel
daljši proces nadgrajevanja in spreminjanja načrtov iz drugih strok – statikov, inštalaterjev,
električarjev, itd. Najprej je moral arhitekt narisati vse spremembe na svojih načrtih in jih nato
posredovati ostalim strokam, ki so morali svoje načrte ročno nadgraditi. Po končanih
nadgradnjah, so načrte dobili arhitekti, ki so jih pregledali, če so skladni z njihovimi. Pri takšni
izmenjavi datotek – velikemu številu datotek in udeležencev - in preverjanju skladnosti lahko
prišlo do napak in neskladji, ki so jih posamezniki spregledali. Drugi problem pri tem je bil
tudi premajhno sodelovanje med inženirji in posledično so bile rešitve neprimerne z vidika
drugih inženirjev. Najpomembnejši problem pri starem sistemu izdelovanja dokumentacije pa
je bil čas. Ogromno časa se je porabilo pri usklajevanju med strokami in preverjanju
skladnosti med načrti. Vsi ti problemi linearnega izdelovanja dokumentacije so v integrirani
metodi odpravljeni, saj metoda stremi k hitrosti in učinkovitosti.
Integrirana izvedba projektov je nova metoda, ki se je razvila kot rešitev za integracijo.
Metoda integrirano poveže arhitekte, inženirje, sisteme in prakso med seboj. V začetku
izdelave projektne dokumentacije se ustvari celotna ekipa vseh udeležencev v procesu
projektiranja in gradnje, ki uspešno sodeluje med seboj, kar zagotavlja fleksibilnost in
kvalitetno gradnjo ter maksimalno izmenjavo informacij med seboj. Z zgodnjo vpeljavo
podizvajalcev in izvajalcev v proces projektiranja se izognemo kasnejšim nepravilnosti med
samo gradnjo in s tem posledično ni dodatnih podražitev projekta.
Z uvedbo BIM in nove metode izvedbe projektov, kjer je cilj uspešna gradnja in ravnovesje
med njo, se projekti izkažejo za bolj profitne, profesionalno vodene in pridobijo večje
spoštovanje. Z BIM tehnologijo ne dosežemo samo večjega sodelovanja in povezanosti med
posameznimi strokami, ampak tudi večjo hitrost in učinkovitost. Sistem je zasnovan tako, da
se s spremembo enega elementa spremeni celotna dokumentacija na vseh področjih.

18
Dokumentaacija
je v inntegrirani
metodi
izdelaave
projekto ov kombinac cija individuualnih
mode elov z
vsakega ppodročja
strooke
v proje ektiranju in sestavljene ega modela.
Takšna dookumentacija
se
uporablja zza
revizijo cenitev, pre egled neskkladij
med strokami s in koordinacijjo
na gradb bišču.
Pozitivna stran takšnne
dokumentacije
je v tem, da se ekipe osredotočijo
o o na čim boljše b
informiranje
med sebooj
in uporab bljanje najnovejših
info ormacij. S te em ni napaččnih
interpr retacij
med njimi in zagotovimmo
zgodnje e reševanje napak, se pravi že v fazi f projektirranja
rešimo
vsa
pomembnaa
neskladja tako, da gr radnja potekka
nemoten no in po predvidenem
pplanu.
Takšna izzdelava
proojektov
omo ogoča tudi vzdrževalcem
objektov,
da žee
v zgodnji
fazi
projektiranja
izražajoo
svoja mn nenja in nnjihove
potrebe.
S te em omogoočamo
boljš še in
kakovostneejše
vzdržeevanje
obje ektov. Vzdržževalci
lahk ko s sprem membami naa
objektu tekom
življenjskegga
ciklusa objektov dodajajo inn
spreminjajo
obstoje eče načrte pridobljen ne za
gradnjo obbjekta.
Takoo
so vsi nač črti ob iztekuu
življenjske e dobe obje ekta točni inn
natančni, kar je
zelo uporaabno
pri naččrtovanju
ruš šitve in reciikliranja
materialov.
2.5 Interopperabilnostt
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Slika 5: Primerjava med m standarddno
in integr rirano izdelav vo projektov [1]
BIM okoljee
virtualne zzgradbe
je namenjenoo
odprti kom munikaciji, spreminjanjju
in dodelavam
projekta, nne
glede na fizične razd dalje med ssodelavci.
Funkcionaln
F ost dela v sskupini
se iz zkaže

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
za kključno
pri iizdelavi
vel likih projekttov,
ali pri sodelovanj ju več mannjših
birojev
na istemm
projeektu.
[23]
Ker imajo
modeelirniki
BIM različne r graadnike
in dig gitalne zapise
teh graddnikov,
je bilo
potrebnoo
uvessti
standard,
ki bo omo ogočal izmeenjavo
geometrijskih
in
negeomeetrijskih
pod datkov medd
različčnimi
programi
za vizu ualizacije, aanalize
in simulacije.
Vsak V prograam,
modelir rnik BIM alii
inžennirski
prograam
za raču un konstrukccij
ima svoj format datoteke,
ki gaa
običajno ne n moremoo
odpreeti
z drugimmi
program mi. Ena izmmed
možnos sti je, da se s uporabljaa
odprti for rmat, ki gaa
podppira
več programov.
[7]
Na sspodnji
sliki
vidimo pr rimer kolikoo
formatov CAD lahko o sodobni 3D program mi kot npr. .
ArchiCAD
za BBIM
podpira ajo. Sevedaa
je to nujno
potrebn no za kvalitteten
progr ram, kot jee
ArchiCAD,
saj raazlične
stro oke z različnnih
področji uporabljajo o različne raačunalniške
e programe. .
Da nnam
ni potrrebno
njihovega
dela ročno pren našati iz enega
v drugg
program, morajo bitii
programi
med seboj
kompa atibilni oz. innteroperabilni.
Slik ka 6: Podporra
CAD forma atov v ArchiC CAD-u [23]
199

20
2.5.1 IFCC
IFC je stanndard,
ki omogoča
izm menjavo moodelov
BIM M med programi
in so ga razvili pri p IAI
(Internationnal
Alliance
for Inter roperability) ). Podpira IFC 2x, 2x2 2 in 2x33
standard de za
izmenjavo 3D gradbeenih
modelo ov. Prednosst
IFC forma ata pred ge eometrijskimmi
je v tem, da s
sabo prenaaša
geomettrijske
in ne egeometrijskke
informac cije o objekt tih, iz kateriih
je zgrajen
naš
model, relaacije
do druugih
objekto ov, strukturoo
in namen. Preko IFC standarda lahko Arch hiCAD
kvalitetno kkomunicira
z večino os stalih aplikaacij
s podro očja statičnih h preračunoov,
konstruk kcij in
energetskih
preračunoov.
V diplomsski
nalogi ssem
poskušal
preko
elementov
različicam obeh progrramov,
pret tvorba ni deelovala
prav vilno. Pravilnost
izvozaa
IFC stand darda
iz ArchiCAAD-a
sem
izvedemo aanalizo
o kvvaliteti
BIM datoteke inn
geometrije e modela. Kot K vidimo nna
naslednji
sliki,
je IFC datooteka
pravillno
konstruirana
in preenaša
s seb boj vse nastavitve,
ki ssem
jih izve edel v
programu AArchiCAD.
v elemennte,
ki jih
2.5.2 Draawing
Exchhange
Form mat (DXF)
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
uporablja
IFC standa arda model
izvoziti v
Structures,
kjer bi izzdelal
terminski
plan. Žal pa je prišlo do napak pri
program
preveril tu udi s progrramom
Solibri
Model
Slika 7: : IFC v progrramu
Solibri Model Viewe er
program
pretvorbi iz z IFC
Tekla Stru uctures. Kljjub
najnov vejšim
Viewer, s katerim
Tekla
lahko
Zaradi neuuspešnega
poskusa uv voza IFC v program Tekla T Struct tures, sem moral pose eči po
drugem foormatu,
DXF
formatu. Ta formatt
so razvili pri podjetju
Autodeskk
za združljivost

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 21
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
AutoCAD datotek z ostalimi programi. Pretvornik DXF/DWG zanesljivo pretvori ravnine,
barve peres, pisave in bloke, se pravi izvozi samo 2D načrte. Kljub veliki rasti 3D modeliranja
je DXF format še vedno ključnega pomena pri sodelovanju z zunanjimi svetovalci, projektanti
strojnih ali elektro inštalacij, statiki ali pri prehodu biroja z 2D risanja v ArchiCAD 3D
modeliranja.

22 Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
3 MODELIRANJE
Sodobne tehnike projektiranja zahtevajo uporabo različnih programov, saj noben program še
ni tako obsežen, da bi pokril celotno fazo graditve s področja vseh strok. Posamezne stroke
tako uporabljajo vsak svoje programe, ki pa morajo biti kompatibilni med seboj, da se lahko
informacije izmenjujejo v elektronski obliki. V diplomski nalogi je na primeru prikazano
projektiranje arhitekturnih ter gradbenih načrtov s strani arhitektov in gradbenikov. Diplomska
naloga je nato nadgrajena še z modelom izvedbe projekta.
Objekt, ki sem si ga izbral za prikaz informacijskega modeliranja stavbe, je poslovnostanovanjski
objekt v Izoli (PSO Izola). Na tem objektu smo v gradbenem biroju izvedli
statično presojo in podali smernice, ki se morajo pri nadaljnjem projektiranju gradbenih
konstrukcij upoštevati. Te smernice sem vključil v diplomsko nalogo, ki so bile h krati tudi
moje izhodišče za začetek projektiranja 3D modela.
3.1 Lokacija in opis konstrukcije
Objekt je lociran v samem mestnem središču Izole, na Primorskem, na območju restavracije
Slorest. Na JV, kjer je tudi uvoz v garažne prostore, objekt leži tik ob Cankarjevem
drevoredu, kjer so locirani tudi poslovni prostori objekta A. Takšno postavitev objekta je
zahtevala občina Izola z odlokom, v katerem določa ureditev objekta ob Cankarjevem
drevoredu. Objekt je od obale oddaljen približno 250 m in na nizki nadmorski višini približno
2,5 m. Zaradi bližine morja je bila dilema, če je podtalnica, ki se je pojavila, sladke oz.
morske vode. Z meritvami specifične električne upornosti, ki jo je izvedel ZRMK inštitut, se je
izkazalo, da je voda sladka.

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
Slika 8: Priblližen
prikaz lokacije l objekta
[36]
Obmmočje
novoggradnje
je ravninsko.
Na obravnavanem
območju sstoji
nekaj pomožnihh
objekktov,
ki se jih bo nak knadno rušiilo.
Površin ne okoli teh h obstoječihh
objektov so delomaa
makaadamske
inn
deloma as sfaltirane.
Izbraani
projekt ima
v dveh vkopanih eetažah
skup pne podzem mne etaže, v pritličju pa a se razdelii
na trri
objekte AA,
B in C. Ti trije obbjekti
imajo o pritličje, dve d nadstroopji,
dve medetaži m inn
manssardo.
Osnnovni
gabar riti kleti so velikosti približno
75x x45 m, objeekti
nad kletmi
pa soo
različčnih
velikosti.
Kletni del objektta
je dilatir ran na dveh
mestih, , tako da je celotnaa
konsstrukcija
takko
kot v pritličju
razdeljjena
na tri dele oz. ob bjekte. Med kletjo I in pritličjem p jee
vmessna
etaža, v kateri se izvedejo AAB
korita z zelenjem. z Dokumentac
D cija, ki je bila
do sedajj
izdelana
na idejjni
zasnovi s strani arhhitektov,
je bila v 2D CAD C obliki. Kot vidimo o na sliki 9, ,
načrtti
vsebujejoo
le osnov vne podatkke
– debeline
zidov in prikaz razporeda prostorov, ,
konsstrukcijski
skkopi
pa še niso n bili točnno
definiran ni.
233

24
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Sliika
9: Prikaz dela idejnegga
načrta - 2.
nadstropje, objekt C
Geološko geotehničnno
poročilo je pokazaalo,
da je na območ čju ugodna sestava tal
za
temeljenje – v zgornnjih
plasteh h glina, ki jje
v večini težko-gnetna,
na kooti
temeljenj ja pa
kompaktnaa
skala – aapnenec.
Na N stiku z glino je ap pnenec mo očno razpokkan,
preperel
in
zakrasel. SSkala
je zeloo
trdna in jo o bo verjetno
potrebno na določen nih mestih ccelo
minirati.
Talna voda
se pojavvi
na preho odu skale – razpokan nega apnen nca in glinne.
Pri tere enskih
geoloških rraziskavah
se je v vrtin nah pojavil močan doto ok vode, za ato bo izkopp
gradbene jame
zelo težavven.
Zaradi tega se bo o varovanje gradbene jame izvršilo
z jet groouting
injekc cijsko
zaveso. NNa
nekaterrih
območji ih se bo izkop moč čno približa al sosednjiim
objekto om in
prometnici,
zato je taam
potrebn no izvesti vvodotesno
armirano jet
groutingg
steno, ki jo je
potrebno ssidrati
v skalo.
Objekt se temelji naa
temeljni plošči, podd
katero bo o nasuta plast p utrjeneega
grušča a. Po
geološko ggeomehansskem
poroč čilu je pričaakovati
moč čan dotok vode v v jammo
na stiku med
glino in raazpokanim
apnencem,
zato se mora klet izvesti v obliki o vodoteesnega
kesona.
Varovanje pred pritiskkom
vode bo b dvojno – s hidroizola acijsko plas stjo in vodottesnim
beto onom.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 25
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Debelina temeljne plošče je 60 cm, nosilna konstrukcija kesona pa je prav tako armirani
beton in je debeline 30 cm. Dilatacija objekta se izvede na dveh mestih kesona, tako, da
objekt praktično razdeli na tri dele. Debelina AB plošč nad kletjo II in Kletjo I je 25 cm,
debelina AB sten v kleteh pa 20, 25 in 30 cm. AB stebri imajo kvadratni presek s stranicama
50x80 cm. Nosilci nad kletjo I, v sklopu medetažne plošče, so širine 30 in višine 141 cm.
Večina površin v kleteh je namenjena parkirnim prostorom, ostale površine pa shrambam in
komunikacijskim potem.
Osnovna nosilna konstrukcija nad kletmi je sprva predvidevala opečni modularni blok
debeline 30 cm za osnovno nosilno konstrukcijo. Osnovna nosilna konstrukcija je bila
predvidena le za stene okoli stanovanj, saj je arhitekt želel ohraniti fleksibilnosti s kasnejšim
prerazporejanjem notranjih prostorov. Po statični presoji se je izkazalo, da opečni modularni
blok ni primeren za osnovno nosilno konstrukcijo, zaradi premajhnega števila zidov tako v X
kot v Y smeri. Zaradi tega smo arhitektom predlagali AB nosilno konstrukcijo debeline 20 cm.
Zahteve investitorja so bili opečni zidovi, zato so se arhitekti odločili še za dodatno obzidavo
AB konstrukcije z opečnim modularnim blokom debeline 10 cm. Razen v pritličju v objektu A,
kjer so površine namenjene poslovnim lokalom, so površine nad kletmi stanovanjske
površine. Nosilna konstrukcija streh objektov je armiranobetonska plošča v naklonu 18°,
strešna kritina pa so korci.
3.2 Model Arhitekture
Modeliranje arhitekture predstavlja najpomembnejši in najzahtevnejši del projektiranja, saj
celotno nadaljnje delo in podatki slonijo na modelu konstrukcije izdelane v programu
namenjenemu arhitekturi. Tekom modeliranja se stopnja natančnosti in detajliranja stopnjuje,
zato je potrebno učinkovito sodelovati z ostalimi udeleženci v projektiranju in tudi izvajalci ter
jih sproti obveščati o spremembah in informacije konstantno nadgrajevati z bolj podrobnimi in
natančnimi.
Za izdelavo arhitekturnega modela sem izbral parametrični modelinik ArchiCAD zaradi
možnosti interoperabilnosti z ostalimi programi, ki jih nameravam spoznati in izmenjevati
informacije med njimi.

26
3.2.1 Priprava
na mmodeliranje
e
Že v fazi, ko sem see
odločal, kateri k projekkt
si bom iz zbral za dip plomsko naalogo,
sem zbral
večino gradiva,
ki ga jje
bilo na voljo.
Poleg idejnih risb b v CAD pro ogramu semm
imel na vo oljo le
še geološko-geotehnnično
poroč čilo in skicee
risb za varovanje v gradbene g jjame.
Deja anskih
podatkov o objektu nni
bilo velik ko, zato semm
moral te ekom mode eliranja v prrogramu
sp prejeti
nemalo odločitev
o koonstruiranju
in detajliranju.
Sprva sem s se pos skušal držatti
idejnih zasnov,
vendar zaaradi
nekatterih
pomanjkljivosti
inn
premajhn ne natančn nosti obstoj oječih risb skozi
celotno moodeliranje
too
ni bilo mog goče.
Na levi straani
slike 100
vidimo okn no, ki se naam
odpre ob o odprtju programa
ArrchiCAD.
Na
levi
strani imammo
orodje za modeliranje,
t.i. toool
box. Na a desni stra ani je projektna
mapa s t.i.
drevesno sstrukturo.
V njej izbira amo tlorise, , poglede, prereze, 3D D dokumennte,
3D pog glede,
izdelujemoo
popise eleementov,
materialov, m oken, vrat, con, preklapljamo
naa
načrte in PDF
dokumentee,
ki se sammodejno
izd delajo ob izzdelavi
načr rtov. Na spodnji
stranii
zaslona im mamo
orodja za nastavljanjje
pogleda osrednjegaa,
glavnega a okna, kje er modeliraamo.
Na vr rhu je
klasična oorodna
vrstiica
z nekat terimi dodaanimi
orodji
kot so Pi ick Up Parrameters,
Trace, T
Measure, itd.
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Slika 10: OOsnovno
okn no v programmu
ArchiCAD in definiranje
razmakov etaž
Na začetkuu
modelirannja
sem se poskušal, kolikor se je j dalo, drž žati idejne zzasnove.
Najprej
sem po proojektu
določčil
etaže in relativni razzmik
nad nj jimi, kot to prikazuje p deesni
del slik ke 10,
nato pa seem
določil osi, ki mi bodo pomaagale
pri risanju
vertik kalnih elemmentov.
Osi sem
zmodeliral tako, kot ssi
jih je zamislil
arhiteekt.
Kasneje e se je pok kazalo, da bi bilo bolj je osi
nadgraditi, saj so bilee
osi upora abne šele v pritličju. Osi so bile e postavljenne
le po glavnih
nosilnih zidovih
v priitličju,
kater rih pa v kleeteh
po ve ečini ni. Zaradi
spremminjanja
deb beline
oziroma mmaterialov
nnosilne
kon nstrukcije sso
bile osi sedaj izm maknjene z osmi arm mirano
betonskih ssten
v pritliččju
in nad njim.

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
Delo z osmi jee
v program mu zelo ennostavno.
Praktično P ni
nobenegaa
risanja, napišejo n see
razmmaki
osi in osi se avt tomatsko uustvarijo.
Tekom
modeliranja
lahhko
osi nemoteno
odd
ostallega
dela spreminjam mo. Pri genneriranju
osi o se lahk ko avtomatssko
zrišejo o stebri naa
preseečišu
osi, aavtomatsko
izpišejo dimmenzije
razm makov med d osmi, avtoomatsko
poi imenovanjee
osi, itd.
Nasleednji
korakk
priprav na a modelirannje
je bil do oločevanje konstrukcijsskih
sklopo ov (KS). Poo
posvvetovanju
z izkušenimi inženirji grradbeništva
a in brskanju
literature sem določ čil KS, ki jihh
bom kasneje uupošteval
pri risanju sten, plošč,
streh in nosilcevv.
KS sem m podal lee
najpoomembnejšše
plasti, sa aj bi bilo praktično
ne emogoče le epo izvesti sstike,
ki na astanejo prii
stikovanju
različčnih
KS. De efiniramo jihh
z dodajan njem plasti in
določevaanjem
njihov vih debelin. .
Med tem določiimo
tudi šra afure in izgled
le-teh, ter črt, ki lo očujejo posamezne
pla asti KS. Prii
tem moramo ppri
risanju elementov paziti, da v lastnostih
elementtov
obkljukamo
Applyy
Struccture's
Setinngs,
saj tak ko enotno ddefiniramo
izgled
vseh KS v tlorissih
in prerez zih, ki bodoo
risanni
z določenim
KS.
Slika S 11: Deffiniranje
kons strukcijskega a sklopa
Vsakki
plasti v KKS
je potre ebno dodeliti
prioriteto,
po kateri se povežeejo
plasti med m seboj v
stikihh.
Primer prravilnega
in n nepravilneega
stikovan nja sem prikazal
na sliiki
12 in 13,
kjer lahkoo
na leevi
sliki vidimo
višjo prioriteto p topplotne
izola acije, na de esni sliki paa
višjo prior riteto AB inn
nižjo prioriteto tooplotne
izolacije,
kar jee
seveda pr ravilno.
277

28
Slika 12: PPrimer
nepravvilno
nastavlj jenih prioriteet
Slika 13: Primer pravilno
nastaavljenih
prior ritet
Poleg doloočitve
priorittet
so tu po omembne šše
nastavitv ve funkcij KS.
To pomeeni,
da dolo očimo
osnovno, nnosilno
plasst,
druge pla asti in zakljjučno
plast KS. Progra am ArchiCAAD
nam nud di štiri
različne pooglede
gledee
na funkcij je KS. Ti poogledi
so:
celooten
model,
kar pomen ni z vsemi pplastmi
KS (angl. ( Entire e Model),
moodel
brez zaaključnih
slojev
(angl. WWithout
Finis shes),
moodel
osnovnih
plasti KS S (angl. Coree
Only),
Prvi in zaddnji
pogledd
sta v moj jem primeru
najpomembnejša.
Na N osnovi pprvega
pog gleda,
prikaz vseeh
plasti KSS,
so pripr ravljeni vsi arhitekturni
načrti, na a osnovi čeetrtega
pog gleda,
model osnnovnih
plastti
nosilnih elementov, e pa načrti gradbenih
ko onstrukcij inn
drugi gradbeni
načrti. Deffiniranje
noosilnih
elem mentov pa, kot bom v nadaljev vanju pokaazal,
določimo
v
nastavitvahh
posamezznih
eleme entov. Moddel
osnovn nih plasti nosilnih elementov
pa p je
pomembenn
še na ennem
področ čju. Za izvaažanje
dato otek v statič čne programme,
in v mojem m
primeru proograme
za terminsko planiranje, p nosilne kon nstrukcije en nostavno deefiniramo
pogled
in izvoz see
bo ustvaril samo za nosilne
elemmente
z osno ovno plastjo o nosilnih KKS.
3.2.2 Poddkonstrukccija
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
moodel
osnovnnih
plasti nosilnih n eleementov
(angl.
Core of Load-Beearing
Elem ments
Only).
Modeliranje
terena in zunanje ur reditve je prrišlo
na vrst to šele, ko sem s zmodeeliral
konstru ukcijo
do pritličja,
saj teren modeliramo o tako, da nnajprej
dolo očimo volum men terena in nato iz njega
izrežemo vvolumen
obbjekta,
ki se nahaja podd
površino. Obliko oz. volumen teerena
definiramo
z orodjem Mesh v oroodni
vrstici Tool Box. UUstvariti
mo oramo dve mreži terenna,
prva seg ga do
spodnjega dela temelljne
plošče, druga mreeža
terena pa p od temeljne
plošče do želene višine
v

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
– kotte
terena. DDa
bomo lah hko izrezali del objekta a, moramo iz zrisati še obbris
volumn na objekta z
orodjjem
Fill. Z izbiro zgorn njega terenna
in obrisa objekta se e nam odpre re okno, kje er izberemoo
Creaate
Hole in tako izreže emo del terrena,
kjer stoji
konstrukcija.
Z nekkaj
popravk ki in novimii
mrežžami
terenaa
sem dobil teren, v kaaterega
je postavljen p objekt. o Dodaal
sem sam mo še nekajj
vizuaalnih
dodatkov
za lepš ši izgled, kki
jih najdem mo v knjižn nici GDL (GGeometric
Descriptionn
Langguage)
elemmentov.
Pri tem je zannimivo
to, da d lahko np pr. pri dreveesih
spreminjamo
tudii
višinoo
in širino krošnje. To T lahko sstorimo
zar radi narave e GDL objeektov,
ki so s nekolikoo
podroobneje
opissani
v razde elku 3.2.6 – odprtine in modeliranje
netranspaarentnih
obj jektov.
3.2.33
Horizonntalni
eleme enti
Slika 14: Terren
in elementi
zunanje ureditve u
Po začetnih
prippravah
vseh h konstrukccijskih
sklop pov se lahko o prične moodeliranje.
Modeliranje
M e
potekka
po vsehh
etažah po osebej za vvertikalne
in i horizonla ane elemennte.
Če ima amo enakee
etažee
potem laahko
eleme ente enostaavno
vertika alno kopiramo
in mannjša
razliko ovanja medd
etažaami
naknaddno
popravim mo.
Temeljna
ploščča
in etažn ne plošče. Osnovne konstrukcijsk
k ke elementte
kot so stene,
stebri, ,
ploščče,
nosilci inn
streha na ajdemo v žee
zgoraj omenjenem
to ool box–u. VVsak
izmed elementovv
vsebbuje
geomettrijske
in ne egeometrijskke
karakter ristike. Na sliki s 15 vidimmo
nastavitv ve plošč, kii
so raazdeljene
ppo
posamez znih razdelkkih.
Najprej j določimo debelino pllošč,
nato pa p višinskoo
postaavitev
v prostoru
in prikazovannje
elemen nta na nač črtih in preerezih.
Sled di izbiranjee
predhodno
doloočenega
KS S in izgled elementa v načrtih. Če Č hočemoo
uporabiti debelino inn
barvoo
črt, ki smoo
jo določili pri definiranju
KS, potem
izberem mo Apply Str tructure's Se ettings.
299

30
V naslednjjem
razdelku
pod Mo odel izberemmo
površinsko
tekstur ro – prikaz elementa v 3D
načinu. Teeksture
so v ArchiCA AD že vnessene,
vendar
lahko samodejno
vvnašamo
lastne
teksture. NNekatere
strukture
kot npr. za beeton
so slab bo in nerea alno izdelanne,
zato se em na
internetni sstrani
http:// /www.cgtex xtures.com našel zelo dobre tekst ture betonaa
in jih upor rabil v
projektu.
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
V naslednjjem
razdelkku
pod Listi ing and Labbeling
se do oloči moreb bitno označeevanje
elem menta
in vnašanjee
lastnosti žže
prej definiranih
elemmentov.
Na aslednji razd delek je izklljučno
namenjen
negeometrrijskim
karaakteristikam
m in vsaka lastnost je
po svoje e zelo pommembna.
V tem
razdelku določimo
ime,
nosilnost t, klasifikaccijo
element ta, status ob bstoječe ali nove gradnje
in
lastnosti, kki
se upošteevajo
in pre enašajo prii
IFC izvozu u. Pri tem razdelku jee
pomembno,
da
definiramoo
Load-Bearring
in Non-Load-Bearring
Elemen nts. To nam m bo koristiloo
pri izdelovanju
različnih arhitekturnihh
in gradbenih
načrtovv,
saj bodo pri gradbe enih načrtih prikazani samo
nosilni elementi.
Za IFC izvoz je
pomembbno,
da določimo
klasifikacijo
eleementa,
saj tako
drug progrram
v katereega
izvozim mo IFC datooteko
razbere
klasifikac cijo elemennta.
Status novih, n
obstoječih ali rušitvennih
elemento ov pri mojemm
projektu ni tako pom memben, saaj
so vsi elementi
na novo zggrajeni
in nni
obstoječih h elementovv,
ki bi se rušili ali sam mo dogradiili.
Te nasta avitve
plošč so podobne
pri vseh ostalih
elementih.
Določeni
elementi imajo
še doodatno
razširjene
ali skrčenee
nastavitvee,
odvisno od
zapletenoosti
le teh elementov.
Slika 15: NNastavitve
plošč

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
Temeeljna
ploščaa
se od eta ažnih plošč razlikuje pr redvsem v debelini, saaj
ima teme eljna ploščaa
debeelino
AB 60 cm, skupn no debelino v ArchiCAD-u
pa kar 76,2 cm. CCeloten
KS sestoji iz 2
mm protiprašneega
epoksi premaza, 5 cm voziš ščne konstr rukcije, 60 cm AB plo ošče, 5 cmm
podloožnega
bettona,
1 cm hidroizolaccije
in 5 cm podložnega
betona. TTo
ni natan nčen KS, taa
KS jee
le približeek
dejanske ega, saj muu
manjka ne ekaj plasti, kot so ločillna
polietile enska folija, ,
dejannsko
je hidrroizolacija
v dveh slojih,
izravnaln no nasutje in
nenazadnnje
tudi poliestrski
filc, ,
ki preeprečuje
vddor
majhnih delcev v plast
izravnalnega
nasutja.
Slika 16: KKS
talne ploš šče v ArchiCA AD-u
Podoobno
sem mmodeliral
tudi
ostale hoorizontalne
elemente, seveda z ddrugačnimi
KS, vendarr
pa sso
postopeek
in nasta avitve pravviloma
enak ke. Napaka a, ki sem jo storil, je j občutnoo
premmajhna
debeelina
tlakov v kleteh vooznih
površin,
katero pa p so že v zzačetku
predpostavili
v
arhiteekturnem
bbiroju.
To napako
semm
odkril po udeležbi na a seminarjuu
o industrij jskih tlakih, ,
venddar
pa je biloo
že prepoz zno, da bi vsse
KS kleti v ArchiCAD D-u popravill.
Ploščče
sem naa
mestih, kjer k se sekkajo
s toplo otno izolacijo
prekinil in jih na tem mestuu
nadoomestil
z doodatnimi
oz zkimi elemeenti
plošč, ki k predstavlj jajo elemennte
Schöck Isokorb, kii
služijjo
preprečeevanju
toplotnih
mostovv.
Elemment
Schöck
Isokorb b. Schöck Isokorb je vgradljivi armirani element
za priključitevv
armirrano
betonnske
balkonske
ploščče
na arm mirano beto onske stroppne
plošče e. S svojoo
konsstrukcijo
in izbiro
mater riala povezuuje
statično-konstrukcij
jsko funkcijo
s funkcijo o učinkovitee
termične
ločitve.
Pri izb biri materiaalov
so na ajpomembnejše
lastnoosti
njihov va toplotnaa
prevoodnost,
trddnost
in tr rajnost. Taako
izolacij jski element
Isokorb nadomest ti beton v
311

32
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
izolacijskem
nivoju s polistirolom m in običajnoo
jeklo nado omesti z ne erjavečim jeeklom.
Pren nos sil
temelji na t. i. paličnii
analogiji, ki jo sestavvljajo
palice e vozlišča, kot jih pozznamo
v ma asivni
gradnji z armiranim
beetonom.
Slika 17: Mehanizem Schöck Isok korb, tip A-K [16]
Prenos sil se navezujje
na vozliš ščno rešitevv
betonskih konstrukcij.
V Schöckk
Isokorb zg gornja
armatura nnadomesti
nnatezno
pa alico in poseebni
tlačni elementi ali
tlačne palice
nadom mestijo
tlačno palicco
paličnegga
modela. S tema kommponentama
a se prenes se moment. Dodatne palice, p
ki v Schöcck
Isokorb ppotekajo
diagonalno,
sso
obremen njene z nat tegom in prri
tem prenašajo
prečno siloo.
Pri različnnih
tipih Isok korb elemenntov
so različni
palični modeli.
Slika 18: Palični P model
Schöck Isokorb,
tip A-K K [16]
Elemente Isokorb semm
modeliral kot plošče v višini plo ošč, na mestu
zunanjihh
zidov stanovanj
v izolaciji. V gradbeniih
načrtih in n načrtih grradbenih
ko onstrukcij so o v načrtih ttlorisov
elementi
barvno šraafirani
za informativni
prikaz legge
teh elem mentov, v prerezih p pa a so še dod datno
označeni s tekstom. Na spodn nji sliki vidimmo
še eno o uporabno o lastnost v programu u. Če
postavimo kazalec miške
na ele ement, se saamodejno
izpišejo
njegove
glavne
značilnos sti kot
so višina, ddebelina,
laayer
in nads stropje, v kaaterem
se na ahaja.
Slika 19: Modeliranje
elementa
Isok korb v ArchiC CAD-u

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
Elemmente
je pootrebno
paz zljivo vgradditi
v času vezanja armature
ploošč,
preden se ploščee
betonnirajo
in armmirati
po navodilih,
ki jih
najdemo v tehnični in nformaciji eelementov
Is sokorb.
Slika 20 0: Primer armmiranja
ob ele ementu Isoko orb, tip A-K [ 16]
Strehhe.
Streha je sestavljena
iz poševnih
elem mentov. KS strehe je zzelo
enosta aven, saj jee
podsstrešje
neizkkoriščeno,
objekt o pa jee
že toplotno o izoliran v KS plošče nad mansa ardo. Zaradii
tega sestoji KSS
strehe samo
iz korccev
v malti in nosilne AB konstru rukcije. Majhno
številoo
slojev
pomeni tudi
natančn nejše modeeliranje
KS v programu u, ki je edeen
izmed re edkih KS, kii
vsebbuje
vse plasti
– strešno o kritino, ceementno
ma alto in AB no osilno konsstrukcijo.
Slika 221:
Modeliran nje KS strehe
333

34
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Modeliranje
streh je s programo om ArchiCAAD
zelo eno ostavno z razliko r od CCAD
progra amov,
kjer je bilaa
zahtevanna
velika mera m natannčnosti
in premetenos
p sti. V progrramu
enostavno
obrišemo ttloris
zunannjih
sten, na ad katerimi bo potekal rob oz. kap
strehe, dooločimo
nag gib in
odmaknjennost
kapnegga
robu od sten. Po deefiniranju
še e ostalih lastnosti
elemmentov,
ki se em jih
opisal v razdelku horizontaln nih elemenntov,
progr ram avtom matsko zmmodelira
str rešno
konstrukcijjo.
Z razlikoo
od CAD programovv
tu samo enkrat e zmodeliramo
sttreho
in se nam
zriše tako v načrtih tlorisov kot
tudi prereezov,
ne glede, g kje je
načrt rezzan
za izdelavo
prereza.
Stopnice in rampe. Uvozne rampe r so z geometrij jskega stališča
preceej
zakomplicirani
elementi, šše
posebnoo
uvozne rampe
v oblikki
krožnega a loka. Z uporabnega
sstališča
voz znikov
moramo upoštevati
tuudi
zmanjša anje naklonnov
rampe začetka z in konca, k da jje
vožnja po o njej
udobna in varna. V GGraphisoftu
u so uvoznee
rampe elegantno
re ešili z GDLL
elementi, ki se
nahajajo žže
v osnovnni
knjižnici elementov oziroma ob bjektov. Na naslednji ssliki,
t.j. slik ki 22,
vidimo na levi strani kknjižnico
ele ementov ureejeno
po sk kupinah, na a desni stranni
pa param metre,
ki jih vneseemo
za izriis
uvozne rampe.
Z ukkazom
Asce ent določam mo, ali bo zzačetek
in konec k
rampe poloožnejši
ali bbo
celotna rampa r v ennakem
naklo onu. V diplo omski naloggi
sem se odločil o
za poenostavljeno
rammpo
z enotn nim naklonoom,
ki je z uporabnega
u
stališča neekoliko
slabša.
Slika
22: Modeeliranje
uvozn ne rampe
Modeliranje
s parameetričnimi
mo odelirniki see
močno raz zlikuje od st tarega CADD
sistema, kjer k je
bilo praktiččno
potrebnno
izrisati vsako v črto posebej v tlorisu in prerezu, p tu pa operira amo s
parametriččnimi
3D obbjekti,
ki jih nato umesstimo
v pros stor. Enaka zgodba je s stopnicami,
ki
so tudi GDDL
objekti inn
jim lahko praktično sspremenimo
o vsako ma alenkost. Naastavitve
st topnic

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
so raazdeljene
nna
pet glav vnih področčji:
geomet trija stopnic c in stopnišščnih
ram, tip nosilnee
konsstrukcije
in mmateriali,
st topniščne obloge
s pre evisi, ograja stopnic in vizualni prikaz
stopnicc
v tlorisih
ter prrerezih.
Paz ziti moramoo,
da pred dimenzion niranjem stoopnic
pozn namo točnee
višinee
KS, da laahko
iz njih razberemoo
višino tlak kov. Prever riti moramo o širino stop pnice, da nii
preozzka,
saj proogram
samo odejno izraačuna
širino o in višino stopnice
na podlagi pre emagovanee
višinee
in dolžinee,
ki je na vo oljo. Če dimmenzije
stop pnice niso sprejemljive,
, moramo ali
podaljšatii
dolžino
celotnih stopnic, ali i pa nastopnno
ploskev podaljšati s previsom. V projektu se pojavitaa
dva tipa stopniic:
eksoske eletna betonska
in en ndoskeletna a jeklena kkonstrukcija.
Betonskee
stopnnice
povezujejo
vsa nadstropja n med seboj j, jeklene stopnice s paa
povezujej jo le dvojee
dvojččkov
stanovvanj,
ki se nahajajo
v ppritličju
in drugem
nadstropju
objekkta
C.
3.2.44
Vertikalni
elementi
Slika 23 3: Primer AB stopnic v 3D D pogledu, tlo orisu in prereezu
Vertikalne
elemente
razdel limo na stebbre
in stene e. Modeliranje
teh dveeh
elemento ov si je zeloo
podoobno.
Postaavitev
stebr rov določimo
s točko in
jim nato v nastavitvvah
določim mo obliko inn
dimeenzije.
Stenee
pa določimo
z linijammi
in jim nat to v nastavitvah
določiimo
debelin no in višino. .
Linijee
sten lahkoo
določamo po zunanji ali notranji konturi KS stene ali ppa
po sredin nski konturi. .
Ostaale
negeomeetrijske
nas stavitve pa sse
prav nič ne razlikuje ejo od nastaavitev
plošč č, ki sem jihh
na krratko
opisall
v razdelku horizontalnnih
element tov.
Modeeliranje
osnnovnih
elem mentov moora
biti skr rbno in dos sledno, sajj
bo model
služil kott
podlooga
nadaljnnjemu
delu u v drugih programih za izdelav vo modela izvedbe projekta.
Prii
modeeliranju
vertikalnih
elem mentov se jje
pojavilo vprašanje, kako izvestti
vertikalna a stikovanjaa
s horrizontalnimi
elementi, ki k so lahko precej zapletena.
Poja avile so se ttri
možne re ešitve, ki jihh
bom tekom diplomske
nalo oge še opissal.
Z izbiro različnih re ešitev, so raazlične
tudi višine stenn
in steebrov,
zato je pomemb bno, da se na začetku odločimo za z sistem inn
ga skozi modeliranje
m e
dosleedno
upošteevamo
in izvajamo.
355

36
3.2.5 Stikki
oz. stikoovanja
Pristopi k vvertikalnim
in horizonta alnim stikomm
se popoln noma razliku ujejo. Pri hoorizontalnih
stikih
imamo na voljo sammo
eno mož žnost, t.j. z nastavljan njem prioritet,
pri verttikalnih
stik kih pa
imamo tri rrazlične
možnosti
mode eliranja.
Horizontalni
stiki. Koot
sem že omenil, o rešujemo
horiz zontalne sti ike z nastavvljanjem
prioritet
posameznim
plastem KS. Na sp podnjih slikaah
vidimo primere p in nastavitve n rrazličnih
prioritet
pri križanjuu
ene stenee
z drugo pod p pravim kotom. Na prvi sliki vidimo
razlikko
pri padajoči
in
naraščajočči
nastavitvi
prioritet v smeri prooti
centru KS. K Primer levega sisstema
nasta avitev
lahko uporrabimo
pri sstikovanju
nosilne n stenne
in prede elne stene – mavčno-kkartonske
stene, s
desni sisteem
pa pri stiikovanju
dveh
nosilnih sten.
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Sl lika 24: Nasttavitve
priorit tet 1 [24]
Na spodnji
sliki vidimo
na levi st trani podobben
sistem kot k na desn ni strani zgoornje
slike, le da
se tu stikaata
dva razzlična
KS. Na N desni sstrani
slike 25 pa vidim mo primer nastavitev višjih
prioritet, reezultat
pa jee
zelo podob ben kot na llevi
strani zgornje z slike e.
Sl lika 25: Nasttavitve
priorit tet 2 [24]
Teoretičnaa
ozadja izddelovanja
horizontalnih
h h stikov se e na prvi po ogled zdijo o zelo prepr rosta,
vendar pa se izkaže, , da temu vendarle v ni tako. Prob blemi so na astali pri križžnem
stikovanju

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
treh ali štirih razzličnih
KS in n tudi pri stikovanju
pod
nepravim kotom trehh
različnih KS. K Če namm
že uspe
prilagooditi
nastavi itve k enemmu
stiku, se e nam pode erejo stikovvanja
pri dr rugih stikih. .
Takššne
problemme
lahko reš šimo z detajjli,
ki pa v ArchiCAD-u
A niso parammetrični.
To pomeni, daa
če sslučajno
spremenimo
KS, potemm
se detajl ne bo avtomatično
sspremenil,
ampak gaa
moraamo
popravviti
še enkrat
od začetkaa.
Vertiikalni
stiki. . Modeliranj je 3D modeelov
se moč čno razlikuje
od 2D rissb,
ki so bile e tipične zaa
CADD
programe in na kate ere sem biil
tudi sam navajen. Poleg P horizzontalnih
st tikov, ki see
rešujjejo
s priooritetami
ra azličnih plaasti
konstru ukcijskih sk klopov, mooramo
mod delirati tudii
vertikkalne
stike. . Za vertika alne stike ssem
v litera aturi našel tri t možne reešitve.
Prva a rešitev jee
enakka
kot pri horizontaln nih elementtih,
vendar r se je izk kazala za zelo komp plicirano prii
določčevanju
priooritet
in nek katerih spojev
nisem mogel m lepo stikovati. s Doogajalo
se je, j da se jee
en sppoj
pravilnoo
modeliral, pri drugih, eenakih
kons strukcijskih sklopih, paa
napačno. Zaradi Z tegaa
sem se odločil iin
preizkusil
tudi drugi dve rešitvi, , ki so jih pr riporočali upporabniki
ArchiCAD-a.
A .
Z druugo
rešitvijoo
višina sten n poteka odd
zgornjega a roba nosilne
konstrukkcije
spodnj je plošče inn
do zzgornjega
rooba
nosilne e konstrukccije
nasledn nje plošče. Prekrivanjee,
ki pri tem m nastane, ,
lahkoo
v ArchiCAAD–u
elegan ntno rešimoo
s t.i. Solid d Element Operations.
O S tem orod djem najprejj
izberremo
elemeent,
npr. st teno, ki gaa
želimo izr rezati, nato pa še refferenčni
ele ement, npr. .
plošččo,
ki bo prvvega
izrezal.
Slika 26: Orrodje
Solid Element E Oper rations
377

38
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Takšna reššitev
ima enno
slabost. Pri izrezovaanju
se izre eže celotna prostorninaa,
ki se prekriva.
Če imamo ploščo, ki ima na spo odnji strani nnosilne
kon nstrukcije še e eno plast, , se zgodi, da d se
nosilni konnstrukciji
veertikalnega
in i horizontaalnega
elem menta ne st tikujeta dossledno.
Za boljšo b
predstaviteev
to slabosst
prikazuje slika 27.
Slika 27: Neestikovanje
AB A nosilne koonstrukcije
na a stiku plošč če in spodnjee
stene
Tretja rešittev
pa se izzkaže
za najboljšo,
veendar
je dosti
bolj kom mplicirana ood
druge, ka ajti tu
poteka višina
stene mmed
nosilno o konstrukciijo
plošč. Praznina,
ki se ustvari v ravnini no osilne
konstrukcijje
plošč, paa
se zapoln ni z novim elementom m, ki vsebu uje sloj topllotne
izolac cije in
zaključni sloj.
Sllika
28: Prika az tretje rešittve
modeliran nja vertikalnih
spojev
V projektuu
sem upoorabljal
obe e zadnji dvve
rešitvi, ker sem hotel h prikazzati
oba načina
modeliranja.
Po mojeem
mnenju je najbolje modelirati po tretjem, zadnjem nnačinu,
čepr rav je
nekoliko zaahtevnejši.
Nobena od uporabljennih
rešitev pa p ni popoln na. Pomankkljive
so črte e med
nosilnimi eelementi,
saaj
bi se mor rali nosilni eelementi
stik kovati, pote ekati kontinuuirno
po celotnih

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
etažaah
brez preekinitev
črt, saj to lahkoo
zavede izvajalce
na gradbišču, g zzato
lahko še dodatnoo
izdelamo
detajle
stikov in jih dodammo
zraven načrtov. n De etajli bodo tako natančni,
kolikorr
natannčno
smo definirali konstrukcijskke
sklope. Detajle mo odeliramo z modelirnim
orodjemm
Detaail
Tool. Z oorodjem
izb beremo detaajl,
ki ga želimo
popra aviti, in to oorodje
bo avtomatsko
a o
izrisaalo
detajl, kki
pa ne bo parametriččen.
S tem orodjem na a ''roke'' poppravimo
de etajl. Primerr
popraavljenega
ddetajla
s slik ke 28 vidimoo
na sliki 29 9.
Slikka
29: Poprav vljeni detajl
3.2.66
Odprtinee
in modeliranje
netraansparentn
nih elemen ntov
ArchiCAD
ima že v osno ovi v svoji knjižnici veliko v števi ilo GDL (GGeometric
Descriptionn
Langguage)
objeektov,
med katere spadajo
tudi vrata in okna.
GDL objekti vse ebujejo vsee
informmacije,
ki sso
potrebne e za celovitt
opis objek kta ali njego ovega dela v elektrons ski obliki inn
sicerr:
besedilo, 2D simbol le in 3D modele
za iz zračune ali fotorealističčne
predsta avitve. Tehh
objekktov
je na ssvetovnem
spletu s že oggromno.
Uv voz takšnih objektov je hiter in eno ostaven. Zaa
primeer
sem uvoozil
vrata dv vigal, ostalaa
vrata in okna o pa sem
uporabil iz obstoječ če knjižnicee
elemmentov.
Slika 30: Prikaz P uvožeenega
GDL objekta o v 3D pogledu in tllorisu
399

40
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Opisi in naastavitve
GDDL
objektov v so zelo deetajlni
in vz zamejo prec cej časa, daa
spoznamo o vse
parametre.
Osnovne nastavitve okna v naastavitvah,
ki k so prikaz zane na sliiki
31, so širina, š
višina, višina
parapeta
in posta avitev okna v debelini i stene. V nastavitvahh
lahko dod datno
nastavljammo
od debeline,
širine,
materiaala
okenske ega okvirja a do različčnih
tipov kljuk,
ključavnic, različnih tipov
zunanjih
in notrannjih
polic, la astnosti pog gledov v tloorisih
in prerezih,
do dodajannja
različnihh
rolet in polknic
na zunnanji
ali notranji
strani oken.
Slika 31: Nastavitve okna o
Kot smo sspoznali,
laahko
sprem minjamo praaktično
vsa ak paramete er, ki je deel
oken ali vrat.
Podobne nnastavitve
sso
tudi za vse v druge GGDL
objekte e kot so np pr. ograje. OOgraje
sem m tako
kot okna inn
vrata privzzel
iz obsto oječe knjižnice
GDL ele ementov. Pri P teh elementih
je nek koliko
manj parammetrov.
Nekkateri
izmed d parametroov
so sledeč či: debelina a, oblika, maaterial
vertik kalnih
in horizonttalnih
elemeentov,
oblik ka ročaja, nnačin
pritrjev vanja ograje
na objektt,
stekleni panoji p
med stebri,
itd.
Če želimo v zidu ustvvariti
samo odprtino, bbrez
elemen ntov vrat, oken o ali čessar
koli drug gega,
imamo v nnastavitvah
možnost Empty E Opeening,
s katero
dobesedno
v treenutku
ustva arimo
preboj stenne.

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
3.3 MModel
gradbenih
kons strukcij
Po izzdelavi
arhitekturnega
modela je sledil proce es izdelave modela graadbenih
konstrukcij,
kii
je sluužil
predvseem
za izdelavo
terminsskih
planov v, natančnej je za izdelaavo
terminskega
planaa
z gaantogramskko
tehniko. . Sodobnee
tehnike projektiranj ja zahtevaajo
uporabo
različnihh
programov
in mmožnost
prenosa
informmacij
med njimi, n saj še noben proggram
ni tak ko obsežen, ,
da bi
vključevall
celotno fazo
projektirranja
in gra adnje. Tekla a Structuress
ima podp poro za večč
kot ddvajset
razliičnih
format tov zapisa v gradbeniš štvu, zato iz zbira tega pprograma
ni i bila težka. .
Med najpomemmbnejšim
fo ormati za 3D
modelira anje je IFC,
za 2D modeliranje
pa formataa
DWGG
in DXF.
3.3.11
Pripravaa
na model liranje
Sprvva
je bilo načrtovano,
da
bom v proogramu
Arc chiCAD izvo ozil format ddatoteke
IFC C in jo natoo
uvozzil
v Tekla SStructures.
To sem tuddi
storil, ven ndar pa se je zatakniloo
pri sprem minjanju IFCC
elemmentov
v ellemente,
ki i jih uporabblja
Tekla Structures. Program ima vgraje en vmesnikk
Convvert
IFC objjects,
s kate erim lahko sspreminjamo
uvožene IFC elemennte.
Slika S 32: Rezuultat
spremin njanja IFC elementov
Zaradi
omenjennih
težav se em se odloččil
uporabiti DXF forma at, zato semm
v ArchiCA AD-u izvozill
DXF načrte za vvsako
etažo o posebej inn
jih nato uv vozil v program
Tekla SStructures.
Namen tehh
načrttov
so podlooge,
preko katerih enoostavno
mod deliramo s 3D elementti
- stenami.
S takšnimm
pristoopom
mi ni bilo potreb bno modeliraati
horizontalnih
osi in razmakov med njimi, saj so DXFF
načrtti
vsebovalii
tudi horizo ontalne osi.
Bilo pa je e potrebno določiti vertikalne
raz zmake medd
osmii.
Če bi začeeli
modelira ati brez podlog,
bi mora ali najprej določiti
tudi hhorizontalne
osi, saj jee
brez njih modeliranje
zelo težavno. Z razliko od ArchiCAD-a
A a nam ni pootrebno
dolo očiti etaž inn
razmmakov
med njimi. To lahko na hitro dolo očimo z ge eneriranjemm
pogledov v po oseh, ,
vertikkalnih
in horizontalnih.
411

42
3.3.2 Poddkonstrukccija
Izdelava teerena
in okkolice
v prog gramu Teklla
Structure es ni predvidena
in je program tu
ponuja, sajj
to ni del gradbenih
ko onstrukcij. MModel,
ki ga a izdelamo v programuu,
lahko izvo
v programme,
kjer izvvedemo
sta atično ali ddinamično
analizo a in tam t z moddulom
stislj
upoštevammo
temeljna tla kot pod dajno ploskoovno
podpo oro. Če bi se
odločili zaa
izvoz v ka
takšen proogram,
bi zaa
modul stisljivosti
tal laahko
upošte evali vredno ost Mv=60000
kN/m 2 udi ne
ozimo
jivosti
akšen
[6].
3.3.3 Horizontalni
eelementi
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Slikka
33: Modeliranje
pritličjaa
s pomočjo podloge DX XF formata
Zaradi izdeelanih
podloog
v DXF formatu f modeliranje
ve ertikalnih in horizontalnnih
element tov ni
bilo težko. Ker sem mmodeliral
sa amo nosilnoo
konstrukc cijo objekta, , je bilo moodeliranje
še e bolj
poenostavljeno.
Vse nastavitve, kot tudi ddebelino
ho orizontalnega
elementaa,
določimo o pod
nastavitvammi.
Te namm
ponujajo možnosti ggeometrijski
ih in široko o paleto neggeometrijsk
kih t.i.
finih nastaavitev.
V oosnovnem
oknu o imammo
na voljo o zavihke lastnosti, ppozicijo
in vrsto
elementov.
V lastnostih
nastavim mo debelinoo,
material, ime eleme enta in razrred,
ki pona azarja
barvo elemmenta
v katteri
je izrisa an; v pozicijjah
določim mo konturo izrisa(na
nootranji
ali zu unanji
strani elemmenta
oz. ppo
sredini elementa); v vrsti ele ementov pa a nastavimoo
ali je ele ement
prefabriciraan
ali izdelaan
na mestu.
Poleg teega
lahko nastavimo tudi t.i. finee
nastavitve e pod
uporabniškkimi
nastavvitvami.
Tu lahko nasstavimo
npr r. planiran začetek inn
konec gradnje
elementa, dejanski zaačetek
in ko onec gradnjee
elementa tekom grad dnje, IFC naastavitve
izvoza,
itn.

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
Debeelina
AB teemeljne
ploš šče je 60 ccm,
plošče nad kletmi so debelinne
25 cm, plošče nadd
pritliččjem
pa so debeline 20 0 cm. Kvalitteta
betona je v osnovi C25/30, kaar
pa se lah hko po točnii
statiččni
presoji še spremen ni. Nekolikoo
težav mi je povzročala
streha debeline 20
cm. DXFF
podlooge
niso usstrezne
za poševne p eleemente,
za ato sem uvo ozil IFC moodel
objekta a in na rokee
poklikal
geomettrijo
strehe pod p kotom 118°.
3.3.44
Vertikalni
elementi
Slika 344:
Možnosti nastavitev n plo ošč
V priimerjavi
z AArchiCAD-om
je modeliranje
vertik kalnih elementov
preceej
bolj poen nostavljeno, ,
saj eelementi
leežijo
med AB A ploščammi
in jim je e potrebno variirati ssamo
pravo o višino poo
nadsstropjih.
Debbeline
AB sten
in nosilccev
so v kle eteh debelin ne 30 cm, nnad
pritličjem m pa 20cm, ,
kvalittete
betonaa
C25/30. Kvaliteta
stebbrov
dimenzij
80x50 cm m v kleteh jje
enaka kv valiteti sten. .
Naboor
nastaviteev
sten in n stebrov jje
enak na astavitvam plošč. Raazlika
z mo odeliranjemm
vertikkalnih
elemmentov
z Arc chiCAD-om je v tem, da d tu ne mo oremo modeelirati
odprt tin v stenahh
kot ddel
elementoov,
ampak moramo m moodelirati
elemente
nad odprtinami posebej ko ot nosilce.
Stikoovanja,
kot sem že zgo oraj omenil,
niso tako posebna in n pomembnna
kot pri ArchiCAD-u,
A ,
saj mmoramo
zaggotoviti
le stik s AB nosiilne
konstru ukcije. Tu je e potrebno paziti, da so s vertikalnii
elemmenti
prave višine in vertikalno v ppostavljeni
med horizo ontalnimi ellementi
– ploščami p inn
stebrri.
433

44
3.3.5 Orgganizacija
modela
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Zaradi kassnejšega
zeelo
poenost tavljenega vnosa elem mentov oz. količin v teerminski
pla an, je
zelo priročno
modeel
organizir rati oz. prrostorsko
urediti u po etažah teer
vertikalnih
in
horizontalnnih
elementtih.
To lahko
storimo v Model Org ganizer-ju, kjer model uredimo na a dva
načina: poo
nadstropjiih
in po tipu
elementoov.
Z organ nizacijo modela
omogoočimo,
da lahko
hitro izbereemo
elemennte,
ki jih že elimo in sammo
te eleme ente prenesemo
v termminski
plan.
Slika 35: Orgganiziranje
modela m
V Tekla Sttructures
paa
objekt uredimo
tudi z upošteva anjem gradnje
po fazaah
oz. taktih h. Na
spodnji slikki
je prikazaana
gradnja objekta v ttreh
taktih. Prvi P takt 1 je e obarvan z zeleno barvo
in
predstavljaa
objekt A, ttakt
2 je oba arvan rdečee
in predsta avlja objekt B, takt 3 paa
je obarvan n sivo
in predstavlja
objekt C. Na tej sliki pa viidimo
še eno e zelo po ozitivno lasstnost
progr rama.
Izdelamo laahko
izrezaane
poglede e (angl. Clipp
Plane) in jih j enostavn no in kar je najpomembneje
zelo hitro ppremikamo
v smeri njihovih
ravnin.
Pri ArchiCAD-u
tega
ni bilo naa
voljo in če e sem
hotel pogleedati
prereeze,
je v za aključni fazzi
modeliran nja trajalo tudi t po nekkaj
minut, da je
program geeneriral
preerez.

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
3.4 MModel
izveddbe
projekt ta
3.4.11
Model uureditve
gra adbišča
Pri oorganizaciji
gradbišča je
potrebno za zahtevn ne objekte izvesti moddel
ureditve gradbišča. .
Za mmanj
zahtevvne
objekte e z gradnjo v lastni rež žiji in za en nostavne objekte
takš šen načrt nii
potreeben.
Gradbbišče
je pot trebno tudi ustrezno zavarovati, z najbolje n z oograjo,
s ka atero fizičnoo
preprečimo
dostop
na grad dbišče. Oseebe,
ki niso udeležene v gradbeneem
procesu u, ne smejoo
imetii
vstopa naa
gradbišče,
saj njihova
navzo očnost lahko
privede do motenj ja delovnihh
proceesov
ali nessreče.
Načr rt organizaccije
gradbišč ča mora vse ebovati:
Sli ika 36: Prikaz
modela raz zdeljenega na n tri takte
območjee,
kjer se bo odo odvijalaa
dela na gr radbišču, pa arcelne meje,
prostori za z začasnee
deponijee
materialov v in odpaddkov,
depon nije opreme e in delovnnih
priprav, gradbiščnii
provizoriiji
(pisarne za vodstvoo
in nadzo or, objekti za z bivanje in odmor, garderobe, ,
jedilnice,
sanitarni objekti, o prosstor
za prvo o pomoč, za ačasna sklaadišča,
itd.) , vse kar jee
potrebnoo
za izvajan nje del;
namestittev
stalnih (za čas ggradnje)
in začasnih (premičnih) ( ) gradbiščnih
ograj inn
zapor, ppreusmeritev
v in zavarovvanje
prom meta, names stitev promeetnih
in dru ugih znakovv
za obvesstila,
prepov vedi dostoppov
ali giban nja, itd.;
potrebnee
zunanje in n notranje kkomunikacijske
poti, prehodi, p vhoodi
in dovoz zi, izhodi izz
območjaa
gradbišča in priključkii
na javno cesto, c ipd.;
predeli ooziroma
ob bmočja za pripravo materialov, m polizdelkov,
p , sestavljan nje opažev, ,
odrov in konstrukcijskih
elemenntov;
455

46 Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
robovi izkopov (nasipov), višinski gabariti, nestabilna in drugače nevarna ali varovana
območja (doseg obstoječih strojev, območje miniranja, poplav, itd);
mesta priključkov (na vodo, elektriko, plin, telekomunikacije, zrak, toplovod, idr.) in
razdelilna mesta na gradbišču s potekom stalnih (za čas gradnje) razvodov;
potek montaže konstrukcij ali posameznih elementov (tudi porušitev in odstranitev),
potek izkopov, delovnih in fasadnih odrov ter podpornih konstrukcij, itd;
namestitev oziroma razporeditev (žerjavov, dvigal, zabijal, črpalk, betonarn, asfaltnih
postrojenj, itd.) s prikazom delovno vplivnega območja;
območja za zbiranje oziroma za začasno deponijo gradbenih odpadkov in nevarnih
snovi (po vrstah) in zaščitna območja za varovanje okolice;
ukrepe za varovanje zdravja in varovanja oseb (na gradbišču in na vplivnem
območju) ter okolice za čas gradnje;
ukrepi izvajanja del na območju, kjer potekajo podzemni ali nadzemni vodi objektov
gospodarske javne infrastrukture, kot so kanalizacija, vodovod, električno omrežje,
telekomunikacijsko omrežje, plinovod, toplovod in drugi komunalni objekti, da se
zagotovi njihovo nemoteno obratovanje;
ukrepi za preprečitev poslabšanja možnosti za intervencijo in požarno varnost na
območju gradnje in sosednjih objektov. [38]
3.4.2 Terminski plani
V gradbeni proizvodnji se srečujemo z operativnim planiranjem, ki se po navadi nanaša na
gradnjo objektov, lahko pa tudi na planiranje serijske in masovne proizvodnje in na planiranje
investicijskih procesov. Dogodke, ki jih bomo planirali, bomo imenovali aktivnosti, skupek
vseh aktivnosti pa objekt.[2]
Glede na to, da si s plani zastavljamo določene cilje, ki jih kasneje želimo uresničiti, je
planiranje zelo pomembno. Osnovni cilji terminskih planov so opredeljeni s terminskim
potekom proizvodnje, dodatni cilji pa se kažejo v zmanjševanju stroškov z racionalno in
kontinuirano izrabo delovnih sredstev, predmetov dela, delavcev ter z možnostmi
učinkovitega usklajevanja tehnoloških procesov. Te cilje pa lahko dosežemo le s kvalitetnimi
plani, oz. z izborom takšnih tehnik operativnega planiranja, s katerimi dosegamo maksimalno
kontinuirnost in zveznost izrabe kapacitet in ki nam omogočajo tudi stroškovno
optimizacijo.[2]

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 47
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Terminske plane, imenovane tudi časovne ali plane napredovanja del, izdelujemo za prikaz
časovnega poteka proizvodnje (gradnje objekta ali izvedbe gradbenega projekta),
spremljajoče plane, imenovane tudi pomožne plane, pa za prikaz potreb po delavcih,
mehanizaciji, materialih in finančnih sredstvih.[2]
Izdelava histogramov gradbenih objektov po navadi predstavlja I. fazo operativnega
planiranja. V diplomski nalogi pa sem najprej določil terminske plane, ki sem jih nato
optimiziral in na podlagi optimizacije določil število delavcev za graditev nosilne konstrukcije
in mehanizacije za izkop gradbene jame.
Terminski plani so najpomembnejši plani operativnega planiranja. Služijo kot osnova za
izdelavo histogramov ter kot osnova za organizacijske ukrepe vodenja, za pravočasno
izvajanje del in za časovno kontrolo izvajanja del.[2]
Terminske plane izdelujemo za različna razdobja. Pri generalnih terminskih planih se
razdobja običajno nanašajo na trimesečja, na pol leta in na leto dni, pri detajlnih planih pa
vedno na čas izgradnje gradbiščnega kompleksa, objekta ali na čas izvedbe gradbenega
projekta, pogosto pa tudi na krajša razdobja.[2]
S terminskimi plani določamo:
termine za izvršitev aktivnosti,
postopnost (vrstni red) izvajanja aktivnosti,
usklajenost (sinhronizacijo) izvajanja aktivnosti.
Terminske plane izdelujemo grafično z naslednjimi tehnikami:
gatogramska ali blokovna tehnika,
ciklogramska ali taktna tehnika,
ortogonalna tehnika,
tehnika mrežnega planiranja.
3.4.2.1 Gantogramska tehnika
Gantogrami so danes najbolj razširjena grafična oblika prikazovanja terminskih planov. Iz
gantogramov je razvidno, kako si aktivnosti časovno sledijo, koliko časa je za posamezno
aktivnost na razpolago, kako se nekatere aktivnosti prekrivajo in kakšen je čas za izvršitev
aktivnosti.[2]

48 Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Pri gantogramu sem se v diplomski nalogi osredotočil na izkop in izgradnjo nosilne
konstrukcije. Najprej pa sem moral določiti aktivnosti in vrstni red njihovega izvajanja, ki bodo
potekale v gantogramu. Za gradnjo nosilne konstrukcije sem izbral tri vrste aktivnosti:
opaženje, armiranje in betoniranje. Konstrukcijo pa sem razdelil po etažah in te etaže na
takte, kot je to prikazano na sliki 36. Vsak takt je sestavljen iz dveh različnih elementov -
plošč in sten, za katere so posebej določene aktivnosti opaženja, armiranja in betoniranja.
Izdelava gantograma v programu Tekla Structures je zelo enostavna. Najprej določimo vse
aktivnosti po etažah in taktih in nato v te aktivnosti vnašamo elemente, ki pripadajo temu
področju. Z vnašanjem elementov v aktivnosti program avtomatsko preračuna količine
materialov in določi začetno trajanje aktivnosti. Moj cilj je bil v tej fazi določiti trajanje
aktivnosti na podlagi čim bolj enakomernega razporeda delavcev in zaporedja aktivnosti.
Število delavcev je bilo v tej fazi zelo okvirno določeno, saj se je pri ciklogramski tehniki
izvedla optimizacija del in s tem točno določeno število delavcev. Okvirno število delavcev in
mehanizacije za izkop gradbene jame sem določil na podlagi gradbenih norm, ki so
prikazane v preglednici 1. V preglednici so prikazane dve količini norm, ki so med seboj
obratno-sorazmerne. To je potrebno, ker je potrebno v različnih programih vnašati eno ali
drugo vrednost. V programu Tekla Structures moramo vnašati norme v količini na uro, torej
prvi stolpec.
Preglednica 1: Norme delavcev
Norma na
delavca
Norma na
delavca
Izkop - težek bager 43,48 m³/h 0,023 h/m³
Opaženje temeljne plošče in sten s ploščami 3,66 m²/h 0,273 h/m²
Opaženje ravnih plošč s ploščami 2,78 m²/h 0,360 h/m²
Opaženje poševnih plošč - višine do 3 m 1,23 m²/h 0,810 h/m²
Armiranje temeljne plošče 3,57 m³/h 0,280 h/m³
Armiranje sten 2,35 m³/h 0,430 h/m³
Armiranje plošč 2,08 m³/h 0,480 h/m³
Betoniranje temeljne plošče prerez plošče 0,3-0,5 m³/m² 5,92 m³/h 0,169 h/m³
Betoniranje sten in plošč - prerez plošče 0,2-0,3 m³/m² 4,90 m³/h 0,204 h/m³
V preglednici opazimo, da so norme delavcev pri armiranju v enoti m³/h in ne v kg/h, kot bi
pričakovali. Norme so preračunane v m³/h vgrajenega betona, ker v diplomski nalogi ne
obravnavam armaturnih načrtov in posledično izvlečkov količine armature. Armatura je
pretvorjena na podlagi predpostavk količine vgrajene armature v 1 m³ betona. Predpostavke
se razlikujejo glede na obravnavani element, kar je prikazano v spodnji tabeli. Pri stenah se

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 49
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
pojavi še dodatna predpostavka o deležu armaturnih mrež in palic, ki sestavljajo armaturo
stene.
Preglednica 2: Predpostavke vgrajene armature
Element
Delež
elementov
Predpostavljena
količina vgrajene
armature v 1 m³
betona
Norma delavca
vgrajevanja
armature
Norma delavca
vgrajevanja
armature na
podlagi količine
betona
A B C D
[kg/m³] [kg/h] [m³/h]
Temeljna plošča 100% mrež 70 250 3,57
Stene
70% mrež
30% palic
80
250
42
2,35
Plošče -
srednjearmirane
100% mrež 120 120 2,08
Normo delavca vgrajevanja armature na podlagi količine betona za stenaste elemente sem
dobil na sledeči način:
1 1 2 2
0,7250/0,342/
80/ 2,35 /
V nadaljevanju pa si poglejmo primer izračuna časovnega trajanja aktivnosti izkopa
gradbene jame.
Približna količina izkopanega materiala:
9,3 46,00 26,00 6,60 38,0 6,80 22,70 39,00 26,00
24320,99 Čas trajanja aktivnosti:
č
š š
24320,99
43,48 /28
34,96

50
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Čas, ki smmo
ga izračuunali,
pomen ni, da bostaa
dva težka bagra gradbeno
jamo izkopavala malo
manj kot 335
delovnihh
dni. Če bi
hoteli aktiivnost
izves sti v krajšem
času, bi povečali število š
mehanizaccije,
tako bi trije bagri izvedli i deloo
v 24, štirje e bagri pa v 18 delovniih
dneh. Os stalim
aktivnostimm
pa sem določil čas trajanja naa
podlagi dnevnih d pla aniranih norm
za dolo očene
elemente v taktu, ki jih
program avtomatskoo
preračuna ava glede na n količino materiala in
čas
trajanja. CCilj
so bile ččim
bolj ena akomerne pporazdelitve
e dnevnih norm n posammeznih
aktiv vnosti
po taktih. PPoleg
tega pa sem up pošteval konntinuiteto
aktivnosti
v nadstropjih.
Upošteval
sem
tudi tehnološke
prekinnitve
5 dni zaradi z sušennja
in negov vanja beton na.
Slika 37: De el gantogramma
v programu
Tekla Structures
V gantograamu
so prikkazane
tudi osnovne odvisnosti
med m aktivnos stmi. Opažeenje
v taktu u 2 se
ne more začeti
prej kkot
se koča v taktu 1. Tej odvisno osti med ak ktivnostmi rrečemo
Fini ish to
Start in velja
za vse mmed
seboj enake aktivvnosti
v okv viru ene eta aže. Finish to Start pomeni,
da se naslednja
nalooga
lahko za ačne izvajaati,
ko se ko onča predh hodna nalogga.
Armiran nje se
lahko začnne
prej kott
pa se kon nča opažennje
v taktu, , ker je na enem konncu
opažen nje že
dokončanoo
in tam lahko
armirači že začnejoo
z delom. Pri P tem mor ramo paziti, , da se armiranje
ne konča v istem dneevu
ali pa celo c prej, koončati
se mora
vsaj 1 dan d za konnčano
aktivn nostjo
opaženja, da si opažžerji
in armirači
niso v napoto. Be etoniranje se s lahko zaačne
šele, ko k so
armirači dookončali
delo
v vseh ta aktih etaže. Da betonira anje poteka a kontinuirnoo,
se betoniranje
v taktu 1 začne
kasneeje,
kot bi se e lahko, v taaktu
3 pa se e začne tak koj, ko se koonča
armira anje v
tem taktu. Opaženje nnaslednjih
elementov e sse
lahko za ačne šele po
preteku nnajmanj
5 dni d od
konca betooniranja
začčetnega
takta
tako, kot t je to prikaz zano na slik ki 40 na straani
53.

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
Pri tiiskanju
ganntograma
na n papir se je zaradi velikosti izk kazalo, da tiskanje ni kvalitetno. .
Zaradi
omejenoosti
glede na n velikost papirja se je uporabila
funkcija Fit to Pap per, ki je v
programu
Teklaa
Structures s močno zmmanjšala
kva aliteto tiskanja
in se deejansko
s te erminskegaa
planaa
ni moglo brati. Po posvetu p s pprofesorjem
m sem zato o gantogramm
prenesel v programm
Microosof
Projecct.
Program ma med seeboj
nista kompatibiln na, zato jee
bilo potre ebno ročnoo
prepisati
čas traajanja
aktivn nosti in odviisnosti
med njimi iz ene ega v drug program.
3.4.22.2
Ciklograamska
tehn nika
Indusstrijski
način
proizvodn nje po načeelih
verižne proizvodnje e je gradbeeništvo
osvo ojilo najprejj
v prooizvodnji
gradbenih
materialov m in
izdelkov ter nato v mejah moožnosti
še pri gradnjii
monttažnih
in drrugih
objektov,
kjer je bilo možno o opravljati delitev dela
v nekem m ritmičnemm
(ponaavljajočem
se) vrstnem m redu opraavljanja
teh del oz. proc cesov.[2]
Z razzvojem
induustrializacije
e sta se pokkazali
dve možnosti m ver rižne proizvvodnje
v gra adbeništvu:
Slika 38: Del ganttograma
v pr rogramu Microsof
Projectt
premika se gradbe eni proizvodd,
na katerem
opravljajo
dela sspecializiran
ne delovnee
skupine;
premikajjo
se specia alizirane delovne
skupi ine, ki oprav vljajo svoje delo na pro oizvodu. [2]
Druggo
možnost
najdemo pri gradnnji
objektov v, če je proizvodnja
p
organizira ana s takoo
imennovanim
takktnim
načino om dela, ki zahteva de elo specializ ziranih delovvnih
skupin n, strokovnoo
uspoosobljenih
samo
za izvr rševanje dooločenih
delovnih
proce esov. [2]
511

52
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Ciklogramii
ponazarjaajo
zaporedna
dela (delovne procese, p t.i i. takte) s premicam mi oz.
daljicami, katerih nakklon
se spr reminja gleede
na traja anje dela. Naklon dalj ljic je določ čen z
začetnimi in končnimii
točkami vs sakega delaa.
Čim večj ji je naklon daljic, v temm
krajšem času,
to je z večjjo
intenzitetto,
se mora a delo opravviti.
Na osno ovi ciklogramov
je možžno
gradnjo o zelo
enostavno spremljati. . Z vnašanj jem dejansskega
naklo ona napredo ovanja del lahko zelo hitro
ugotovimo zamude ali
prehitevan nja pri izvajaanju
del. [2] ]
Za izdelavve
ciklogrammov
je zelo o primeren program Vico V Contro ol, ki je edden
izmed delov
programskke
opreme Vico Softw ware. Med pprogramoma
a Microsoft t Project in Vico Cont trol bi
morala dellovati
komppatibilnost
s CSV formatom,
vend dar pa uvoz z v programm
Vico Cont trol ni
uspel, saj je javljalo napako o neznanem znaku v datoteki d v SCV S formattu.
Zato se em bil
primoran šše
drugič ročno
vnaša ati trajanje posameznih
aktivnosti.
Poleg tra rajanja aktiv vnosti
sem v proggram
vneseel
tudi količine
za izkopp
in gradnjo o nosilne konstrukcije.
Količine bi lahko
uredil v proogramu
ArcchiCAD,
vendar
pa je v programu u Tekla Stru uctures količčine
progra am že
avtomatskoo
izpisal v ggantogramu
u. Zato semm
slednje vn nesel v prog gram Vico CControl.
Za izkop
sem volummen
zemljinne,
ki sem ga izračuunal,
porazd delil po eta ažah do prritličja,
kot kaže
naslednja slika. Kot lahko vidim mo na slikki,
je progra am izračun nal trajanje izkopa 35 5 dni,
podobno kkot
sem izraačunal
sam v razdelku 33.4.2.1.
Slik ka 39: Vnos kkoličin
izkopa a zemljine
Z uvedbo količin seem
pridobil možnost optimizacije e terminskega
plana. . Z optimiz zacijo
izvršimo annalizo
časaa
izvajanja gradnje g in aanalizo
sred dstev (delav vcev ali mehhanizacije),
da bi
zadeve s ppostopnim
sspreminjanje
em terminskega
plana optimirali. Pri optimizaaciji
sem cilj jal na
čim bolj enakomernoo
porazdelit tev števila delavcev skozi s gradnjo
nosilne konstrukcije e. To
dosežemo s premikannjem
nekriti ičnih aktivnosti,
tako da
se z večk kratnimi poiizkusi
približamo
optimumu. Pri optimizzaciji
sem si s pomagal tudi z mrež žno tehniko o terminskeega
planiran nja, ki
ga programm
Vico Conntrol
poleg ostalih o tehnnik
samodej jno izrisuje. Poleg tegaa
sem upoš števal

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
tudi odvisnosti med aktivn nostmi, ki ssem
jih upo ošteval pri gantogrammski
tehniki planiranja. .
Aktivvnostim,
ki potekajo znotraj z posaamezne
eta aže, sem določil d obveezno
kontin nuiranost inn
začeetek
takoj, ko
je možno.
To so lastnosti,
ki jih enostavno nastavimo v programu u.
V proogramu
sem
naletel na n eno težaavo,
ki je tu udi skupaj s profesorjjem
nisva znala z rešiti. .
Tehnnološke
prekinitve,
ki sem s jo upoššteval
najma anj 5 dni pri
gantogrammu,
nisem uspel u vnestii
zaraddi
tega, ker je program m prekinitev upošteval za z 5 delovnih
dni brez sobot in ne edelj, kar paa
ni pootrebno.
Zaaradi
te težave
mi opttimizacija
gradnje
nosilne
konstruukcije
v cik klogramu nii
uspeela
čisto po željah, saj ni pravih oddvisnosti
med
koncem betoniranjaa
enega de ela (plošč) z
začeetkom
opažeenja
drugeg ga dela eleementov
(st ten). Ta teh hnološka prrekinitev
je zato ročnoo
postaavljena.
Taako
kot gan ntogram je tudi ciklogr ram prilože en na koncuu
diplomske
naloge v
priloggi.
Pri obehh
terminskih planih so bbili
vneseni tudi dela prosti
dnevi, ki so na njih
označenii
s sivimi
črtami.
Min 5 dni
Slikaa
40: Tehnolloška
prekini itev med konncem
betonir ranja plošč z začetkom oppaženja
sten n (sobote in
ned delje predstaavljajo
neprek kinjene vertik kalne črte)
Slika 41: Nastavitev ddela
prostih dni v program mu Vico Conntrol
533

54
3.4.2.3 Mreežna
tehnikka
Mrežne tehnike
terminskega
pla aniranja izhhajajo
iz ZD DA in jih danes
poznaamo
že ve eč kot
trideset razzličnih.
Glaavna
predno ost mrežnihh
tehnik v primerjavi p z drugimi je ta, da je z njimi
možno ugootoviti
tiste aktivnosti, od katerih je odvisen rok izgradnje
objektoov
oz. realiz zacija
projektov na splošnoo.
Imenujem mo jih kritiččne
aktivno osti, zaporedje
njihoveega
izvajanj ja pa
kritična pott.
Poleg te pprednosti
so o prednosti še nasledn nje:
širooka
in mnoožična
upo orabnost, saaj
se lahko
uporabijo o v vseh ggospodarsk
kih in
neggospodarskkih
dejavnos stih;
zannesljivost
v pogledu toč čnosti in meerljivosti
rez zultatov;
flekksibilnost
v prilagodljiv vosti spremmembam
de elovnih razm mer. Z mreežnimi
tehn nikami
lahko
razmerooma
enost tavno in hitro
korigira amo plane,
če se delovne
raz zmere
sprremenijo;
opeerativnost
ppri
izrabi informacij
ppri
realizac ciji del, saj lahko hitrro
in enostavno
ugootovimo
preehitevanja
oz. o zamudee
v realizac ciji del in to očno izračuunamo
novi i čas,
pottreben
za reealizacijo,
s prikazom nnove
kritične e poti;
graafični
način prikazovanj ja celotnegaa
procesa s pomočjo mrežnega m diiagrama;
moožnost
ugotaavljanja
reze ervnih časoov
za nekriti ične aktivno osti;
moožnost
optimmizacije
sred dstev (delavvcev,
meha anizacij) in časa č izvajannja
del;
moožnost
za upporabo
raču unalnikov.[22]
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Kot sem žee
omenil, sem
si z mre ežno tehnikko
terminske ega planiranja
pomagaal
pri optimizaciji
ciklogramaa.
S tem seem
dobil modificiran m cciklogram
in n na podlag gi tega semm
posodobi il tudi
gantogramm
v programu
Microsoft t Project in ttako
dobil modificiran m gantogram.
g
Program aavtomatsko
izriše mrežni
plan, venndar
je neko oliko nečitljiv
oz. čudnoo
oblikovan,
zato
je smotrnoo
ročno preemesti
kvad dratke (kvadratki
predstavljajo
ak ktivnosti), dda
dobimo lepšo
obliko. V kkvadratku,
kki
predstavlja
aktivnostt,
je prikaza ano ime aktivnosti
ter ddatum
začetka
in
konca te aktivnosti. Z bolj de etajlnim proojektiranjem
m terminske ega planiraanja,
bi lah hko v
kvadratkih prikazali tuudi
rezervne e čase nekkritičnih
poti.
Mrežni te erminski plaan
je prilože en na
koncu diploomske
nalooge
kot prilo oga.
Sliika
42: Način n prikaza akttivnosti
v mre ežni tehniki planiranja p

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 55
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
3.4.3 Histogram
Z izdelavo teh planov želimo številčno prikazati količino in strukturo (vrsto) delavcev,
mehanizacije in materialov, potrebnih za realizacijo planske naloge. Gre torej za neke vrste
bilanco ali zbir vseh sredstev, potrebnih za gradnjo objekta. Podatke za izdelavo histogramov
črpamo običajno iz glavnih analiz vseh predračunskih postavk gradbenega objekta.[2]
Spremljajoči plan, to je plan števila delavcev in mehanizacije na gradbišču, program Vico
Control sproti izrisuje v povezavi z določenim trajanjem aktivnosti, ki je odvisna od dnevnih
norm, t.j. od števila delavcev in mehanizacije. Delavce sem razdelil na tri skupine opažerje,
armirače in betonerje, pri gradbeni mehanizaciji pa je upoštevana le ena vrsta težkih bagrov.
Histogram delavcev in mehanizacije je združen v enega, saj je pri mehanizaciji upoštevan le
izkop gradbene jame, je priložen k diplomski nalogi v prilogi B.

56
4 DOKUMENTIRANNJE
IN VIZU UALIZACIJJA
Projektna dokumentaacija
je siste ematično urrejen
sesta av načrtov oziroma o tehhničnih
opis sov in
poročil, izrračunov,
risb
in drug gih prilog, s katerimi se določijo o lokacijskee,
funkcion nalne,
oblikovne in tehničnne
značilno osti nameraavane
in izvedene
gradnje g ter obsega idejno
zasnovo, idejni
projekt,
projekt za pridobiteev
gradben nega dovoljenja,
projekkt
za izved dbo in
projekt izvvedenih
del.
V diplomski
nalogi bbom,
koliko or se da, zajel z vso dookumentaci
ijo za
katero imaam
dovolj poodatkov
in je e potrebna za pridobite ev gradbene ega dovoljeenja.
4.1 3D dokkumentacijja
in vizualizacija
V ArchiCAAD-u
nam 3D
dokumen ntacija omoogoča
3D pogled
kater rega koli deela
modela in ga
prikažemo kot del dookumentacije,
kjer lahkko
dodajam mo kote, kom mentarje in elemente, ki so
značilni zaa
CAD risbee.
S 3D dokumentacijoo
lažje razl ložimo ideje e našim naaročnikom,
saj s je
zelo pregleedna
in nazzorna.
Upor rabimo jo laahko
tudi za a 3D prikaz zovanje zahhtevnejših
spojev
in detajlovv
na konstruukciji,
da med m gradnjoo
slučajno ne n pride do o napačnegga
interpretiranja
načrtov.
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Slika 43: 3D D dokument - prikaz nads stropji na obje ektu A

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
Za 33D
dokumenntacijo
lahk ko uporabimmo
U3D form mat datotek k. To je staandardiziran
n 3D formatt
datotteke
za izmmenjavo
3D D dokumenntov
med različnimi r programi.
Taa
format podpira p tudii
Adobbe
Acrobat,
v katerem m lahko prredstavimo
3D dokum mente. Ti ddokumenti
niso samoo
statiččni,
temvečč
ponujajo prikaz p kot ppravi
3D ob bjekti. Nasta avljamo lahkko
pogled na n model z
različčnimi
prikazzi
v 3D, ko ot so žični, ploskovni in
trdni. Izd delujemo lahhko
poljubn ne prereze, ,
pregledujemo
tlorise,
filtrira amo elemente
ali vklo opimo strans ski meni (aangl.
Model Tree), kjerr
se pprikaže
hieraarhična
fizična
struktuura
gradben nega objekta
z lokacijjo,
stavbo in etažami. .
Znotraj
etaže soo
izpisani pr rostori, stenne,
vrata, sto opnice, ploš šče, stebri iin
grede.
Po končani
izdeelavi
arhitek kturnega moodela
nam ArchiCAD A poleg p 3D dookumentacije
omogočaa
tudi končno vizuualizacijo
objekta o (anggl.
Render) za vizualno
predstaviitev
objekta a kot celotoo
naroččnikom.
Vizzualizacija
obravnavannega
objekta
je prikaz zana na sliki
44. Prog gram izdelaa
zadoovoljivo
vizuualizacijo,
ve endar za šee
kvalitetnejše
renderje e lahko moddel
preprost to shranimoo
s forrmatom
dattoteke
ART T. To je formmat
datotek ke, ki ga podpira
proggram
Artlan ntis Renderr
Studio
File, v kaaterem
hitro o izdelamo zzelo
kvalitet ten render za z zahtevnee
naročnike.
Slika 44: RRender
v pro ogramu ArchiCAD
Rendder
nekolikoo
popači ba arve, ki so prikazane v ArchiCAD D-u kot 3D pogled. Za primerjavoo
prikaaza
barv je slika 45, ki k prikazuje pogled ob bjekta v 3D pogledu. OOpazimo
la ahko, da see
rdečaa
barva močno
razlikuj je od tiste z renderja, čeprav č so bile
nastavitvve
optimalno
izbrane.
577

58
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Slika
45: 3D ppogled
v Arch hiCAD-u
Na renderjju
vidimo tuudi
prikaz senc. s Te soo
odvisne od o položaja a sonca, ki ga nastavi imo v
programu. Sonce sijje
na dan 20. avgussta
ob 12:0 00 uri. Jak kost soncaa
je odvisn na od
nastavljenee
intenzitette
in barve svetlobe. ZZa
pravilen n položaj so onca morammo
nastavit ti tudi
lokacijo obbjekta,
ki se nahaja v Iz zoli na 45° 332'
severne e zemljepisn ne širine in 13° 40' vzh hodne
zemljepisnne
dolžine. NNastavitve
položaja p soonca
so pom membne tud di za študijoo
osvetljeno osti, ki
jo lahko v AArchiCAD-uu
izvedemo.
Slika S 46: Nasstavitev
oson nčenosti

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
4.2 PPriprava
naačrtov
Vsakk
načrt je laahko
sestav vljen iz več risb, ki tvor rijo celoto enega e načrtta.
Na eni risbi r imamoo
lahkoo
tako izrissano
konstr rukcijo, na drugi risbi kote, na tr retji pa raznne
črtne lin nije, itn. Zaa
vsakko
risbo mooramo
zato izdelati kommbinacijo
la ayer-jev, ki jo na risbii
prikažemo o. Da lahkoo
polaggamo
eno rrisbo
na dru ugo, morammo
imeti def finirane vroč če točke (anngl.
Hotspo ot), da risbee
tlorissno
sovpaddajo
ena z drugo. Too
je zelo uporabna metoda seestavljanja
načrtov prii
konsstrukcijah,
kki
imajo več enakih naddstropij.
Pri imer lahko pokažemo na kotiranju u. Kotiranjee
izveddemo
na prrvi
etaži. Načrt
prve eetaže
bo vs seboval kom mbinacijo laayerjev
skupaj
s tlorisii
elemmentov
in kootiranjem
le teh. V druggi
etaži pa je e na eni risb bi prikazanaa
kombinacija
layer-jevv
elemmentov,
na ddrugi
risbi pa prikazanna
kombina acija layer-jev
izključnoo
samo kot tiranj, ki soo
identtični
s prvo etažo. Morebitne
razzlike
kotiranj
zajamemo o s kombinnacijo
layer-jev
na prvii
risbi. Tako lahkko
eno risbo o položimoo
na drugo in dobimo načrt nasleednje
etaže e. S takšnoo
metoodo
močno prihranimo o na času, , saj nam ni potrebno
kotirati vvsake
podo obne etažee
poseebej.
Da si mmetodo
lažje
predstavljjamo,
je na naslednjih slikah po riisbah
sesta avljeno prvoo
nadsstropje.
Na rrisbah
se tu udi lepo vidijo
vroče točke,
ki so na n sredini leeve
strani, označene o z
rdečiim
križcem.
Slikaa
47: Risba kkombinacij
layer-jev
konsstrukcijskih
el lementov in kotiranj, k ki see
razlikujejo od kotiranja
v pritlič čju
599

60
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Slika 488:
Risba kom mbinacij layerr-jev
kotiranj,
ki so enaka a kot v pritličjju
Sestavljen načrt risb, 1. nadstrop pje, je priložžen
v prilogi A v načrtu gradbenih konstrukcij. .
Končni naččrti
so razdeeljeni
na dv va različna ttipa
načrtov v. Prvi tip na ačrtov so arrhitekturni
načrti, n
drugi tip naačrtov
pa so
načrti gra adbenih konnstrukcij
in drugi gradb beni načrti. Izdelovanje e enih
in drugih nnačrtov
se mmed
seboj ne n razlikujee
bistveno. Razlika R je samo s v naččinu
prikazovanja
elementov,
torej razliki
v nastav vitvah, ki soo
potrebni za z ene in druge d načrtte.
Za grad dbene
načrte ni ppotrebno
prikazovanja
celotnih koonstrukcijski
ih sklopov, ampak sammo
glavne plasti. p
To uredimmo
z delnimm
prikazom m konstrukccije
(angl. Partial Str ructure Dispplay)
in sic cer z
glavnimi pllastmi
nosilne
konstruk kcije (angl. CCore
of Loa ad-Bearing Elements OOnly).
Naslednja nastavitev je količina a podatkov za določe ene elemente.
V gradbenih
načr rtih ni
potrebno pprikazovanjee
netranspa arentnih eleementov
ok ken in vrat, zato je lahhko
na njihovem
mestu sammo
odprtinaa
v steni. Takšne
stvari
v ArchiCAD-u
uredimo
z nastaavitvijo
pogledov
(angl. Moddel
View OOptions),
ko ot to prikazzuje
nasled dnja slika. Na N levi straani
slike im mamo
nastavitve gradbenih načrtov, na desni stranni
pa nastav vitve arhitek kturnih načrrtov.

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
Merillo
arhitektuurnih
načrto ov je, zaradi
količine podatkov in kotiranj predelnih sten, 1:50, ,
merillo
gradbeniih
načrtov pa p zadostujje
1:100, ki je obenem m tudi standdardno
mer rilo za PGDD
dokuumentacijo.
Program avtomatskoo
zmanjšuj je podrobn nosti predvvsem
oken in vrat z
manjjšanjem
meerila,
če ima amo izbranoo
opcijo Sc cale Sensitive.
Kljub teemu
še vedno
ostajajoo
načrtti
prenatrpaani,
zato z ukrepi, u prikaazanimi
na sliki 49, raz zbremenimoo
načrte in odstranimoo
odveečne
podatkke,
ki v grad dbenih načrttih
niso potr rebni.
Kotirranje
arhitekturnih
in gradbenih g nnačrtov
se razlikuje po o velikosti iin
odmaknjenosti
medd
sebooj
zaradi razzličnih
meril.
Zaradi teega
je bilo potrebno dvakrat
kotirrati
in ločen no grupiratii
layerr-je
za eno iin
drugo vrs sto načrtov.
Graddbeni
načrtti
so pripra avljeni za kkasnejše
pozicijske p načrte. n Pozzicij
na načrtih
še nii
oznaačenih,
saj še ni bilo izračunaneega
natančn nega statičn nega izračuuna.
Pozicij je se bodoo
naknnadno
zelo enostavno dodale takoo,
da se bo odo označile e kot 2D elementi
in grupirale g naa
svojeem
layer-ju z dodatno vročo točkko.
Na načr rtih se bo nad n obstojeeče
risbe dodala
novaa
risbaa,
ki bo vsebovala
sam mo oznake pozicij in vr ročo točko. S tem boddo
gradbeni
načrti tudii
dokoončani.
4.2.11
Kotiranjje
Slika 49: Nastavit tve pogledov v
Kotirranje
je v prrogramu
Arc chiCAD poppolnoma
av vtomatizirano.
Pri nekaaterih
eleme entih, kot soo
osi, se lahko kkote
samodejno
izpišeejo,
kar se nastavi v nastavitvah
n h elementov v. Kotiranjee
elemmentov
kot sso
stene, no osilci, ploščče
pa potek ka po nasled dnjem postoopku.
Vzdo olž stene, kii
611

62
jo želimo kkotirati,
izberemo
vse stene, ki sso
pravokot tno na njo in avtomattsko
se ust tvarijo
kote. Kotirranje
je potrebno
izve esti posebeej
za arhite ekturne in gradbene g nnačrte,
saj imajo
načrti razllična
merilaa
od kater rih je odvissna
velikos st pisave. Pri kotirannju
horizontalnih
elementov kot so pllošče
v tlo orisih se mmi
je pojavila
neljuba lastnost aavtomatizira
anega
kotiranja. KKotiranje
je vedno prikazalo
koto, s katero je e bilo pritličje e definiranoo
ne glede na n to,
ali je bil moodel
prikazaan
z vsemi plastmi v kkonstrukcijsk
kih sklopih ali ne. Zatoo
je bilo potr rebno
v gradbeniih
načrtih roočno
sprem meniti višinee
na vrh AB B plošč, z ra azliko od prrograma,
ki jih je
avtomatskoo
upošteval
na vrhu za aključnega ssloja.
4.2.2 Priprava
točnnih
konstru ukcijskih skklopov
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Slika 50:
Primer avtoomatskega
dimenzioniran
d
nja
Konstrukcijski
sklopi,
ki sem m jih upoošteval
v programu ArhiCAD, , vsebujejo
le
najpomembnejše
plasti.
Točne konstrukcijske
sklope e sem nakn nadno definniral
in jih črtno
zrisal v proogramu
AuttoCAD.
Te sem s nato uuvozil
v Arch hiCAD kot . dwg datoteeke
in jih grupiral
pod detajlee.
Te datoteeke
so t.i. Li inked datoteeke.
To pom meni, da če se je spremmenila
originalna
datoteka v AutoCADD-u,
se je risba ob zzagonu
Ar rchiCAD-a samodejnoo
posodobil la. Ti
konstrukcijjski
sklopi so prikazani
v vzdolžžnem
prere ezu arhitek kturnih načrrtov
v prilo ogi A.
Enako kot konstrukcijjski
sklopi so s bili Linkeed
datoteke e tudi oba priložena p deetajla
elementov
Isokorb.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 63
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Najbolj zapleten in težaven konstrukcijski sklop, ki je vključen v projekt je konstrukcijski sklop
D–9, intenzivno ozelenjena ravna streha. Ta konstrukcijski sklop se pojavi na višini vmesne
plošče na relativni višini -1,78 m. za takšen sistem ozelenjenih streh so se arhitekti odločili na
podlagi več pozitivnih lastnosti, ki jih ozelenjene strehe ponujajo:
izboljšanje zraka v območju;
izboljšanje mikroklimatskih razmer;
boljše odvodnjavanje in oskrba gospodinjstev z vodo;
zelenje zadržuje prah;
prednosti v gradbeni fiziki;
zelenje in zemlja preprečujeta vpliv UV-žarkov in močnih temperaturnih nihanj;
zelenje je element oblikovanja, ki daje večjo kakovost življenju;
ponovno pridobljene zelene površine;
zvočna izolacija in akumulacija toplote. [5]
Ozelenjene strehe vsebujejo poleg standardnih, nosilna konstrukcija, parna zapora, toplotna
izolacija, hidroizolacija, tudi nekaj netipičnih slojev. Prvi izmed netipičnih slojev je
protikoreninska zaščita, ki preprečuje prodor korenin skozi hidroizolacijske sloje, parne
zapore in toplotne izolacije. [5]
Drenažni sloj je namenjen odvajanju odvečne meteorne vode v odtoke. Pri tem je
pomembno, da velik delež meteorne vode zadržimo za potrebe vegetacije v sušnih obdobjih.
V ta namen uporabljamo vodozadrževalne sisteme. Drenažni sloji so lahko izdelani iz
različnih materialov, kot so:
peskov in drobljencev,
recikliranega drobirja iz opeke in drugih mineralnih odpadkov,
recikliranih organskih odpadkov,
drenažne tkanine – rogoznice,
plošč iz penjenih plastov (kroglic, trdih pen, avtomat plošč). [5]
Vodozadrževalni sloj je namenjen zadrževanju vode za potrebe vegetacije v daljših sušnih
obdobjih. Vodozadrževalni sistemi so pasivne rešitve in delujejo brez posebne regulacije,
naprav in dovajanja energije. Najpogosteje se voda zadržuje v posebno oblikovanih čašicah,
posebnih penah in umetnih gobah. Ker objekt stoji na Primorskem, bo potrebno vgraditi
namakalni sistem, ki pa je veliko dražji in deluje s pomočjo nadzornih sistemov in posebnih
naprav z dovajanjem energije. [5]

64
Filtrski slojj
je ločilni ssloj,
ki prep prečuje izpiranje
zemljine,
peska, , prodca in drugih delcev
v
drenažni sloj
in nato v odtoke. Za a ta sloj se največkrat uporablja paroprepust
p tni poliestrsk ki filc,
ki pa še ni sloj protikooreninske
za aščite. [5]
Debelina ddrenažnegaa
in vegeta acijskega sloja
je odvi isna od načina
ozelennitve
in vel likosti
rastlin. Veggetacijski
ssloji
se vedn no pričnejo z namestit tvijo zaščitn nega in voddozadrževalnega
filca, katerremu
sledijoo
sloji, potr rebni za veegetacijo.
Nameščanje
N e teh slojevv
morajo iz zvajati
strokovnjaki
za krajinssko
ureditev v in vrtnarji. . Ozelenitev v se prekine e v bližini oddtokov,
atik ke, ob
vseh obrobah,
kupolaah
in drugih
prebojih strehe. Na a teh mestih
se nameesti
sloj pra anega
prodca, praane
betonske
plošče ali a druge reššitve
pohodn nih streh. [5 5]
4.3 Plotannje
načrtov
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
Slika 511:
Točen konstrukcijski
skklop
intenzivne
ozelenitve e ravne strehhe
Plotanje arrhitekturnih
načrtov v merilu 1:500
je predstavljal
kar velik
izziv zarradi
velikosti.
Na
srečo sem imel ploterr
HP Design nJet 510 naa
dosegu ro oke. Zmoglj jivost ploterrja
v širini 42'' 4 se
je izkazalaa
za ravno prav veliko,
tako, daa
sem lahk ko arhitektu urne načrte plotal po širini.
Naletel pa sem na težžavo
pri vzd dolžnem preerezu,
saj po
več poskusih
ploter nikakor ni mogel m
splotati cellotnega
naččrta
zaradi javljanja
nappake
o prem majhnem po omnilniku. TTežavo
sem m rešil

Fabijann,
R. 2012. Projekttiranje
in planiranje
z informacijskimm
modeliranjem stavb:
študij primero ov
Dipl. naal.
– UNI. Ljubljanaa,
UL FGG, Odd. za gradbeništvo, KKonstrukcijska
sm mer
tako, , da sem načrt
izvozil v PDF dattoteko
in ga a preko te datoteke d spplotal.
Naslednja
risbaa
prikaazuje
nastavvitve
plotan nja v prograamu
ArchiCA AD, ki so z razliko od programov v, ki sem jihh
uporaabil
za termminske
plane e, dovolj poodrobne
za učinkovito in
pravilno pplotanje
nač črtov.
Pri plotanju
termminskih
plan nov se je izkkazalo,
da robov r v prog gramu ni moogoče
nastavljati,
zatoo
ti le ddeloma
sleddijo
pravilom m tehničnegga
risanja.
4.4 Izzvlečki
materialov
in con
Slika
52: Nastavvitve
plotanja a v programu u ArchiCAD
Slika 533:
Ploter HP DesignJet 510
Izvlečki
oziromaa
popisi ma aterialov, seeznam
pros storov, oken n in vrat see
je v CAD D programihh
vednno
izpisovall
in kalkulir ral ročno. PProgram
Ar rchiCAD nam
omogočča
na podla agi podanihh
parametrov
avtoomatsko
izp pisovanje izzbranih
količ čin. Večina predlog za tabele je že
narejenihh
v anggleškem
jezziku,
lahko pa jih na nnovo
ustvari imo ali pa spreminjam
s mo že obstoj ječe. Sprvaa
je urrejanje
tabeel
in upravljanje
parammetrov,
ki se e izpisujejo,
nekoliko ttežavno.
Ta abele lahkoo
655

66
Fabijan, F R. 2012. Projektiranje in pl laniranje z informa acijskim modelirannjem
stavb: študij primerov
DDipl.
nal. – UNI. Ljubljana,
UL FGG, Odd. za gradbenništvo,
Konstrukcijska
smer
upravljamoo
na dva načina, v programu AutoCAD ali a pa spre eminjamo tt.i.
Templates
v
beležnici ( (angl. Noteppad).
Na sliki
54 je pprikazan
pri imer sprem minjanja origginalne
datoteke
Templatess,
ki je nameenjena
izpis sovanju povvršin
con. S tem izvlečk kom zberemmo
neto pov vršine
prostorov ppo
etažah inn
po stanov vanjih.
Slika 54: Spreminjanje
ene izmed datotek d Temp plates
Na naslednji
sliki je pprimer
določ čevanja parrametrov,
ki k se bodo pojavili p v stoolpcih
v tab belah.
Tu gre za iizpisovanje
površin ele ementov Isookorba,
ki so o vgrajeni na n mestu izoolacije
v plo oščah
za prepreččevanje
topplotnih
mos stov. V tabbelah,
ki so o priložene v prilogi, imamo na voljo
površino teeh
elementtov.
Če pov vršino delimmo
s širino, s katero so
bili modeelirani
v mo odelu,
dobimo pootrebno
celootno
dolžino o elementovv
po etažah h in s tem okvirno
števvilo
element tov, ki
jih rabimo po posameeznih
nadstr ropjih.
Slika
55: Nasta avitve za izpis
tabel elem menta Schöck k Isokorb

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 67
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
5 ZAKLJUČEK
Obravnavani objekt, ki sem ga prikazal pri modeliranju v diplomski nalogi, ima skupne
podkletene garažne površine v dveh nadstropjih, v pritličju pa se razdeli na tri manjše
stolpiče A, B in C s po štirimi nadstropji in dvema medetažama v objektu A. Objekt ima
8.512,88 m² neto tlorisnih površin, ki sem jih zbral v izvlečku v programu ArchiCAD. Od tega
je 4.166,26 m² podkletenih površin, 688,15 m² skupnih komunikacijskih površin v pritličju in
nad njim, 220,39 m² poslovnih prostorov v objektu A v pritličju ter 3.438,08 m² skupnih
bivalnih površin. Iz programa Tekla Structures na enostaven način pridobimo količino
vgrajenega betona, ki znaša 5.518,95 m³. Gradnja AB nosilne konstrukcije bo trajala od
19.7.2012 z opaženjem temeljne plošče do 12.3.2012, ko bo končano betoniranje poševne
strešne plošče. Gradnja celotnega objekta z začetkom pripravljalnih del naj bi se začela na
dan 24.4.212 in končala s predajo objekta 13.5.2012.
Z arhitekturnimi načrti in načrti gradbenih konstrukcij sem lahko izdelal projekt za pridobitev
gradbenega dovoljenja, ki je sestavljen iz treh delov: vodilna mapa, načrt arhitekture ter načrt
gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti. Vodilna mapa je priložena kot priloga in ne
vsebuje vseh načrtov. Vsebuje le nekaj primerov arhitekturnih in gradbenih načrtov zaradi
prevelikega celotnega števila načrtov.
S tesnejšim sodelovanjem projektantov in izvajalcev že v fazi projektiranja zagotovimo
informiranost in izmenjavo znanja med seboj. Koristi zgodnjega sodelovanja se kažejo tako
pri projektantih kot tudi pri izvajalcih. BIM to izrablja na učinkovit način, kar se kaže na
učinkovitem projektiranju in gradnji objektov brez zamud.
Izdelava BIM projektov je odvisna od programov, ki jih trg trenutno ponuja. Pri izbiranju
računalniških programov moramo skrbno načrtovati na podlagi možnosti, ki jih sam program
ponuja, in interoperabilnosti s programi, ki jih trenutno uporabljamo in ki jih načrtujemo
pridobiti. Najnovejši programi zahtevajo uporabo dovolj zmogljivih računalnikov, ki jih
moramo zagotoviti za nemoteno uporabo programov. To sem izkusil tudi na lastni koži. Brez
zmogljivega računalnika enostavno ne bi mogel zmodelirati dovolj natančnega 3D modela v
programu ArchiCAD. Kljub uporabi štiri jedrnega procesorja i5, 8GB RAMA pomnilnika, 64bitnega
operacijskega sistema in programa ArchiCAD, je program nekatere operacije, kot je
na primer posodabljanje prerezov, še vedno računal oz. posodabljal po par minut. To je
včasih zelo stresno in zamudno, zato moramo nakup najnovejše programske opreme
kombinirati tudi z najzmogljivejšo računalniško tehnologijo.

68 Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
V času izdelave diplomske naloge so se pokazale velike prednosti, ki jih parametrični
modelirniki ponujajo na področju modeliranja, cenitev, izvlečkih materialov ter elementov in
izdelave dokumentacije, pa tudi v kasnejši uporabi modelov pri analizah, testiranju in gradnji.
Pokazale pa so se tudi negativne lastnosti, ki so še vedno prisotne pri BIM procesu. Ena
največjih pomanjkljivosti, s katerimi sem se srečal v diplomski nalogi, je nedvomno
interoperabilnost, ki je med nekaterimi programi še zelo pomanjkljiva oz. je sploh ni.
Združljivost med programi se bo morala v prihodnosti še dobro razviti, da bo med seboj
združljiva velika večina programov, ki se pojavijo tekom BIM procesa. Če bo IAI
(International Alliance for Interoperability) nadaljevala svoje delo in če bodo razvijalci
programske opreme hoteli ostati konkurenčni drugim, se bodo odpravile tudi negativne
lastnosti, ki so še prisotne v programih.
Diplomska naloga je obsegala izdelavo 4D modela, čemur pa bi lahko dodal še peto
dimenzijo, ki predstavlja stroškovno plat gradnje objekta, v programu Vico Control. V
program bi bilo potrebno vnesti cenovne predpostavke posameznih del in vključiti še ostala
dela, ki sem jih prikazal v terminskih planih poleg graditve AB konstrukcije.
V programu ArchiCAD bi lahko poleg izvlečkov neto tlorisnim površinam dodal tudi bruto
tlorisne površine ter neto in bruto prostornine. Prav tako bi lahko zbral še ostale izvlečke, ki
nam jih program avtomatsko ponuja, kot so npr. površine zidov za obdelavo, dolžino ograj,
specifikacije oken in vrat, itn. Iz ArchiCAD-a bi lahko model izvozil še v program Artlantis in
za investitorje izdelal še kvalitetnejše in realnejše renderje, kot v ArchiCAD-u.
Nalogo bi lahko nadaljeval z izdelavo projekta za izvedbo (PZI), kjer bi moral zrisati in
definirati vse detajle, ki se pojavijo pri obravnavanem objektu. Poleg tega bi bilo potrebno
izrisati tudi armaturne načrte in s tem pridobiti natančno količino vgrajene armature po taktih
in nadstropjih.
V prihodnosti je na področju BIM še ogromno neizkoriščenega potenciala za razvoj in
izboljšave že obstoječih in novih programov. Tekom razvoja se bodo pojavili številni
programi, ki bodo pokrivali še do zdaj nepokrita področja. Pričakujemo lahko, da bodo
računalniški programi še bolj obsežni in komplicirani kot so bili do sedaj. V naslednjih
dvajsetih letih bodo ponudili popolno digitalizacijo projektiranja in gradnje vse do spletnih
dovoljenj za gradnjo – e-dovoljenj.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 69
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
VIRI
[1] Hardin, B. 2009. BIM and Construction Management : Proven Tools, Methods, and
Workflows. Indianapolis, Wiley Publishing: loč.pag.
[2] Pšunder, M. 2009. Operativno planiranje. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za
gradbeništvo: 185 str.
[3] Neufert, E. 2008. Projektiranje v stavbarstvu. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije:
550 str.
[4] Kunič, R., Podobnikar J. 2011. Hidroizolacije: navodila za projektiranje, vgradnjo in
vzdrževanje. Laško, Fragmat tim: 41 str.
[5] Kunič, R. 2007. Ozelenjene strehe. Gradbenik 11, 9: 130 – 132.
[6] Fašalek, M. 2010. Geološko geomehansko poročilo za stanovanjski kompleks s
podzemnimi garažami ob cankarjevem drevoredu v Izoli. Ljubljana, Gradbeni inštitut
ZRMK d.o.o.: 5 f.
[7] Cerovšek, T. 2010. Informacijsko modeliranje zgradb (BIM). Gradbeni vestnik 59, 3:
71 – 72.
[8] Cerovšek, T. 2010. Informacijsko modeliranje zgradb (BIM). Gradbeni vestnik 59, 8:
206 – 208.
[9] Sekcija gradbincev. 2005. Normativi za tesarska dela. Ljubljana, Obrtna zbornica
Slovenije: 80 str.
[10] Sekcija gradbincev. 2005. Normativi za zidarska dela. Ljubljana, Obrtna zbornica
Slovenije: 130 str.
[11] Sekcija gradbincev. 2005. Normativi za betonska in armiranobetonska dela. Ljubljana,
Obrtna zbornica Slovenije: 98 str.
[12] Sekcija gradbincev. 2006. Normativi za zemeljska in kanalizacijska dela. Ljubljana,
Obrtna zbornica Slovenije: 170 str.

70 Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
[13] Prebil, I. 1995. Tehnična dokumentacija. Ljubljana, Tehniška založba: 435 str.
[14] Baloh, P., Vrečar, P. 2007. Ob praktičnih primerih skozi Microsoft Office Project 2007
in Microsoft Office Groove 2007. Ljubljana, Pasadena: 144 str.
[15] Statistični urad. 2012. Gibanje gradbene dejavnosti v preteklem desetletju, Slovenija.
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4608 (Pridobljeno 23.4.2012.)
[16] Schöck Isokorb. 2010. Tehnična informacija. Dunaj, Schöck Bauteile Ges.m.b.H
http://www.schoeck.si/upload/files/download/100028_TI_IK_SI_rz_web_210510_lock
ed%5B1320%5D.pdf (Pridobljeno 6.12.2011.)
[17] BROAD Sustainable Building. 2010. T30 – technical briefing.
http://www.broad.com:8089/english/down/T30_Technical_Briefing.pdf
(Pridobljeno 2.3.2012.)
[18] BROAD Sustainable Building. 2010. Factory – made house.
http://www.broad.com:8089/english/down/en_kj.pdf (Pridobljeno 2.3.2012.)
[19] UNEP. 2010. UNEP in China – Building Back Better.
http://postconflict.unep.ch/publications/UNEP_in_China.pdf (Pridobljeno 2.3.2012.)
[20] STA. 2011. Gradbeništvo v Sloveniji in kriza: 29% manj poslov, 20.000 ljudi izgubilo
delo!. Politikis.si (Objavljeno 31.10.2011.)
http://www.politikis.si/?p=39233 (Pridobljeno 3.3.2012.)
[21] Kocbek, D. 2012. Za gradbenike so rešitev tuji trgi. Mladina (Objavljeno 7.2.2012.)
http://www.mladina.si/108987/za-gradbenike-so-resitev-tuji-trgi/
(Pridobljeno 3.3.2012.)
[22] Todorović, M. 2009. BIM – Virtualno je realno.
http://www.3dt.si/konferenca/pdf/bim.pdf (Pridobljeno 4.3.2012.)
[23] AECbytes Product Review. 2007. Tekla Structures.
http://www.aecbytes.com/review/2007/TeklaStructures.html (Pridobljeno 19.4.2012.)

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov 71
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
[24] On Land. 2009. Prioritete konstrukcijskih sklopov
http://www.onland.info/archives/2009/11/composite_wall_priorities.php
(Pridobljeno 21.4.2012.)
[25] Pilon AEC. 2010. Parametrični objekti.
http://www.pilon.si/index.php?content=15 (Pridobljeno 21.3.2012.)
[26] Pilon AEC. 2010. Interoperabilnost.
http://www.pilon.si/index.php?content=17 (Pridobljeno 21.3.2012.)
[27] Pilon AEC. 2010. SketchUp Pro.
http://www.pilon.si/pilon/izdelki/sketch (Pridobljeno 23.4.2012.)
[28] Autodesk. 2010. ArchiCAD Interactive Training Program.
http://www.graphisoft.com/education/training_guides/ (Pridobljeno 3.10.2011.)
[29] Graphisoft, ArchiCAD 15. 2011
http://www.graphisoft.com/ (Pridobljeno 1.10.2011.)
[30] Autodesk, AutoCAD 2011. 2010
http://www.autodesk.com/siteselect.htm (Pridobljeno 1.10.2011.)
[31] Tekla, Tekla Structures 17.0. 2011
http://www.tekla.com/ (Pridobljeno 26.9.2011.)
[32] Microsoft Corporation, Microsoft Project 2010. 2010
http://www.microsoft.com/en-us/default.aspx (Pridobljeno 5.3.2012.)
[33] Vico Software, Control 2008. 2008
http://www.vicosoftware.com/ (Pridobljeno 6.3.2012.)
[34] Google, SketchUp Pro. 2010
http://sketchup.google.com/index.html (Pridobljeno 23.4.2012.)
[35] Archicadwiki. 2012. U3D
http://www.archicadwiki.com/U3D (Pridobljeno 17.3.2012.)

72 Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
[36] Najdi.si. – podatki. 2012. Zemljevid mesta Izola.
http://zemljevid.najdi.si/ (Pridobljeno 19.4.2012.)
[37] Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije. Uradni list RS št. 35/1998:
2536.
[38] Pravilnik o gradbiščih. Uradni list RS št. 55/2008: 5987
[39] SIST EN 1992-1-1:2005. Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij -1-1.del:
Splošna pravila in pravila za stavbe.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
PRILOGE
PRILOGA A: PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA
Vodilna mapa
Načrt arhitekture
Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti
PRILOGA B: TERMINSKI PLANI
Gantogram
Ciklogram
Mrežni terminski plan
Histogram delavcev in mehanizacije

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-1
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
0.1 Naslovna stran vodilne mape projektne dokumentacije
0 – Vodilna mapa
Investitor:
Sava IP, investicijsko podjetje, d.o.o.
Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana
Objekt:
Poslovno – stanovanjski objekt Izola
Vrsta projektne dokumentacije:
PGD - Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
Za gradnjo:
Nova gradnja
Projektant:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Jamova cesta 2, 1001 Ljubljana
Odgovorni predstavnik podjetja:
Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl. inž. grad.
Številka projekta, kraj in datum izdelave projekta:
______, Ljubljana, maj 2012
Odgovorni vodja projekta:
Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl. inž. grad.
IZVOD: 1 2 3 4

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-2
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
0.2 Kazalo vsebine vodilne mape
0.1 Naslovna stran
0.2 Kazalo vsebine vodilne mape
0.3 Kazalo vsebine projekta
0.4 Splošni podatki o objektu in soglasjih
0.5 Podatki o izdelovalcih projekta
0.6 Izjava odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
0.7 Lokacijski podatki

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-3
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
0.3 Kazalo vsebine projekta
0 Vodilna mapa št. ______ - Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
1 Načrt arhitekture št. ______ - Univerza v Ljubljani,
3 Načrt gradbenih konstrukcij in drugi
gradbeni načrti
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
št. ______ - Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-4
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Zahtevnost
objekta
Klasifikacija
celotnega
objekta
0.4 Splošni podatki o objektu in soglasjih
Klasifikacija
posameznih
delov objekta
Druge
klasifikacije
Navedba
prostorskega
akta
Lokacija Izola
Seznam zemljišč
za nameravano
gradnjo
Seznam
zemljišč, preko
katerih potekajo
priključki na
gospodarsko
javno
infrastrukturo
Seznam
zemljišč, preko
katerih poteka
priključek na
javno cesto
Seznam
zemljišč, na
katere sega
območje za
določitev strank
Zahteven objekt
11221 – Tri- in več stanovanjske stavbe
12203 – Druge upravne in pisarniške stavbe
Delež v skupni uporabni
površini objekta
Šifra podrazreda
97 % 11221 – Tri- in več stanovanjske stavbe
3 % 12203 – Druge upravne in pisarniške stavbe
276/1, 277/1, 278/1, 278/2, 278/3, 279, 282/3, 283/1, 284/1, 286/1, 286/2,
298/1
Vodovodno omrežje:
Fekalna kanalizacija:
Meteorna kanalizacija:
Elektro omrežje:
Vse parcele so v k.o. Izola
1
Širina _ pasu 3 Vbruto,
stavbe
2
Navedba soglasij in soglasij za priključitev
Soglasja v območjih
varovalnih pasov
1
2
3
571,
06
4,
15m
4,
50m

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-5
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Soglasja v varovanih
območjih
Soglasja za priključitev -
Način zagotovitve minimalne komunalne oskrbe
Oskrba s pitno vodo Javno vodovodno omrežje
Oskrba z elektriko Javno elektro distribucijsko omrežje
Odvajanje odpadnih voda Javna kanalizacija
Dostop do javne ceste
Ocenjena
vrednost objekta
___________ €
Velikost objekta Zazidana površina 1499,54 m 2
Bruto tlorisna površina 9614,77 m 2
Neto tlorisna površina 8512,88 m 2
Bruto prostornina 33973,68 m 3
Neto prostornina 30080,16 m 3
Oblikovanje
objekta
Število etaž 8
Tlorisna velikost stavbe na stiku z
zemljiščem
Tlorisna velikost projekcije najbolj
izpostavljenih delov objekta na
zemljišče
Objekt A: 20,00 x 34,60 m
Objekt B: 21,10 x 37,90 m
Objekt C: 21,10 x 21,55 m
Objekt A: 20,00 x 34,60 m
Objekt B: 21,10 x 37,90 m
Objekt C: 21,10 x 21,55 m.
Absolutna višinska kota ±0,00 (pritličje) = 2,35 m n.v.
Relativne višinske kote etaž Klet II -7,05 m,
Klet I -4,18 m,
Pritličje ±0,00 m,
1. nadstropje 2,85 m,
1. medetaža 4,35 m,
2. nadstropje 5,70 m,
2. medetaža 7,20 m,
Mansarda = 8,55 m.
Najvišja višina objekta Objekt A: 14,59,
Objekt B: 14,68,
Objekt C: 14,27.
Število stanovanjskih enot Objekt A: 20,
Objekt B: 20,
Objekt C: 10.
Število ležišč Objekt A: 40,
Objekt B: 56,
Objekt C: 52.
Število parkirnih mest 111
Fasada Pastelne in žive rdeče barve
Orientacija slemena Smer slemena SZ-JV in SV-JZ
Naklon strehe 18°
Kritina Korci

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-6
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Odmiki od
sosednjih
zemljišč
SZ stran (minimalni odmik od parcele št. 299/1, k.o. Izola) – 7,85 m,
JZ stran (minimalni odmik od parcele št. 276/2, k.o. Izola) – 5,95 m,
SV stran (minimalni odmik od parcele št. 284/1, k.o. Izola) – 1,16 m,
JV stran (minimalni odmik od parcele št. 270, k.o. Izola) – 0,00 m

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-7
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
0.5 Podatki o izdelovalcih projekta
0 Vodilna mapa Odgovorni vodja
projekta:
Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl.
inž. grad.
1 Načrt arhitekture Projektant: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo,
Jamova cesta 2, 1001 Ljubljana
3 Načrt gradbenih
konstrukcij in drugi
gradbeni načrti
Odgovorni projektant: Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl.
inž. grad.
Projektant: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo,
Jamova cesta 2, 1001 Ljubljana
Odgovorni projektant: Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl.
inž. grad.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-8
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
0.6 Izjava odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja
Odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl. inž. grad.
I Z J A V L J A M,
1. da so vsi načrti tega projekta medsebojno usklajeni in k projektu izdelani ustrezni elaborati,
2. da so k projektu za pridobitev gradbenega pridobljena vsa soglasja,
3. da so bile pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevane vse ustrezne
bistvene zahteve in da je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan tako, da bo
gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva, pri čemer je izpolnjevanje bistvenih zahtev
dokazano z naslednjimi načrti, ki sestavljajo ta projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
0 Vodilna mapa št. ______ - Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za gradbeništvo in
geodezijo
1 Načrt arhitekture št. ______ - Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za gradbeništvo in
3 Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni
načrti
geodezijo
št. ______ - Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za gradbeništvo in
geodezijo
številka projekta: ______ Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl. inž.
grad.
Ljubljana, maj 2012

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-9
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
0.7 Lokacijski podatki
OPIS SKLADNOSTI Z ZAHTEVAMI, KI IZHAJAJO IZ PROSTORSKIH AKTOV
PROSTORSKI AKTI, KI VELJAJO NA OBMOČJU ZEMLJIŠKE PARCELE
OPIS SKLADNOSTI S PROSTORSKIMI AKTI
Investitor namerava na parcelnih št. 276/1, 277/1, 278/1, 278/2, 278/3, 279, 282/3, 283/1,
284/1, 286/1, 286/2, 298/1, k.o. Izola, zgraditi poslovno – stanovanjski objekt. Gradnja je,
skladno s prostorskimi akti, možna. Območje, kjer je predvidena gradnja, je komunalno
opremljeno (vodovod, elektrika, kanalizacija). Objekt bo priključen na električno, vodovodno in
kanalizacijsko omrežje.
Temeljenje objekta: Objekt bo temeljen na armiranobetonski temeljni plošči debeline 60 cm.
Na osnovi geološko geomehanskega poročila ter na osnovi statične analize lahko ugotovimo,
da načrtovani objekt ne preobremenjuje temeljnih tal in da je projektirana temeljna plošča
ustrezna.
Ogrevanje in prezračevanje:
Električno omrežje:
Vodovodno omrežje:
Fekalna kanalizacija:
Meteorna kanalizacija:
Dostop do objekta:
Poslovno – stanovanjski objekt: je podkleten v dveh zasutih etažah, kjer so parkirna mesta.
Podkleten del ima tlorisne gabarite 69,70 x 44,75 m. Na koti terena se objekt razdeli na tri
objekte A, B in C. Njihovi tlorisni gabariti so sledeči: A 20,70 x 34,60; B 21,10 x 37,90; C 21,10 x
21,55. Višinski gabarit je 2K+P+2+M. Streha je štiri kapnica pri objektih B in C ter večkapnica na
objektu A v naklonu 18°. Smer slemena poteka vzporedno z daljšo stranico objekta v smeri SZ-
JV in SV-JZ. Višina objekta je na koti 14,68 m.
Minimalni odmiki stanovanjske hiše od sosednjih zemljišč so:
- SZ stran (minimalni odmik od parcele št. 299/1, k.o. Izola) – 7,85 m,
- JZ stran (minimalni odmik od parcele št. 276/2, k.o. Izola) – 5,95 m,
- SV stran (minimalni odmik od parcele št. 284/1, k.o. Izola) – 1,16 m,
- JV stran (minimalni odmik od parcele št. 270, k.o. Izola) – 0,00 m
S predvidenimi odmiki objekta od sosednjih parcel je zagotovljeno vzdrževanje objekta, tako da
ni motena sosednja posest, ter zagotovljeni minimalni sanitarni in požarnovarstveni pogoji.
Ureditev okolice objekta zagotavlja oblikovno povezavo objekta z okoljem. Na območju nad
zasutimi kletmi, kjer se objekti ne nadaljujejo so izvedena korita, ki se zapolnijo z zemljino in
ozelenijo. Ozelenitev okolice objekta se izvede s krajevnimi vrstami vegetacije.
OPIS PRIČAKOVANIH VPLIVOV OBJEKTA NA NEPOSREDNO OKOLICO
VPLIV OBJEKTA NA OKOLICO V ZVEZI Z MEHANSKO ODPORNOSTJO IN
STABILNOSTJO

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-10
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
Predvidena gradnja ne bo na objektih v okolici povzročila deformacij, večjih od dopustne
ravni.
Gradnja ne bo povzročila škode na delih objektov v okolici nameravane gradnje ali na njihovi
napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije.
Dela pri gradnji na objektih v okolici ne bodo povzročala škode, nastale zaradi
nesorazmernega izvajanja del.
VPLIV OBJEKTA NA OKOLICO V ZVEZI Z VARNOSTJO PRED POŽAROM
Nosilna konstrukcija objektov v okolici nameravane gradnje je v stanju, da bo določen čas
ohranila svojo nosilno sposobnost.
Predvidena gradnja objekta bo grajena tako, da bo omejeno širjenje požara na objekte v
okolici.
Osebam v objektih v okolici nameravane gradnje bo omogočeno, da objekt zapustijo,
omogočena pa bo tudi varnost reševalnih ekip.
VPLIV OBJEKTA NA OKOLICO V ZVEZI S HIGIENSKO IN ZDRAVSTVENO ZAŠČITO
Predvidena gradnja objekta ob upoštevanju pogojev iz projekta ne bo povzročala
onesnaženja ali zastrupitve vode in tal, ne bo napačnega odstranjevanja odpadnih voda,
dima, trdnih ali tekočih odpadkov, ne bo prisotna vlaga v objektih v okolici nameravane
gradnje ali na površinah znotraj njih.
Predvidena gradnja objekta glede na orientacijo ne bo povzročala dodatnega osenčenja
sosednjih objektov.
VPLIV OBJEKTA NA OKOLICO V ZVEZI Z VARNOSTJO PRI UPORABI
Predvidena gradnja objekta na nepremičninah v okolici nameravane gradnje pri uporabi in
obratovanju ne bo povzročala nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod, kot so zdrs,
padec, trčenje, opekline, udar električnega toka oziroma poškodbe zaradi eksplozije.
NEPRIČAKOVANI VPLIVI OBJEKTA NA OKOLICO V ZVEZI Z ZAŠČITO PRED HRUPOM
Hrup, ki ga bodo zaznavale osebe v objektih v okolici nameravane gradnje, bo zmanjšan na
raven, ki ne bo ogrožala njihovega zdravja in jim bo omogočala zadovoljive razmere za
spanje, počitek in delo.
PRIČAKOVANI VPLIVI OBJEKTA NA OKOLICO V ZVEZI Z ENERGIJO IN OHRANJANJEM
TOPLOTE
Predvidena gradnja objekta ne bo vplivala na povečanje količine energije, potrebne pri
uporabi objektov v okolici nameravane gradnje.
REŠITVE V ZVEZI Z VPLIVI NA OKOLJE:
• ODPADKI: Za odvoz komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoče ločeno zbirati in reciklirati, mora
investitor skleniti pogodbo s pooblaščeno organizacijo.
• HRUP: Upoštevana je bila Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list
RS št.105/05) ter Zakon o varstvu okolja ZVO-1 (Uradni list RS št. 41/04), tako da
predvidena gradnja ne bo povzročala prekomernih emisij hrupa.
• ZRAK: Gradnja ne bo prekomerno onesnaževala zraka.
• TLA: - Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene
mehanizacije. Če med gradnjo do tega pride, naj se onesnažena zemljina takoj odstrani in
ustrezno embalira ter preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki.
- Predviden objekt ne predstavlja dejavnosti, pri katerih bi nastajale odpadne tehnološke vode.
• VARSTVO VODA: Predviden objekt bo zgrajen na zemljišču, ki ni vključeno v območje
varstvenih pasov vodnih virov.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-11
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
• SOSEDNJI OBJEKTI: Predviden objekt ne bo povzročal dodatnih negativnih vplivov na
sosednje objekte.
• VPLIVI NA SOSEDNJE PARCELE: Predviden objekt ne bo povzročal dodatnih negativnih
vplivov na sosednje parcele.
REŠITVE V ZVEZI Z VARSTVOM PRED POŽAROM:
• Do objektov je zagotovljen dostop za intervencijska vozila po javni cesti in dovozni poti.
• V primeru požara so zagotovljene zadostne zunanje površine za evakuacijo ljudi.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-12
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
1.1 Naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu arhitekture
1 Načrt arhitekture
Investitor:
Sava IP, investicijsko podjetje, d.o.o.
Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana
Objekt:
Polovno – stanovanjski objekt
Vrsta projektne dokumentacije:
PGD - Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
Za gradnjo:
Nova gradnja
Projektant:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Jamova cesta 2, 1001 Ljubljana
Odgovorni predstavnik podjetja:
Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl. inž. grad.
Odgovorni projektant:
Številka načrta, kraj in datum izdelave načrta:
______, Ljubljana, maj 2012
Odgovorni vodja projekta:
Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl. inž. grad.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-13
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
1.2 Kazalo vsebine načrta arhitekture, št. ______
1.1 Naslovna stran
1.2 Kazalo vsebine načrta
1.3 Izjava odgovornega projektanta načrta
1.4 Tehnično poročilo
1.5 Risbe
A – 22 Situacijski načrt M 1:500
A – 23 Tloris: Klet II M 1:50
A – 24 Tloris: Pritličje M 1:50
A – 25 Prerez: Vzdolžni prerez M 1:50
A – 26 3D dokumentacija: Prikaz nadstropji M 1:50
A – 27 Detajl: Isokorb; detajl balkonskih vrat M 1:10
A – 28 Detajl: Isokorb; detajl stene M 1:10

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-14
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
1.3 Izjava odgovornega projektanta načrta v projektu za PGD
1. da je načrt skladen s prostorskim aktom,
2. da je načrt skladen z gradbenimi predpisi,
Odgovorni projektant
_____________________
I Z J A V L J A M,
3. da je načrt skladen s projektnimi pogoji oziroma soglasji za priključitev,
4. da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je načrt
izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva,
5. da so v načrtu upoštevane zahteve elaboratov.
številka načrta: ______
Ljubljana, maj 2012

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-15
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
1.4 Tehnično poročilo
1.0 SPLOŠNO
Projektna dokumentacija za poslovno – stanovanjski objekt je izdelana v skladu z veljavnimi
zakoni, tehničnimi predpisi, pravilniki in standardi ter v skladu s prostorskimi akti, ki veljajo na
območju nameravane gradnje.
2.0 LOKACIJA
Investitor namerava na parcelah 276/1, 277/1, 278/1, 278/2, 278/3, 279, 282/3, 283/1, 284/1,
286/1, 286/2, 298/1, k.o. Izola zgraditi stanovanjsko hišo.
3.0 PROSTORSKA IN FUNKCIONALNA ZASNOVA
Poslovno – stanovanjski objekt je podkleten v dveh zasutih etažah, kjer so parkirna mesta.
Podkleten del ima tlorisne gabarite 69,70 x 44,75 m. Na koti terena se objekt razdeli na tri
objekte A, B in C. Njihovi tlorisni gabariti so sledeči: A 20,70 x 34,60; B 21,10 x 37,90; C 21,10 x
21,55. Višinski gabarit je 2K+P+2+M. Streha je štiri kapnica pri objektih B in C ter večkapnica na
objektu A v naklonu 18°. Smer slemena poteka vzporedno z daljšo stranico objekta v smeri SZ-
JV in SV-JZ. Višina objekta je na koti 14,68 m.
Stanovanjsko – poslovni objekt ima prostore, ki so združeni v tabelah na naslednjih straneh.

Projekt: Diplomska naloga
Avtor: Rok Fabijan
Mentor: doc. dr. Tomo Cerovšek
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Površine Površine stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
1 Klet II - komunikacijske poti in parkirišča.Cone
1 Hodnik 257,00 cm 5,37 m2
44 Hodnik 257,00 cm 4,97 m2
45 Stopnice 257,00 cm 8,75 m2
46 Hodnik 257,00 cm 8,96 m2
48 Dvigalo 257,00 cm 5,48 m2
50 Povezovalna rampa 257,00 cm 160,50 m2
52 Hodnik 257,00 cm 14,60 m2
52' Hodnik 257,00 cm 15,38 m2
53 Stopnice 257,00 cm 6,00 m2
54 Dvigalo 257,00 cm 4,37 m2
55 Hodnik 257,00 cm 2,50 m2
56 Hodnik 257,00 cm 2,50 m2
58 Stopnice 257,00 cm 6,00 m2
59 Hodnik 257,00 cm 12,90 m2
59' Hodnik 257,00 cm 15,28 m2
60 Hodnik 257,00 cm 2,50 m2
61 Hodnik 257,00 cm 2,70 m2
62 Dvigalo 257,00 cm 4,33 m2
63 Hodnik 257,00 cm 9,15 m2
71 Vozne poti in parkirišča 257,00 cm 1.558,70 m2
1 1 1 Klet Klet II II - - komunikacijske komunikacijske poti poti poti in in parkirišča.Cone parkirišča.Cone
Skupaj Skupaj 1.850,95 1.850,95 m2
m2
1 Klet II - shrambe lokalov.Cone
1 Shramba lokalov 257,00 cm 9,36 m2
2 Shramba lokalov 257,00 cm 9,11 m2
3 Shramba lokalov 257,00 cm 9,11 m2
4 Shramba lokalov 257,00 cm 9,11 m2
5 Shramba lokalov 257,00 cm 9,11 m2
6 Shramba lokalov 257,00 cm 9,11 m2
Stran A - 16 - 1

Površine Površine stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla Svetla višina višina višina
Površina
Površina
1 1 Klet Klet II II II - - shrambe shrambe lokalov.Cone lokalov.Cone
Skupaj Skupaj 54,90 54,90 m2
m2
1 Klet II - shrambe.Cone
26 Shramba 257,00 cm 5,25 m2
27 Shramba 257,00 cm 4,97 m2
28 Shramba 257,00 cm 4,62 m2
29 Shramba 257,00 cm 4,03 m2
30 Shramba 257,00 cm 3,82 m2
31 Shramba 257,00 cm 3,88 m2
32 Shramba 257,00 cm 3,52 m2
33 Shramba 257,00 cm 3,27 m2
34 Shramba 257,00 cm 3,44 m2
35 Shramba 257,00 cm 2,94 m2
36 Shramba 257,00 cm 2,94 m2
37 Shramba 257,00 cm 2,94 m2
38 Shramba 257,00 cm 2,94 m2
39 Shramba 257,00 cm 2,94 m2
40 Shramba 257,00 cm 2,94 m2
41 Shramba 257,00 cm 3,04 m2
42 Shramba 257,00 cm 3,01 m2
43 Shramba 257,00 cm 3,08 m2
47 Čistila 257,00 cm 5,48 m2
64 Shramba 257,00 cm 3,14 m2
65 Shramba 257,00 cm 3,13 m2
66 Shramba 257,00 cm 3,23 m2
67 Shramba 257,00 cm 3,61 m2
68 Shramba 257,00 cm 3,61 m2
69 Shramba 257,00 cm 3,61 m2
70 Shramba 257,00 cm 3,80 m2
1 1 Klet Klet II II - - shrambe.Cone
shrambe.Cone shrambe.Cone
Skupaj Skupaj 93,14 93,14 m2
m2
1 Klet II - tehnične površine.Cone
49 Agregat 257,00 cm 46,20 m2
51 Čistila 257,00 cm 9,14 m2
57 Orodje 257,00 cm 13,26 m2
1 1 1 Klet Klet II II - - tehnične tehnične površine.Cone površine.Cone
Skupaj Skupaj 68,60 68,60 m2
m2
2 Klet I - komunikacijske poti in parkirišča.Cone
Stran A - 16 - 2

Površine Površine stanovanj stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
100 Hodnik 386,00 cm 2,50 m2
101 Hodnik 386,00 cm 2,50 m2
103 Stopnice 386,00 cm 13,61 m2
104 Hodnik 386,00 cm 12,90 m2
104' Hodnik 386,00 cm 7,51 m2
105 Hodnik 386,00 cm 2,50 m2
106 Hodnik 386,00 cm 2,70 m2
107 Dvigalo 386,00 cm 4,33 m2
108 Hodnik 386,00 cm 9,15 m2
116 Povezovalna rampa 386,00 cm 209,01 m2
117 Vozne poti in parkirišča 386,00 cm 1.622,48 m2
72 Hodnik 386,00 cm 5,40 m2
73 Hodnik 386,00 cm 8,96 m2
74 Hodnik 386,00 cm 29,70 m2
75 Stopnice 386,00 cm 8,75 m2
76 Dvigalo 386,00 cm 5,35 m2
97 Stopnice 386,00 cm 12,92 m2
98 Dvigalo 386,00 cm 4,39 m2
99 Hodnik 386,00 cm 14,60 m2
99' Hodnik 386,00 cm 7,64 m2
2 2 Klet Klet I I - - - komunikacijske komunikacijske poti poti in in in parkirišča.Cone parkirišča.Cone
Skupaj Skupaj 1.986,90 1.986,90 m2
m2
2 Klet I - Shrambe.Cone
109 Shramba 386,00 cm 3,14 m2
110 Shramba 386,00 cm 3,13 m2
111 Shramba 386,00 cm 3,23 m2
112 Shramba 386,00 cm 3,61 m2
113 Shramba 386,00 cm 3,61 m2
114 Shramba 386,00 cm 3,61 m2
115 Shramba 386,00 cm 3,80 m2
78 Shramba 386,00 cm 5,11 m2
79 Shramba 386,00 cm 4,97 m2
80 Shramba 386,00 cm 4,73 m2
81 Shramba 386,00 cm 3,92 m2
82 Shramba 386,00 cm 3,82 m2
83 Shramba 386,00 cm 3,88 m2
Stran A - 16 - 3

Površine Površine stanovanj stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
84 Shramba 386,00 cm 3,52 m2
85 Shramba 386,00 cm 3,27 m2
86 Shramba 386,00 cm 3,44 m2
87 Shramba 386,00 cm 2,94 m2
88 Shramba 386,00 cm 2,94 m2
89 Shramba 386,00 cm 2,94 m2
90 Shramba 386,00 cm 2,94 m2
91 Shramba 386,00 cm 2,94 m2
92 Shramba 386,00 cm 2,94 m2
93 Shramba 386,00 cm 3,04 m2
94 Shramba 386,00 cm 3,01 m2
95 Shramba 386,00 cm 3,08 m2
2 2 Klet Klet Klet I I - - - Shrambe.Cone
Shrambe.Cone Shrambe.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 87,53 87,53 87,53 m2 m2
m2
2 Klet I - tehnične površine.Cone
102 Čistila 386,00 cm 13,26 m2
77 Čistila 386,00 cm 2,00 m2
96 Čistila 386,00 cm 8,98 m2
2 2 2 Klet Klet I I I - - tehnične tehnične tehnične površine.Cone površine.Cone
Skupaj Skupaj 24,24 24,24 m2
m2
3 Pritličje - objekt A - komunikacijske poti.Cone
P.A Dvigalo 251,00 cm 5,12 m2
P.A Hodnik 251,00 cm 10,75 m2
P.A Stopnice 251,00 cm 11,52 m2
3 3 Pritličje Pritličje Pritličje - - objekt objekt A A - - komunikacijske komunikacijske poti.Cone poti.Cone
Skupaj Skupaj 27,40 27,40 m2
m2
3 Pritličje - objekt A - poslovni lokal 1.Cone
P Poslovni lokal 1 401,00 cm 30,63 m2
P Poslovni lokal 1 - predprostor 401,00 cm 3,71 m2
3 3 3 Pritličje Pritličje Pritličje - - - objekt objekt A A - - poslovni poslovni poslovni lokal lokal 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj 34,34 34,34 m2 m2
m2
3 Pritličje - objekt A - poslovni lokal 2.Cone
P Poslovni lokal 2 401,00 cm 36,91 m2
P Poslovni lokal 2 - predprostor 401,00 cm 3,71 m2
3 3 Pritličje Pritličje - - objekt objekt A A - - - poslovni poslovni lokal lokal lokal 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj 40,62 40,62 m2
m2
3 Pritličje - objekt A - poslovni lokal 3.Cone
P Poslovni lokal 3 401,00 cm 25,58 m2
P Poslovni lokal 3 - predprostor 401,00 cm 3,51 m2
P Skladišče 401,00 cm 3,99 m2
Stran A - 16 - 4

Površine Površine stanovanj stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
3 3 3 Pritličje Pritličje Pritličje - - objekt objekt A A - - poslovni poslovni poslovni lokal lokal 3.Cone 3.Cone
Skupaj Skupaj 33,09 33,09 m2
m2
3 Pritličje - objekt A - poslovni lokal 4.Cone
P Poslovni lokal 4 401,00 cm 29,64 m2
P Poslovni lokal 4 - predprostor 401,00 cm 3,51 m2
P Skladišče 401,00 cm 3,31 m2
3 3 Pritličje Pritličje - - objekt objekt A A - - poslovni poslovni poslovni lokal lokal 4.Cone 4.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 36,46 36,46 m2
m2
3 Pritličje - objekt A - poslovni lokal 5.Cone
P Poslovni lokal 5 401,00 cm 31,62 m2
P Poslovni lokal 5 - predprostor 401,00 cm 3,41 m2
3 3 Pritličje Pritličje - - objekt objekt A A - - poslovni poslovni lokal lokal 5.Cone 5.Cone
Skupaj Skupaj 35,03 35,03 m2
m2
3 Pritličje - objekt A - poslovni lokal 6.Cone
P Poslovni lokal 6 401,00 cm 37,44 m2
P Poslovni lokal 6 - predprostor 401,00 cm 3,41 m2
3 3 Pritličje Pritličje - - objekt objekt A A A - - poslovni poslovni lokal lokal 6.Cone 6.Cone
Skupaj Skupaj 40,85 40,85 m2
m2
3 Pritličje - objekt A - stanovanje 1.Cone
P.1A Dnevna soba 251,00 cm 17,06 m2
P.1A Kopalnica 251,00 cm 3,96 m2
P.1A Kuhinja 251,00 cm 13,55 m2
P.1A Spalnica 251,00 cm 12,49 m2
P.1A Veranda 251,00 cm 14,10 m2
P.1A Vetrolov 251,00 cm 2,30 m2
3 3 Pritličje Pritličje Pritličje - - objekt objekt A A - - stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj 63,46 63,46 m2
m2
3 Pritličje - objekt A - stanovanje 2.Cone
P.2A Dnevna soba 251,00 cm 15,37 m2
P.2A Kopalnica 251,00 cm 4,16 m2
P.2A Kuhinja 251,00 cm 17,41 m2
P.2A Spalnica 251,00 cm 11,90 m2
P.2A Veranda 251,00 cm 12,93 m2
P.2A Vetrolov 251,00 cm 2,47 m2
3 3 3 Pritličje Pritličje Pritličje - - objekt objekt objekt A A - - stanovanje stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj 64,24 64,24 m2
m2
3 Pritličje - objekt B - komunikacijske poti.Cone
P.B Dvigalo 251,00 cm 4,68 m2
P.B Hodnik 251,00 cm 62,86 m2
P.B Stopnice 251,00 cm 6,00 m2
3 3 3 Pritličje Pritličje - - objekt objekt objekt B B - - komunikacijske komunikacijske komunikacijske poti.Cone poti.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 73,54 73,54 m2
m2
Stran A - 16 - 5

Površine Površine stanovanj stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina višina
Površina
Površina
3 Pritličje - objekt B - stanovanje 1.Cone
P.1B Dnevna soba 251,00 cm 19,40 m2
P.1B Hodnik 251,00 cm 6,70 m2
P.1B Kopalnica 251,00 cm 4,50 m2
P.1B Kuhinja 251,00 cm 21,16 m2
P.1B Spalnica 1 251,00 cm 13,68 m2
P.1B Spalnica 2 251,00 cm 13,68 m2
P.1B Veranda 251,00 cm 14,60 m2
P.1B Vetrolov 251,00 cm 4,37 m2
P.1B WC 251,00 cm 3,25 m2
3 3 Pritličje Pritličje - - objekt objekt B B - - stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj 101,34 101,34 m2
m2
3 Pritličje - objekt B - stanovanje 2.Cone
P.2B Dnevna soba 251,00 cm 16,09 m2
P.2B Kopalnica 251,00 cm 4,23 m2
P.2B Kuhinja 251,00 cm 16,70 m2
P.2B Spalnica 251,00 cm 12,81 m2
P.2B Veranda 251,00 cm 14,60 m2
P.2B Vetrolov 251,00 cm 3,00 m2
3 3 Pritličje Pritličje - - objekt objekt B B - - stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj 67,44 67,44 m2 m2
m2
3 Pritličje - objekt B - stanovanje 3.Cone
P.3B Dnevna soba 251,00 cm 16,64 m2
P.3B Hodnik 251,00 cm 5,68 m2
P.3B Kopalnica 251,00 cm 4,42 m2
P.3B Kuhinja 251,00 cm 15,63 m2
P.3B Soba 1 251,00 cm 10,37 m2
P.3B Spalnica 251,00 cm 12,67 m2
P.3B Veranda 251,00 cm 14,60 m2
P.3B Vetrolov 251,00 cm 4,29 m2
P.3B WC 251,00 cm 3,16 m2
3 3 Pritličje Pritličje - - objekt objekt objekt B B - - stanovanje stanovanje 3.Cone 3.Cone
Skupaj Skupaj 87,45 87,45 m2
m2
3 Pritličje - objekt B - stanovanje 4.Cone
0.4B Vetrolov 251,00 cm 2,80 m2
P.4B Dnevna soba 251,00 cm 16,29 m2
P.4B Kopalnica 251,00 cm 4,16 m2
P.4B Kuhinja 251,00 cm 17,07 m2
Stran A - 16 - 6

Površine Površine stanovanj stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
P.4B Spalnica 251,00 cm 12,25 m2
P.4B Veranda 251,00 cm 14,60 m2
3 3 Pritličje Pritličje - - objekt objekt B B - - stanovanje stanovanje 4.Cone 4.Cone 4.Cone
Skupaj Skupaj 67,18 67,18 m2
m2
3 Pritličje - objekt B - stanovanje 5.Cone
P.5B Dnevna soba 251,00 cm 19,43 m2
P.5B Kopalnica 251,00 cm 4,00 m2
P.5B Kuhinja 251,00 cm 13,45 m2
P.5B Spalnica 251,00 cm 12,60 m2
P.5B Veranda 251,00 cm 12,08 m2
P.5B Vetrolov 251,00 cm 2,81 m2
3 3 Pritličje Pritličje - - objekt objekt B B - - stanovanje stanovanje 5.Cone 5.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 64,35 64,35 m2
m2
3 Pritličje - objekt C - komunikacijske poti.Cone
P.C Dvigalo 251,00 cm 4,58 m2
P.C Hodnik 251,00 cm 39,76 m2
P.C Stopnice 251,00 cm 6,00 m2
3 3 Pritličje Pritličje - - objekt objekt C C C - - komunikacijske komunikacijske komunikacijske poti.Cone poti.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 50,34 50,34 m2 m2
m2
3 Pritličje - objekt C - stanovanje 1.Cone
P.1C Dnevna soba 251,00 cm 16,50 m2
P.1C Kopalnica 251,00 cm 3,99 m2
P.1C Kuhinja 251,00 cm 17,08 m2
P.1C Spalnica 251,00 cm 12,60 m2
P.1C Veranda 251,00 cm 14,60 m2
P.1C Vetrolov 251,00 cm 2,80 m2
3 3 Pritličje Pritličje - - objekt objekt C C - - stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj 67,57 67,57 m2
m2
3 Pritličje - objekt C - stanovanje 2.Cone
P.2C Dnevna soba 251,00 cm 18,32 m2
P.2C Hodnik 251,00 cm 10,95 m2
P.2C Kopalnica 251,00 cm 3,99 m2
P.2C Kuhinja 251,00 cm 19,16 m2
P.2C Soba 1 251,00 cm 8,75 m2
P.2C Soba 2 251,00 cm 8,75 m2
P.2C Spalnica 251,00 cm 13,47 m2
P.2C Veranda 251,00 cm 14,60 m2
P.2C Vetrolov 251,00 cm 4,29 m2
P.2C WC 251,00 cm 3,38 m2
Stran A - 16 - 7

Površine Površine stanovanj stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
3 3 3 Pritličje Pritličje Pritličje - - objekt objekt C C - - stanovanje stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj 105,67 105,67 m2
m2
3 Pritličje - objekt C - stanovanje 3 - duplex.Cone
1.3C Kopalnica 251,00 cm 4,62 m2
1.3C Spalnica 251,00 cm 24,93 m2
1.3C Veranda 251,00 cm 9,93 m2
P.3C Dnevna soba 251,00 cm 11,99 m2
P.3C Kuhinja 251,00 cm 17,49 m2
P.3C Notranje stopnice 251,00 cm 2,87 m2
P.3C Veranda 251,00 cm 9,09 m2
P.3C Vetrolov 251,00 cm 1,40 m2
3 3 Pritličje Pritličje - - objekt objekt C C - - stanovanje stanovanje 3 3 - - duplex.Cone duplex.Cone
Skupaj Skupaj 82,32 82,32 m2
m2
4 1_nadstropje - objekt A - komunikacijske poti.Cone
1.A Dvigalo 251,00 cm 5,12 m2
1.A Hodnik 251,00 cm 10,75 m2
1.A Stopnice 251,00 cm 2,78 m2
4 4 1_nadstropje 1_nadstropje - - objekt objekt A A - - komunikacijske komunikacijske poti.Cone poti.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 18,66 18,66 m2
m2
4 1_nadstropje - objekt A - stanovanje 1.Cone
1.1A Dnevna soba 251,00 cm 17,06 m2
1.1A Kopalnica 251,00 cm 3,96 m2
1.1A Kuhinja 251,00 cm 13,55 m2
1.1A Spalnica 251,00 cm 12,49 m2
1.1A Veranda 251,00 cm 14,10 m2
1.1A Vetrolov 251,00 cm 2,30 m2
4 4 1_nadstropje 1_nadstropje - - - objekt objekt A A - - stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj 63,46 63,46 m2
m2
4 1_nadstropje - objekt A - stanovanje 2.Cone
1.2A Dnevna soba 251,00 cm 15,37 m2
1.2A Kopalnica 251,00 cm 4,16 m2
1.2A Kuhinja 251,00 cm 17,41 m2
1.2A Spalnica 251,00 cm 11,90 m2
1.2A Veranda 251,00 cm 12,93 m2
1.2A Vetrolov 251,00 cm 2,47 m2
4 4 1_nadstropje 1_nadstropje - - - objekt objekt A A - - - stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj 64,24 64,24 m2
m2
4 1_nadstropje - objekt B - komunikacijske poti.Cone
1.B Dvigalo 251,00 cm 4,68 m2
1.B Hodnik 251,00 cm 62,86 m2
Stran A - 16 - 8

Površine Površine stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
1.B Stopnice 251,00 cm 6,00 m2
4 1_nadstropje 1_nadstropje - objekt B - komunikacijske poti.Cone Skupaj Skupaj 73,54 73,54 m2
m2
4 1_nadstropje - objekt B - stanovanje 1.Cone
1.1B Dnevna soba 251,00 cm 19,71 m2
1.1B Hodnik 251,00 cm 6,70 m2
1.1B Kopalnica 251,00 cm 4,50 m2
1.1B Kuhinja 251,00 cm 21,85 m2
1.1B Spalnica 1 251,00 cm 13,68 m2
1.1B Spalnica 2 251,00 cm 13,68 m2
1.1B Veranda 251,00 cm 13,63 m2
1.1B Vetrolov 251,00 cm 4,37 m2
1.1B WC 251,00 cm 3,25 m2
4 4 1_nadstropje 1_nadstropje - - objekt objekt B B - - - stanovanje stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj 101,37 101,37 m2 m2
m2
4 1_nadstropje - objekt B - stanovanje 2.Cone
1.2B Dnevna soba 251,00 cm 16,40 m2
1.2B Kopalnica 251,00 cm 35,94 m2
1.2B Kuhinja 251,00 cm 17,40 m2
1.2B Spalnica 251,00 cm 12,79 m2
1.2B Veranda 251,00 cm 13,63 m2
1.2B Vetrolov 251,00 cm 2,97 m2
4 4 1_nadstropje 1_nadstropje 1_nadstropje - - objekt objekt B B - - - stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 99,13 99,13 m2
m2
4 1_nadstropje - objekt B - stanovanje 3.Cone
1.3B Dnevna soba 251,00 cm 16,94 m2
1.3B Hodnik 251,00 cm 5,68 m2
1.3B Kopalnica 251,00 cm 4,42 m2
1.3B Kuhinja 251,00 cm 16,33 m2
1.3B Soba 1 251,00 cm 10,37 m2
1.3B Spalnica 251,00 cm 12,67 m2
1.3B Veranda 251,00 cm 13,63 m2
1.3B Vetrolov 251,00 cm 4,29 m2
1.3B WC 251,00 cm 3,16 m2
4 4 1_nadstropje 1_nadstropje - - objekt objekt B B - - - stanovanje stanovanje 3.Cone 3.Cone
Skupaj Skupaj 87,49 87,49 m2
m2
4 1_nadstropje - objekt B - stanovanje 4.Cone
1.4B Dnevna soba 251,00 cm 16,60 m2
1.4B Kopalnica 251,00 cm 4,16 m2
Stran A - 16 - 9

Površine Površine stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
1.4B Kuhinja 251,00 cm 17,77 m2
1.4B Spalnica 251,00 cm 12,25 m2
1.4B Veranda 251,00 cm 13,63 m2
1.4B Vetrolov 251,00 cm 2,80 m2
4 4 1_nadstropje 1_nadstropje - - - objekt objekt B B - - stanovanje stanovanje 4.Cone 4.Cone
Skupaj Skupaj 67,22 67,22 m2
m2
4 1_nadstropje - objekt B - stanovanje 5.Cone
1.5B Dnevna soba 251,00 cm 19,47 m2
1.5B Kopalnica 251,00 cm 4,00 m2
1.5B Kuhinja 251,00 cm 13,49 m2
1.5B Spalnica 251,00 cm 12,60 m2
1.5B Veranda 251,00 cm 12,08 m2
1.5B Vetrolov 251,00 cm 2,81 m2
4 4 4 1_nadstropje 1_nadstropje 1_nadstropje - - objekt objekt objekt B B B - - - stanovanje stanovanje stanovanje 5.Cone 5.Cone 5.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 64,44 64,44 64,44 m2
m2
4 1_nadstropje - objekt C - komunikacijske poti.Cone
1.C Dvigalo 251,00 cm 4,58 m2
1.C Hodnik 251,00 cm 37,90 m2
1.C Stopnice 251,00 cm 6,00 m2
4 4 1_nadstropje 1_nadstropje - - objekt objekt C C - - komunikacijske komunikacijske poti.Cone poti.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 48,49 48,49 48,49 m2 m2
m2
4 1_nadstropje - objekt C - stanovanje 1.Cone
1.1C Dnevna soba 251,00 cm 16,81 m2
1.1C Kopalnica 251,00 cm 3,99 m2
1.1C Kuhinja 251,00 cm 17,78 m2
1.1C Spalnica 251,00 cm 12,60 m2
1.1C Veranda 251,00 cm 13,63 m2
1.1C Vetrolov 251,00 cm 2,80 m2
4 4 4 1_nadstropje 1_nadstropje - - objekt objekt C C - - stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj 67,61 67,61 m2 m2
m2
4 1_nadstropje - objekt C - stanovanje 2.Cone
1.2C Dnevna soba 251,00 cm 18,63 m2
1.2C Hodnik 251,00 cm 10,95 m2
1.2C Kopalnica 251,00 cm 3,99 m2
1.2C Kuhinja 251,00 cm 19,86 m2
1.2C Soba 1 251,00 cm 8,75 m2
1.2C Soba 2 251,00 cm 8,75 m2
1.2C Spalnica 251,00 cm 13,47 m2
1.2C Veranda 251,00 cm 13,63 m2
Stran A - 16 - 10

Površine Površine stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
1.2C Vetrolov 251,00 cm 4,29 m2
1.2C WC 251,00 cm 3,38 m2
4 4 1_nadstropje 1_nadstropje 1_nadstropje - - - objekt objekt C C - - stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj 105,70 105,70 m2 m2
m2
5 1_medetaža - objekt A - komunikacijske poti.Cone
Me1 Hodnik 251,00 cm 62,18 m2
Me1 Stopnice 251,00 cm 2,78 m2
5 5 1_medetaža 1_medetaža - - objekt objekt A A - - komunikacijske komunikacijske komunikacijske poti.Cone poti.Cone
Skupaj Skupaj 64,97 64,97 m2
m2
5 1_medetaža - objekt A - stanovanje 1.Cone
Me1.1 Dnevna soba 251,00 cm 14,69 m2
Me1.1 Kopalnica 251,00 cm 3,83 m2
Me1.1 Kuhinja 251,00 cm 16,73 m2
Me1.1 Spalnica 251,00 cm 12,24 m2
Me1.1 Veranda 251,00 cm 14,60 m2
Me1.1 Vetrolov 251,00 cm 2,81 m2
5 5 1_medetaža 1_medetaža - - objekt objekt A A - - stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 64,90 64,90 m2
m2
5 1_medetaža - objekt A - stanovanje 2.Cone
Me1.2 Dnevna soba 251,00 cm 15,45 m2
Me1.2 Kopalnica 251,00 cm 3,71 m2
Me1.2 Kuhinja 251,00 cm 16,70 m2
Me1.2 Spalnica 251,00 cm 11,73 m2
Me1.2 Veranda 251,00 cm 7,09 m2
Me1.2 Vetrolov 251,00 cm 2,72 m2
5 5 1_medetaža 1_medetaža - - objekt objekt A A - - stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 57,41 57,41 m2
m2
5 1_medetaža - objekt A - stanovanje 3.Cone
Me1.3 Bivalni del 251,00 cm 21,57 m2
Me1.3 Kopalnica 251,00 cm 3,99 m2
Me1.3 Vetrolov 251,00 cm 1,95 m2
5 5 5 1_medetaža 1_medetaža - - objekt objekt A A - - stanovanje stanovanje 3.Cone 3.Cone 3.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 27,52 27,52 m2 m2
m2
5 1_medetaža - objekt A - stanovanje 4.Cone
Me1.4 Bivalni del 251,00 cm 20,93 m2
Me1.4 Kopalnica 251,00 cm 3,99 m2
Me1.4 Vetrolov 251,00 cm 1,85 m2
5 5 5 1_medetaža 1_medetaža - - - objekt objekt A A - - - stanovanje stanovanje stanovanje 4.Cone 4.Cone
Skupaj Skupaj 26,77 26,77 m2
m2
5 1_medetaža - objekt A - stanovanje 5.Cone
Me1.5 Bivalni del 251,00 cm 21,57 m2
Stran A - 16 - 11

Površine Površine stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
Me1.5 Kopalnica 251,00 cm 3,99 m2
Me1.5 Vetrolov 251,00 cm 1,95 m2
5 5 1_medetaža 1_medetaža - - objekt objekt A A - - stanovanje stanovanje 5.Cone 5.Cone
Skupaj Skupaj 27,52 27,52 m2
m2
5 1_medetaža - objekt A - stanovanje 6.Cone
Me1.6 Bivalni del 251,00 cm 21,18 m2
Me1.6 Kopalnica 251,00 cm 4,11 m2
Me1.6 Vetrolov 251,00 cm 1,85 m2
5 5 1_medetaža 1_medetaža - - objekt objekt A A - - stanovanje stanovanje 6.Cone 6.Cone
Skupaj Skupaj 27,15 27,15 m2
m2
6 2_nadstropje - objekt A - komunikacijske poti.Cone
2.A Dvigalo 251,00 cm 5,12 m2
2.A Hodnik 251,00 cm 10,75 m2
2.A Stopnice 251,00 cm 2,78 m2
6 6 2_nadstropje 2_nadstropje - - objekt objekt A A - - komunikacijske komunikacijske poti.Cone poti.Cone
Skupaj Skupaj 18,66 18,66 18,66 m2
m2
6 2_nadstropje - objekt A - stanovanje 1.Cone
2.1A Dnevna soba 251,00 cm 17,06 m2
2.1A Kopalnica 251,00 cm 3,96 m2
2.1A Kuhinja 251,00 cm 13,55 m2
2.1A Spalnica 251,00 cm 12,49 m2
2.1A Veranda 251,00 cm 14,10 m2
2.1A Vetrolov 251,00 cm 2,30 m2
6 6 2_nadstropje 2_nadstropje - - objekt objekt A A - - - stanovanje stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj 63,46 63,46 63,46 m2
m2
6 2_nadstropje - objekt A - stanovanje 2.Cone
2.2A Dnevna soba 251,00 cm 15,37 m2
2.2A Kopalnica 251,00 cm 4,16 m2
2.2A Kuhinja 251,00 cm 17,41 m2
2.2A Spalnica 251,00 cm 11,90 m2
2.2A Veranda 251,00 cm 13,63 m2
2.2A Vetrolov 251,00 cm 2,47 m2
6 6 2_nadstropje 2_nadstropje - - objekt objekt objekt A A - - stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj 64,94 64,94 m2
m2
6 2_nadstropje - objekt B - komunikacijske poti.Cone
2.3B Dvigalo 251,00 cm 4,68 m2
2.B Hodnik 251,00 cm 62,86 m2
2.B Stopnice 251,00 cm 6,00 m2
6 2_nadstropje - objekt B - komunikacijske poti.Cone poti.Cone
Skupaj Skupaj 73,54 73,54 m2
m2
6 2_nadstropje - objekt B - stanovanje 1.Cone
Stran A - 16 - 12

Površine Površine stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
2.1B Dnevna soba 251,00 cm 19,71 m2
2.1B Hodnik 251,00 cm 6,70 m2
2.1B Kopalnica 251,00 cm 4,50 m2
2.1B Kuhinja 251,00 cm 21,85 m2
2.1B Spalnica 1 251,00 cm 13,68 m2
2.1B Spalnica 2 251,00 cm 13,68 m2
2.1B Veranda 251,00 cm 13,63 m2
2.1B Vetrolov 251,00 cm 4,37 m2
2.1B WC 251,00 cm 3,25 m2
6 6 2_nadstropje 2_nadstropje - - - objekt objekt B B - - stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj 101,37 101,37 m2
m2
6 2_nadstropje - objekt B - stanovanje 2.Cone
2.2B Dnevna soba 251,00 cm 16,40 m2
2.2B Kopalnica 251,00 cm 35,94 m2
2.2B Kuhinja 251,00 cm 17,40 m2
2.2B Spalnica 251,00 cm 12,79 m2
2.2B Veranda 251,00 cm 13,63 m2
2.2B Vetrolov 251,00 cm 2,97 m2
6 6 2_nadstropje 2_nadstropje - - objekt objekt B B - - stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 99,13 99,13 99,13 m2
m2
6 2_nadstropje - objekt B - stanovanje 3.Cone
2.3B Dnevna soba 251,00 cm 16,94 m2
2.3B Hodnik 251,00 cm 5,68 m2
2.3B Kopalnica 251,00 cm 4,42 m2
2.3B Kuhinja 251,00 cm 16,33 m2
2.3B Soba 1 251,00 cm 10,37 m2
2.3B Spalnica 251,00 cm 12,67 m2
2.3B Veranda 251,00 cm 13,63 m2
2.3B Vetrolov 251,00 cm 4,29 m2
2.3B WC 251,00 cm 3,16 m2
6 6 2_nadstropje 2_nadstropje - - objekt objekt B B B - - stanovanje stanovanje 3.Cone 3.Cone
Skupaj Skupaj 87,49 87,49 m2 m2
m2
6 2_nadstropje - objekt B - stanovanje 4.Cone
2.4B Dnevna soba 251,00 cm 16,60 m2
2.4B Kopalnica 251,00 cm 4,16 m2
2.4B Kuhinja 251,00 cm 17,77 m2
2.4B Spalnica 251,00 cm 12,25 m2
2.4B Veranda 251,00 cm 13,63 m2
Stran A - 16 - 13

Površine Površine stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
2.4B Vetrolov 251,00 cm 2,80 m2
6 6 2_nadstropje 2_nadstropje - - objekt objekt B B B - - stanovanje stanovanje 4.Cone 4.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 67,22 67,22 m2
m2
6 2_nadstropje - objekt B - stanovanje 5.Cone
2.5B Dnevna soba 251,00 cm 19,47 m2
2.5B Kopalnica 251,00 cm 4,00 m2
2.5B Kuhinja 251,00 cm 13,49 m2
2.5B Spalnica 251,00 cm 12,60 m2
2.5B Veranda 251,00 cm 12,08 m2
2.5B Vetrolov 251,00 cm 2,81 m2
6 6 2_nadstropje 2_nadstropje - - objekt objekt B B - - stanovanje stanovanje 5.Cone 5.Cone
Skupaj Skupaj 64,44 64,44 m2
m2
6 2_nadstropje - objekt C - komunikacijske poti.Cone
2.C Dvigalo 251,00 cm 4,58 m2
2.C Hodnik 251,00 cm 37,90 m2
2.C Stopnice 251,00 cm 6,00 m2
6 6 2_nadstropje 2_nadstropje - - objekt objekt objekt C C - - komunikacijske komunikacijske poti.Cone poti.Cone
Skupaj Skupaj 48,49 48,49 48,49 m2
m2
6 2_nadstropje - objekt C - stanovanje 1.Cone
2.1C Dnevna soba 251,00 cm 16,81 m2
2.1C Kopalnica 251,00 cm 3,99 m2
2.1C Kuhinja 251,00 cm 17,78 m2
2.1C Spalnica 251,00 cm 12,60 m2
2.1C Veranda 251,00 cm 13,63 m2
2.1C Vetrolov 251,00 cm 2,80 m2
6 6 2_nadstropje 2_nadstropje - - - objekt objekt C C - - stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj 67,61 67,61 m2
m2
6 2_nadstropje - objekt C - stanovanje 2.Cone
2.2C Dnevna soba 251,00 cm 18,63 m2
2.2C Hodnik 251,00 cm 10,95 m2
2.2C Kopalnica 251,00 cm 3,99 m2
2.2C Kuhinja 251,00 cm 19,86 m2
2.2C Soba 1 251,00 cm 8,75 m2
2.2C Soba 2 251,00 cm 8,75 m2
2.2C Spalnica 251,00 cm 13,47 m2
2.2C Veranda 251,00 cm 13,63 m2
2.2C Vetrolov 251,00 cm 4,29 m2
2.2C WC 251,00 cm 3,38 m2
6 6 2_nadstropje 2_nadstropje - - objekt objekt C C - - stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj 105,70 105,70 m2
m2
Stran A - 16 - 14

Površine Površine stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina višina
Površina
Površina
6 2_nadstropje - objekt C - stanovanje 3 - duplex.Cone
2.3C Dnevna soba 251,00 cm 11,14 m2
2.3C Kuhinja 251,00 cm 17,49 m2
2.3C Notranje stopnice 251,00 cm 2,87 m2
2.3C Veranda 251,00 cm 9,93 m2
2.3C Vetrolov 251,00 cm 1,40 m2
M.3C Kopalnica 251,00 cm 4,62 m2
M.3C Spalnica 251,00 cm 24,93 m2
M.3C Veranda 251,00 cm 9,93 m2
6 6 2_nadstropje 2_nadstropje - - - objekt objekt C C - - stanovanje stanovanje 3 3 - - duplex.Cone duplex.Cone
Skupaj Skupaj 82,30 82,30 m2
m2
7 2_medetaža - objekt A - komunikacijske poti.Cone
Me2 Hodnik 386,00 cm 61,83 m2
Me2 Stopnice 386,00 cm 2,78 m2
7 7 2_medetaža 2_medetaža - - objekt objekt A A - - komunikacijske komunikacijske poti.Cone poti.Cone poti.Cone
Skupaj Skupaj 64,61 64,61 m2 m2
m2
7 2_medetaža - objekt A - stanovanje 1.Cone
Me2.1 Dnevna soba 386,00 cm 15,00 m2
Me2.1 Kopalnica 386,00 cm 3,83 m2
Me2.1 Kuhinja 386,00 cm 17,44 m2
Me2.1 Spalnica 386,00 cm 12,24 m2
Me2.1 Veranda 386,00 cm 13,63 m2
Me2.1 Vetrolov 386,00 cm 2,81 m2
7 7 2_medetaža 2_medetaža - - - objekt objekt A A - - stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj 64,94 64,94 m2
m2
7 2_medetaža - objekt A - stanovanje 2.Cone
Me2.2 Dnevna soba 386,00 cm 15,76 m2
Me2.2 Kopalnica 386,00 cm 3,71 m2
Me2.2 Kuhinja 386,00 cm 17,41 m2
Me2.2 Spalnica 386,00 cm 11,73 m2
Me2.2 Veranda 386,00 cm 6,12 m2
Me2.2 Vetrolov 386,00 cm 2,72 m2
7 7 2_medetaža 2_medetaža - - objekt objekt A A - - stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj 57,46 57,46 m2
m2
7 2_medetaža - objekt A - stanovanje 3.Cone
Me2.3 Bivalni del 386,00 cm 21,57 m2
Me2.3 Kopalnica 386,00 cm 3,99 m2
Me2.3 Vetrolov 386,00 cm 1,95 m2
7 7 2_medetaža 2_medetaža - - objekt objekt A A - - stanovanje stanovanje 3.Cone 3.Cone
Skupaj Skupaj 27,52 27,52 m2
m2
Stran A - 16 - 15

Površine Površine stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
7 2_medetaža - objekt A - stanovanje 4.Cone
Me2.4 Bivalni del 386,00 cm 20,93 m2
Me2.4 Kopalnica 386,00 cm 3,99 m2
Me2.4 Vetrolov 386,00 cm 1,85 m2
7 7 2_medetaža 2_medetaža - - objekt objekt A A A - - - stanovanje stanovanje 4.Cone 4.Cone
Skupaj Skupaj 26,77 26,77 m2
m2
7 2_medetaža - objekt A - stanovanje 5.Cone
Me2.5 Bivalni del 386,00 cm 21,57 m2
Me2.5 Kopalnica 386,00 cm 3,99 m2
Me2.5 Vetrolov 386,00 cm 1,95 m2
7 7 2_medetaža 2_medetaža - - objekt objekt A A - - - stanovanje stanovanje 5.Cone 5.Cone
Skupaj Skupaj 27,52 27,52 m2
m2
7 2_medetaža - objekt A - stanovanje 6.Cone
Me2.6 Bivalni del 386,00 cm 21,18 m2
Me2.6 Kopalnica 386,00 cm 4,11 m2
Me2.6 Vetrolov 386,00 cm 1,85 m2
7 7 7 2_medetaža 2_medetaža - - - objekt objekt objekt A A - - - stanovanje stanovanje 6.Cone 6.Cone
Skupaj Skupaj 27,15 27,15 m2
m2
8 Mansarda - objekt A - komunikacijske poti.Cone
M.A Dvigalo 251,00 cm 5,12 m2
M.A Hodnik 251,00 cm 10,75 m2
8 8 Mansarda Mansarda - - objekt objekt A A - - komunikacijske komunikacijske komunikacijske poti.Cone poti.Cone
Skupaj Skupaj 15,88 15,88 m2
m2
8 Mansarda - objekt A - stanovanje 1.Cone
M.1A Dnevna soba 251,00 cm 17,06 m2
M.1A Kopalnica 251,00 cm 3,96 m2
M.1A Kuhinja 251,00 cm 13,55 m2
M.1A Spalnica 251,00 cm 12,49 m2
M.1A Veranda 251,00 cm 14,10 m2
M.1A Vetrolov 251,00 cm 2,30 m2
8 8 8 Mansarda Mansarda Mansarda - - - objekt objekt A A - - - stanovanje stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj 63,46 63,46 63,46 m2
m2
8 Mansarda - objekt A - stanovanje 2.Cone
M.2A Dnevna soba 251,00 cm 15,37 m2
M.2A Kopalnica 251,00 cm 4,16 m2
M.2A Kuhinja 251,00 cm 17,41 m2
M.2A Spalnica 251,00 cm 11,90 m2
M.2A Veranda 251,00 cm 13,63 m2
M.2A Vetrolov 251,00 cm 2,47 m2
8 8 Mansarda Mansarda - - objekt objekt A A - - stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 64,94 64,94 m2
m2
Stran A - 16 - 16

Površine Površine stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
8 Mansarda - objekt B - komunikacijske poti.Cone
M.B Dvigalo 251,00 cm 4,68 m2
M.B Hodnik 251,00 cm 62,86 m2
8 8 Mansarda Mansarda - - objekt objekt B B - - komunikacijske komunikacijske poti.Cone poti.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 67,54 67,54 m2
m2
8 Mansarda - objekt B - stanovanje 1.Cone
M.1B Dnevna soba 251,00 cm 19,71 m2
M.1B Hodnik 251,00 cm 6,70 m2
M.1B Kopalnica 251,00 cm 4,50 m2
M.1B Kuhinja 251,00 cm 21,85 m2
M.1B Spalnica 1 251,00 cm 13,68 m2
M.1B Spalnica 2 251,00 cm 13,68 m2
M.1B Veranda 251,00 cm 13,63 m2
M.1B Vetrolov 251,00 cm 4,37 m2
M.1B WC 251,00 cm 3,25 m2
8 8 Mansarda Mansarda - - objekt objekt B B - - stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj 101,37 101,37 m2
m2
8 Mansarda - objekt B - stanovanje 2.Cone
M.2B Dnevna soba 251,00 cm 16,40 m2
M.2B Kopalnica 251,00 cm 35,94 m2
M.2B Kuhinja 251,00 cm 17,40 m2
M.2B Spalnica 251,00 cm 12,79 m2
M.2B Veranda 251,00 cm 13,63 m2
M.2B Vetrolov 251,00 cm 2,97 m2
8 8 Mansarda Mansarda - - objekt objekt B B - - stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj 99,13 99,13 m2
m2
8 Mansarda - objekt B - stanovanje 3.Cone
M.3B Dnevna soba 251,00 cm 16,94 m2
M.3B Hodnik 251,00 cm 5,68 m2
M.3B Kopalnica 251,00 cm 4,42 m2
M.3B Kuhinja 251,00 cm 16,33 m2
M.3B Soba 1 251,00 cm 10,37 m2
M.3B Spalnica 251,00 cm 12,67 m2
M.3B Veranda 251,00 cm 13,63 m2
M.3B Vetrolov 251,00 cm 4,29 m2
M.3B WC 251,00 cm 3,16 m2
8 8 Mansarda Mansarda - - objekt objekt B B - - stanovanje stanovanje 3.Cone 3.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 87,49 87,49 m2
m2
8 Mansarda - objekt B - stanovanje 4.Cone
Stran A - 16 - 17

Površine Površine stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
M.4B Dnevna soba 251,00 cm 16,60 m2
M.4B Kopalnica 251,00 cm 4,16 m2
M.4B Kuhinja 251,00 cm 17,77 m2
M.4B Spalnica 251,00 cm 12,25 m2
M.4B Veranda 251,00 cm 13,63 m2
M.4B Vetrolov 251,00 cm 2,80 m2
8 8 Mansarda Mansarda - - objekt objekt B B - - stanovanje stanovanje 4.Cone 4.Cone
Skupaj Skupaj 67,22 67,22 m2
m2
8 Mansarda - objekt B - stanovanje 5.Cone
M.5B Dnevna soba 251,00 cm 19,47 m2
M.5B Kopalnica 251,00 cm 4,00 m2
M.5B Kuhinja 251,00 cm 13,49 m2
M.5B Spalnica 251,00 cm 12,60 m2
M.5B Veranda 251,00 cm 12,08 m2
M.5B Vetrolov 251,00 cm 2,81 m2
8 8 Mansarda Mansarda - - objekt objekt B B - - - stanovanje stanovanje 5.Cone 5.Cone 5.Cone
Skupaj Skupaj 64,44 64,44 m2
m2
8 Mansarda - objekt C - komunikacijske poti.Cone
M.C Dvigalo 251,00 cm 4,58 m2
M.C Hodnik 251,00 cm 37,90 m2
8 8 8 Mansarda Mansarda - - objekt objekt C C - - - komunikacijske komunikacijske poti.Cone poti.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 42,49 42,49 m2 m2
m2
8 Mansarda - objekt C - stanovanje 1.Cone
M.1C Dnevna soba 251,00 cm 16,81 m2
M.1C Kopalnica 251,00 cm 3,99 m2
M.1C Kuhinja 251,00 cm 17,78 m2
M.1C Spalnica 251,00 cm 12,60 m2
M.1C Veranda 251,00 cm 13,63 m2
M.1C Vetrolov 251,00 cm 2,80 m2
8 8 8 Mansarda Mansarda - - - objekt objekt objekt C C C - - - stanovanje stanovanje 1.Cone 1.Cone
Skupaj Skupaj Skupaj 67,61 67,61 m2
m2
8 Mansarda - objekt C - stanovanje 2.Cone
M.2C Dnevna soba 251,00 cm 18,63 m2
M.2C Hodnik 251,00 cm 10,95 m2
M.2C Kopalnica 251,00 cm 3,99 m2
M.2C Kuhinja 251,00 cm 19,86 m2
M.2C Soba 1 251,00 cm 8,75 m2
M.2C Soba 2 251,00 cm 8,75 m2
M.2C Spalnica 251,00 cm 13,47 m2
Stran A - 16 - 18

Površine Površine stanovanj stanovanj
13.5.2012
Nadstropje Nadstropje
Soba Soba
Svetla Svetla višina višina
Površina
Površina
M.2C Veranda 251,00 cm 13,63 m2
M.2C Vetrolov 251,00 cm 4,29 m2
M.2C WC 251,00 cm 3,38 m2
8 8 Mansarda Mansarda - - objekt objekt objekt C C - - stanovanje stanovanje 2.Cone 2.Cone
Skupaj Skupaj 105,70 105,70 m2 m2
m2
Celotna Celotna Celotna neto neto površina površina
Skupaj Skupaj Skupaj 8.554,14 8.554,14 m2
m2
Stran A - 16 - 19

Projekt: Diplomska naloga
Avtor: Rok Fabijan
Mentor: doc. dr. Tomo Cerovšek
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Dolžine Dolžine Isokorb Isokorb Isokorb elementov elementov
13.5.2012
Element Element Nadstopje Nadstopje Ime Ime elementa elementa ID ID elementa elementa Dolžina Dolžina elementa
elementa
SLAB
Višina Višina elementa
elementa
1Nadstopje ISOKORB SLA - 004 1,91 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 005 1,01 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 006 1,15 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 007 0,21 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 008 0,24 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 010 0,47 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 011 0,72 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 012 0,64 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 013 0,24 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 014 0,62 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 015 0,24 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 016 0,26 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 017 0,61 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 018 0,98 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 019 1,54 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 020 0,62 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 021 0,24 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 022 1,15 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 024 0,24 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 025 0,19 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 026 1,71 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 027 0,62 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 028 0,24 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 029 0,26 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 030 0,62 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 031 2,16 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 032 0,26 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 033 0,60 20 cm
Stran A - 17 - 1

Dolžine Dolžine Dolžine Isokorb Isokorb elementov elementov elementov
13.5.2012
Element Element Nadstropje Nadstropje Ime Ime elementa elementa ID ID elementa elementa Dolžina Dolžina elementa
elementa
Višina Višina elementa
elementa
1Nadstopje ISOKORB SLA - 034 0,24 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 035 0,60 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 036 0,28 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 037 0,34 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 038 0,35 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 039 0,31 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 040 0,83 20 cm
1Nadstopje ISOKORB SLA - 041 0,24 20 cm
SLAB 1Nadstopje skupaj 23,05 23,05 m2
m2
2Nadstropje ISOKORB SLA - 004 1,91 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 005 1,01 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 006 1,15 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 007 0,21 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 008 0,24 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 010 0,47 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 011 0,72 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 012 0,64 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 013 0,24 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 014 0,62 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 015 0,24 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 016 0,26 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 017 0,61 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 018 0,98 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 019 1,54 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 020 0,62 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 021 0,24 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 022 1,15 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 024 0,24 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 025 0,19 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 026 1,72 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 027 0,62 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 028 0,24 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 029 0,26 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 030 0,62 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 031 2,16 20 cm
Stran A - 17 - 2

Dolžine Dolžine Dolžine Isokorb Isokorb elementov elementov elementov
13.5.2012
Element Element Nadstropje Nadstropje Ime Ime elementa elementa ID ID elementa elementa Dolžina Dolžina elementa
elementa
Višina Višina elementa
elementa
2Nadstropje ISOKORB SLA - 032 0,26 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 033 0,60 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 034 0,24 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 035 0,60 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 036 0,28 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 037 0,34 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 038 0,35 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 039 0,31 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 040 0,62 20 cm
2Nadstropje ISOKORB SLA - 041 0,24 20 cm
SLAB 2Nadstropje skupaj 22,86 m2 m2
Mansarda ISOKORB SLA - 004 1,91 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 005 1,01 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 006 1,15 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 007 0,21 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 008 0,24 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 010 0,47 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 011 0,72 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 012 0,64 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 013 0,24 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 014 0,62 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 015 0,24 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 016 0,26 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 017 0,61 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 018 0,98 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 019 1,54 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 020 0,62 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 021 0,24 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 022 1,15 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 024 0,24 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 025 0,19 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 026 1,72 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 027 0,62 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 028 0,24 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 029 0,26 20 cm
Stran A - 17 - 3

Dolžine Dolžine Dolžine Isokorb Isokorb elementov elementov elementov
13.5.2012
Element Element Nadstropje Nadstropje Ime Ime elementa elementa ID ID elementa elementa Dolžina Dolžina elementa
elementa
Višina Višina elementa
elementa
Mansarda ISOKORB SLA - 030 0,62 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 031 2,16 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 032 0,26 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 033 0,54 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 034 0,24 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 035 0,60 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 036 0,28 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 037 0,34 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 038 0,35 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 039 0,31 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 040 0,62 20 cm
Mansarda ISOKORB SLA - 041 0,24 20 cm
SLAB Mansarda Mansarda skupaj skupaj 22,79 22,79 22,79 m2 m2
medetaža ISOKORB SLA - 042 0,14 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 043 1,68 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 043 1,93 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 043 1,93 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 044 1,37 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 044 1,37 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 044 1,37 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 045 0,24 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 045 0,24 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 046 0,64 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 046 0,64 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 047 4,32 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 047 4,32 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 047 4,32 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 048 0,63 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 048 0,63 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 048 0,63 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 049 0,24 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 049 0,24 20 cm
medetaža ISOKORB SLA - 049 0,24 20 cm
SLAB medetaža skupaj 27,20 27,20 m2
m2
Pritlicje ISOKORB SLA - 004 1,91 20 cm
Stran A - 17 - 4

Dolžine Dolžine Isokorb Isokorb elementov elementov elementov
13.5.2012
Element Element Nadstropje Nadstropje Ime Ime elementa elementa ID ID elementa elementa Dolžina Dolžina elementa
elementa
Višina Višina elementa
elementa
Pritlicje ISOKORB SLA - 005 1,01 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 006 1,26 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 007 0,21 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 008 0,36 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 010 0,47 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 011 0,72 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 012 0,64 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 013 0,27 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 014 0,62 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 015 0,27 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 016 0,26 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 017 0,61 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 018 0,98 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 019 1,25 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 019 1,54 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 020 0,62 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 021 0,24 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 024 0,34 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 025 0,19 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 026 1,72 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 027 0,62 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 028 0,24 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 029 0,26 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 030 0,62 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 031 2,16 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 032 0,26 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 033 0,56 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 034 0,24 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 035 0,60 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 036 0,28 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 037 0,34 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 038 0,35 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 039 0,31 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 040 0,62 20 cm
Pritlicje ISOKORB SLA - 041 0,24 20 cm
Stran A - 17 - 5

Dolžine Dolžine Dolžine Isokorb Isokorb elementov elementov elementov
13.5.2012
Element Element Nadstropje Nadstropje Ime Ime elementa elementa ID ID elementa elementa Dolžina Dolžina elementa
elementa
SLAB Pritlicje skupaj 23,32 23,32 m2 m2
m2
Višina Višina elementa
elementa
Streha ISOKORB SLA - 004 1,91 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 005 1,01 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 006 1,26 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 007 0,93 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 008 0,34 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 012 0,64 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 013 0,24 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 014 0,24 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 014 0,62 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 015 0,24 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 015 0,96 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 016 0,26 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 017 0,61 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 018 0,98 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 019 1,54 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 020 0,62 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 021 0,24 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 022 1,25 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 024 0,34 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 025 0,91 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 025 1,28 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 026 1,28 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 026 1,72 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 027 0,62 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 028 0,24 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 029 0,26 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 030 0,62 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 031 2,16 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 032 0,26 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 033 0,54 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 034 0,26 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 035 0,60 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 036 0,28 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 037 1,15 20 cm
Stran A - 17 - 6

Dolžine Dolžine Dolžine Isokorb Isokorb elementov elementov elementov
13.5.2012
Element Element Nadstropje Nadstropje Ime Ime elementa elementa ID ID elementa elementa Dolžina Dolžina elementa
elementa
Višina Višina elementa
elementa
Streha ISOKORB SLA - 038 1,23 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 039 0,31 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 039 0,45 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 040 0,62 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 041 0,24 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 042 0,14 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 043 1,93 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 044 1,37 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 045 0,24 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 046 0,64 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 047 4,32 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 048 0,63 20 cm
Streha ISOKORB SLA - 049 0,24 20 cm
SLAB Streha skupaj 38,92 m2 m2
SLAB SLAB Skupaj po po vseh etažah 158,13 158,13 158,13 m2
Stran A - 17 - 7

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-18
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
4.0 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA
Obravnavani poslovno – stanovanjski objekt je klasično armiranobetonska konstrukcija z
nosilnimi zidovi. Debeline nosilnih sten so 20, 25 in 30 cm. Debelina plošč je 20 in 25 cm.
Strešna nosilna konstrukcija je prav tako armiranobetonska debeline 20 cm.
4.1 TEMELJI, ZIDOVI IN MEDETAŽNE KONSTRUKCIJE
Objekt se temelji na temeljni plošči debeline 60 cm, razdelejena z dilatacijami na tri takte. Na
uvaljani tampon 10 cm se vgradi podložni beton debeline 10 cm, na katerega se položi talna
hidroizolacija in na njo še ostala sestava KS (glej grafični del).
Armiranobetonski zidovi so v kletnem delu zidani s stenami debeline 25 in 30 cm, nad kletmi pa
20 cm. Stebri v kleteh so dimenzij 50x80 cm.
Predelne stene so izdelane iz mavčnokartonskih plošč in podkonstrukcije, debeline 10 cm.
Plošče med kletmi in nad kletmi so debeline 25 cm, plošče nad vmesno ploščo do strehe pa so
debeline 20 cm.
Notranje stopnice, kot vertikalna komunikacija stanovanjske hiše, so armiranobetonske in
obložene naravnim kamnom.
Dovozne rampe so armiranobetonske debeline 20 cm.
4.2 STREHA
Streha je štiri kapnica pri objektih B in C ter večkapnica na objektu A v naklonu 18°. Smer
slemena poteka vzporedno z daljšo stranico objekta v smeri SZ-JV in SV-JZ. Višina objekta je
na koti 14,68 m.
5.0 OBDELAVE
5.1 NOTRANJE OBDELAVE
TLAKI
Tlaki so razvidni iz arhitekturnih načrtov (tlorisi).
STENE IN STROPOVI
Vse armiranobetonske stene in plošče je potrebno ometati z grobim in finim ometom, kitati,
brusiti in prepleskati s poldisperzijskim premazom v tonu po izbiri arhitekta oz. investitorja.
V kopalnicah so stene obložene s stensko keramiko po izbiri arhitekta oz. investitorja po vsej
višini do stropa. V kuhinjah so stene med spodnjimi in zgornjimi kuhinjskimi elementi obložene s
keramičnimi ploščicami po izbiri arhitekta oz. investitorja.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-19
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
5.2 ZUNANJE OBDELAVE
FASADA
Fasada je izolirana z ekspandiranim polistirenom, debeline 15 cm. Zaključena je s finalnim
tankoslojnim silikatnim ometom v pastelni oz lokalno živo rdeči barvi, v tonu po izbiri arhitekta
oz. investitorja.
Fasada cokla do višine 50 cm je izolirana s trdimi izolacijskimi ploščami, debeline 15 cm, na
predhodno izdelani hidroizolacji in ometana z akrilnim ometom iz večbarvnega marmornega
granulata, kot npr. Kulirplast.
STREHA
Strešna kritina stanovanjske hiše so korci, položeni v malto direktno na armiranobetnosko
nosilno konstrukcijo.
STAVBNO POHIŠTVO
Vsa okna so PVC, s prekinjenim toplotnim mostom zastekljeni s toplotno izolativnim steklom.
Toplotna prehodnost oken ne sme biti večja od U = 1,3 W/m2K, in zunanjih vrat U = 1,8
W/m2K.
Vsa notranja vrata so lesena, vhodna pa so aluminijasta. Zunanje in notranje okenske police so
kamnite.
6. ZAŠČITA OBJEKTA PRED VLAGO
Objekt je projektiran tako, da ščiti stavbo pred prodorom pritiskajoče vode v notranjost stavbe
(Skladno s pravilnikom o zaščiti stavb pred vlago (UL RS, št. 29/04)).
STREHA
Predvidena strešna kritina so korci.
PREBOJI IN POVEZOVALNI ELEMENTI
Vsi preboji skozi strešno kritino so izvedeni tako, da je na mestih preboja zagotovljena popolna
zaščita pred prodiranjem meteorne vode v ali med posamezne elemente ali plasti stavbe ali celo
v objekt.
DRSENJE SNEGA IN LEDU
Streha je projektirana tako, da drsenje snega ali ledu ne more poškodovati strešne kritine ali
drugih delov strehe.
FASADA
Fasada je zaključena s finalnim tankoslojnim silikatnim ometom, fasada cokla pa ometana z
akrilnim ometom iz večbarvnega marmornega granulata.
HIDROIZOLACIJA PRED VDOROM PRITISKAJOČE VODE
Vkopani del objekta se izvede v obliki vodotesnega kesona. Varovanje pred pritiskom vode bo
dvojno – z dvojno hidroizolacijsko plastjo in vodotesnim betonom.
STAVBNO POHIŠTVO
Stavbno pohištvo, ki je predvideno za vgradnjo v objekt, je grajeno tako, da stavbo skladno s 3.
členom pravilnika o zaščiti stavb pred vlago (UL RS, št. 29/04) ščitijo pred atmosferskimi vplivi.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-20
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
OPOMBA:
Vsa komercialna imena za posamezne produkte, ki so navedena v grafičnih prilogah, opisih in
projektantskih popisih imajo značaj reference, kar pomeni, da jih lahko izvajalec zamenja s
sorodnimi produkti pod naslednjimi pogoji:
- da dimenzijsko ustrezajo in ne zahtevajo sprememb v konstrukciji ali arhitekturi,
- da imajo za projektiran namen ustrezne A-teste,
- da so po "EN" normah v enakem kvalitetnem razredu ali boljšem,
- da jih predhodno odobri arhitekt.
Ljubljana, maj 2012
Sestavil:
Rok Fabijan, abs. grad.

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-21
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
1.5 Risbe
A – 22 Situacijski načrt M 1:500
A – 23 Tloris: Klet II M 1:50
A – 24 Tloris: Pritličje M 1:50
A – 25 Prerez: Vzdolžni prerez M 1:50
A – 26 3D dokumentacija: Prikaz nadstropji M 1:50
A – 27 Detajl: Isokorb; detajl balkonskih vrat M 1:10
A – 28 Detajl: Isokorb; detajl stene M 1:10

Oznaka: Revidiral: Datum revizije: Opis revizije: Revizijska številka:
Projekt:
Diplomska naloga
Številka projekta:
1/1
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Načrt:
1-Arhitekturni
načrt
Izdelal: Datum izdelave: Del objekta: Merilo:
Rok
FABIJAN
17.5.2012
1.1 Situacijski načrt
Šifra elementa: Stran:
1:500
A - 22

1C
2C
3C
4C
5C
1,90 2,65 3,35 8,05
Vzdolžni prerez
7,45
44,76
0,10
0,30
23,76 5,60 5,80 9,60
0,30
0,30
0,30
0,30
5,20
5,30
5,50
9,30
0,10 0,30
17,45
0,10
A
A
0,30
0,10 0,30
0,15
2,10
90
DOO - 004
Shramba
70
A: 3,80 m2
Beton
DOO - 002
1,95
90
2,10
0,10
2,10
90
DOO - 004
Shramba
69
A: 3,61 m2
Beton
DOO - 002
5,20
1,85
90
2,10
2,10
90
DOO - 004
Shramba
68
A: 3,61 m2
Beton
DOO - 002
90
2,10
Shramba
67
A: 3,61 m2
Beton
DOO - 002
90
2,10
DOO - 002
DOO - 017
1,10
2,10
1,30
2,13
B
B
DOO - 010
DOO - 009
2,00
2,10
DOO - 007
2,00
2,10
DOO - 012
1,10
2,10
C
C
DOO - 012
1,10
2,10
17
16
15
14
13
12
11
10
9
8
7
6
5
4
3
17 x 0,17 = 2,88
2
1
D
D
1B
2B
3B
4B
5B
6B
E
E
F
0,30
0,30
0,30
7,80
14,00
21,80
0,05
8,10 14,30 23,49 14,47 9,36
0,30
1,32 14,08 2,65
0,52 0,90 1,15 0,90 1,05 0,90 1,05 0,90
7,80
0,10
1,85
0,90 0,90 0,90 0,85 0,90 0,75
1,70
0,10
1,65
0,10
1,65
Shramba
66
A: 3,23 m2
Beton
1,95
0,10 1,15 0,10
1,90
Shramba
65
A: 3,13 m2
Beton
-7,05
-7,05
-7,05
Shramba
64
A: 3,14 m2
Beton
Hodnik
63
A: 9,15 m2
Beton
0,20
0,10
-7,10
2,40
1,85
Dvigalo
62
A: 4,33 m2
0,42
0,30
0,25
0,30
5,90
1,65
3,30
3,75 0,80 7,00 2,00
2,00 6,37 1,30 0,55 1,10 7,67
2,10
11,55 2,10
17,00
0,10 0,10
0,10
1,25
DOO - 011
6,45
1,35 0,10
0,20
0,90
0,30
0,30
5,30
Hodnik
61
A: 2,70 m2
Beton
2,00
Hodnik
59
A: 12,90 m2
Beton
-7,05
2,00
10,55 6,45
2,10 1,10 7,35
Hodnik
60
A: 2,50 m2
Beton
0,30
0,30
0,15
4,90
Prerez C
25,65
7,80
2,00 8,40
10,70
7,80
0,15 1,10 6,55
0,85 4,75 1,90
0,15
0,15
0,30
0,30
0,30
0,30
3,90 0,80 6,65
1,70
3,05
3,75 0,80 7,00
11,55 5,65 11,35
28,55
7,70 0,50 1,80 0,50 7,60 0,50 6,55 0,50 0,05 0,50 7,50 0,50 1,80 0,50
Prerez C
-7,05
Stopnice
58
A: 6,00 m2
Kamen
7,70 0,50 6,75
Orodje
57
A: 13,26 m2
Beton
Hodnik
59'
A: 15,28 m2
Beton
-7,05
0,15
1,25 1,50
44,20
45,01
F
2,00
2,10
DOO - 014
2,00
2,10
DOO - 015
DOO - 016
2,00
2,10
DOO - 017
2,00
2,10
G
G
1,10
2,10
Dvigalo
1,30
54
2,13 A: 4,37 m2
DOO - 012
8,10 2,30 8,10 7,50 8,10 2,30 8,10
8,05
8,00 3,45 3,38 4,53
7,40
0,05
0,80 7,65 9,05 8,05 0,80 4,25
0,30 0,05 0,30
3,75
12,20 9,05 13,10
34,35
-7,05
7,80
Vozne poti in parkirišča
71
A: 1.558,70 m2
Epoksi protiprašni premaz
Prerez B
Prerez B
34,35
11,50 10,58 12,28
3,75 0,80 6,95 10,58 7,22 0,80 4,25
0,30
0,30
69,71
0,10 0,18
0,10
0,10
0,20 0,10 1,25
1,25
7,30
Hodnik
52
A: 14,60 m2
Beton
2,00 8,40
18,50
10,58
5,38 1,30 0,68 1,10 2,13
0,25
0,30
4,95
1,71
3,08
2,00
0,30
-7,05
Hodnik
55
A: 2,50 m2
Beton
Hodnik
56
A: 2,50 m2
Beton
0,30
DOO - 018
17
DOO - 012
16
15
14
13
12
11
10
2,10
1,10
9
8
7
6
5
4
3
17 x 0,17 = 2,88
0,15 0,85 4,75 1,90
2,65
2,35
-7,10
-7,05
0,20
-7,05
Stopnice
53
A: 6,00 m2
Kamen
Hodnik
52'
A: 15,38 m2
Beton
1,10 3,90
7,80
7,80
7,70
5,25
2
Čistila
51
A: 9,14 m2
Beton
1
0,15
1,25 0,15
1,53
5,05 6,45
6,47 5,80
0,15
0,15
3,50
5,05 2,95
H
0,30
H
0,10
0,05 0,30
10,58
0,30 0,05 0,30
0,10
6,45
2,49 3,21
0,10
2,39 3,21
9,48 %
7,65
16,35
8,85 7,50
11,90
5,82 1,83
R 6,10
0,95 5,39
8,00
R 15,30
Povezovalna rampa
50
A: 160,50 m2
Mikroarmirani beton
0,30
0,30
8,55 7,20
4,20 7,70
I
0,30
0,30
0,30
0,30
I
9,48 %
Shramba
40
A: 2,94 m2
Beton
-7,05
Shramba
39
A: 2,94 m2
Beton
Shramba
37
A: 2,94 m2
Beton
Shramba
35
A: 2,94 m2
Beton
DOO - 005
Shramba
43
A: 3,08 m2
Beton
Shramba
42
A: 3,01 m2
Beton
Shramba
41
A: 3,04 m2
Beton
Shramba
38
A: 2,94 m2
Beton
Shramba
36
A: 2,94 m2
Beton
DOO - 005
DOO - 005
DOO - 005
DOO - 005
DOO - 005
DOO - 005
DOO - 005
2,35
DOO - 004
2,30
1,40 0,10
1,30 0,10
1,25 0,10
1,25 0,10
1,25 0,10
1,25 0,10
1,25 0,10
1,25 0,10
0,45
0,45
0,45
0,90
0,45
0,90
0,45
0,90
0,46
0,17 0,90
3,70
0,90 0,50 0,90 0,60 0,90 1,22
0,90
0,90
90
2,10
90
2,10
90
2,10
90
2,10
90
2,10
90
2,10
90
2,10
90
2,10
0,10
90
2,10
0,20
5,35 4,50
0,17
0,76 0,90 3,69
1,10 3,23
0,30
0,30
1,95
2,80
4,30
Shramba
34
A: 3,44 m2
Beton
DOO - 009
0,10
2,97
0,30
1,97 0,90
1,25
1,25
7,50 2,60
7,20 2,60
DOO - 007
Shramba
27
A: 4,97 m2
Beton
DOO - 006
9
90
2,10
90
2,10
2,10
90
90
2,10
0,10
DOO - 011
Shramba
33
A: 3,27 m2
Beton
DOO - 009
90
2,10
8
10
7
2,10
90
Shramba
DOO - 007 29
A: 4,03 m2
Beton
Shramba
26
A: 5,25 m2
Beton
DOO - 006
90
2,10
11
6
12
5
DOO - 003
13
16 x 0,18 = 2,88
4
DOO - 019
DOO - 009
90
2,10
0,10
0,10
1,77
1,82
0,10
0,90 0,98 0,90 0,82
1,10
2,10
14
15 1,15 0,15
3
0,15
2 1,15
1,30
2,13
16
1
J
J
2,10
90
DOO - 009
90
2,10
0,10
0,90 0,98 0,90 1,08 0,90 1,15
0,10
0,10 0,10
1,77
1,88
2,15
0,20
24,05
1,00
10,10
2,15
0,10
2,80
0,10
1,50
0,20
1,50
2,35
0,10
1,50
0,10
0,90 0,70 0,90 0,70 0,90 0,65
1,20 0,10
2,55
0,20
Shramba
DOO - 007 28
A: 4,62 m2
Beton
4,30
1,10 3,03
2,00
2,10
Hodnik DOO - 018
1
A: 5,37 m2
Beton
0,30
0,15 0,47
0,15
0,22
1,80
2,10
0,30
1,80
1,30 0,57
DOO - 019
2,80
2,50
0,15
1,65
2,00
0,10 0,20
2,70
9,50
0,10
1,95
4,75
0,15
0,30
0,30
0,30
0,20
0,30
7,70
5,90
9,65
8,30 1,65 14,10
DOO - 029
10,40 2,10 3,90
8,30 7,85 8,55
Shramba
30
A: 3,82 m2
Beton
0,15
0,15
Čistila
47
A: 5,48 m2
24,70
-5,43
9,80
3,80
1,25 2,23
9,80
R 7,20
Hodnik
44
A: 4,97 m2
Beton
Stopnice
45
A: 8,75 m2
Kamen
Dvigalo
48
A: 5,48 m2
-7,05
Shramba
32
A: 3,52 m2
Beton
0,20
-7,10
18,47
0,15
0,31 0,15
16,40
-7,05
Shramba
31
A: 3,88 m2
Beton
Hodnik
46
A: 8,96 m2
Beton
0,30
0,30
2,10
24,05
2,10
Prerez A
2,10
2,20
Prerez A
0,30
0,30
Oznaka: Revidiral: Datum revizije: Opis revizije: Revizijska številka:
Projekt:
Diplomska naloga
Številka projekta:
1/1
6,00
Agregat
49
A: 46,20 m2
Beton
6,00
1,00
2,10
1,00
2,10
1,00
2,10
1,00
2,10
1,00
2,10
1,00
2,10
6,00
6,00
DOO - 010
DOO - 010
DOO - 010
DOO - 010
DOO - 010
DOO - 010
Univerza v Ljubljani
0,55 1,00 1,63 1,00 1,63 1,00 1,63 1,00 1,63 1,00 1,63 1,00 1,65
-7,05
3,60
Shramba lokalov
6
A: 9,11 m2
Beton
Shramba lokalov
5
A: 9,11 m2
Beton
Shramba lokalov
4
A: 9,11 m2
Beton
Shramba lokalov
3
A: 9,11 m2
Beton
-7,05
Shramba lokalov
2
A: 9,11 m2
Beton
Shramba lokalov
1
A: 9,36 m2
Beton
3,60
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
2,53
0,10
2,53
0,10
2,53
0,10
2,53
0,10
2,53
0,10
2,60
0,30
K
K
Načrt:
Izdelal: Datum izdelave: Del objekta: Merilo:
Rok
FABIJAN
0,10
0,30 0,11
0,10
0,30
0,30
0,30
0,30
0,30
0,10
7,70
15,75
11,90
4,75 2,95
17.5.2012
5,05 2,95 36,76
Vzdolžni prerez
44,76
1-Arhitekturni
načrti
1.2.1 Tloris
Klet II
8,00 5,35 2,65 5,30 2,75 8,00
12,35
Šifra elementa: Stran:
1A
2A
3A
4A
5A
6A
7A
1:50
A - 23

1C
2C
3C
4C
5C
1,90 2,65 3,35 8,05
Vzdolžni prerez
7,45
16,65
14,75
0,20
3,50
2,75 2,60 2,15 2,40 1,15
0,50 13,75 0,50
0,20 0,20
13,95
0,20 0,20
1,90
CWD - 006
1,00
2,51
A
A
1,00
2,51
2,40
2,51
1,25
2,51
1,35
2,51
2,40
2,51
CWD - 006
DOO - 007
DOO - 021
DOO - 020
DOO - 007
CWD - 010
1,45
2,51
DOO - 008
1,50
2,10
CWD - 010
1,40
2,51
90
2,10
90
2,10
90
2,10
DOO - 010
DOO - 009
DOO - 009
DOO - 013
2,20
2,51
DOO - 018
DOO - 015
DOO - 009
B
4,10
8,80
1,50 3,20
1,60
1,60 0,75 3,40
8,80
0,50 2,85
1,10
0,20
0,50
0,20 0,20
7,80
8,00
0,50
0,20
1,60
2,00
0,50
0,20
3,65
3,95
0,50
0,20
3,65
3,85
0,50
0,20 0,20
0,20 0,20
3,85
4,60 9,15
0,10
0,10
0,10
2,50
2,50
3,85
0,75 0,90 2,10 0,90 1,40 0,90 2,20
0,20
0,10
0,10
1,65 2,35 1,80
1,30
0,10
0,90 0,75 2,35 0,90 1,40 0,90
3,95
1,30
2,13
1,00
2,10
0,20
B
90
2,10
0,50 3,65 0,50 3,65 0,50 1,60 0,50 7,80 0,50
0,20
1,10 3,05 3,70
0,75 1,60 3,45 2,20 3,15
0,15
Spalnica
P.2C
A: 13,47 m2
Parket
±0,00
Soba 1
P.2C
A: 8,75 m2
Parket
Soba 2
P.2C
A: 8,75 m2
Parket
3,50
Dnevna soba
P.2C
A: 18,32 m2
Parket
DOO - 009
DOO - 009
DOO - 009
90
2,10
90
2,10
90
2,10
0,10
Hodnik
P.2C
A: 10,95 m2
Parket
8,80
1,50
3,60 1,50
7,80
0,20
±0,00
0,10
Kuhinja
P.2C
A: 19,16 m2
Parket
-0,01
WC
P.2C
A: 3,38 m2
Keramika
Kopalnica
P.2C
A: 3,99 m2
Keramika
-7,10
4,35
3,95
Dvigalo
P.C
A: 4,58 m2
Vetrolov
P.2C
A: 4,29 m2
Keramika
2,60
2,70
Veranda
P.2C
A: 14,60 m2
Keramične ploščice
3,65
0,40
2,35 0,90
3,45
0,20
0,20
19,20
0,20 0,20
0,20
0,25
0,25
0,20 0,20
1,55
6,65
1,65
3,40
0,35
0,50 1,25 0,50 6,45
1,65
0,35
3,20 0,50
0,50 1,25 5,30 1,00 1,17 1,30 4,23
3,70 1,00 0,55 2,65 1,20 1,00 4,80 1,25 0,50
0,50 4,25 0,50 2,65 0,50 6,00 0,50 1,25 0,50
Hodnik
P.C
A: 39,76 m2
Kamen
2,00
90
2,10
C
0,20
1,00
2,10
1,00
2,10
0,20
C
3,45
0,40
DOO - 018
0,90 2,35
DOO - 016
3,65
DOO - 018
90
2,10
2,20
2,51
DOO - 013
DOO - 010
90
2,10
17
16
15
90
2,10
14
DOO - 009
15
DOO - 009
14
13
13
12
12
11
1,40
2,51
CWD - 012
11
10
10
9
9
8
8
7
7
6
1,45
2,51
90
2,10
DOO - 013
2,20
2,51
6
CWD - 012
5
DOO - 009
15 x 0,19 = 2,85
5
4
17 x 0,17 = 2,85
3
4
2
3
1
2
1
DOO - 007
DOO - 007
DOO - 007
DOO - 014
CWD - 009
1,60 8,80 1,90
21,10
1,25 1,40
0,85 0,10
0,95
0,10
1,65
0,05
0,80 0,90
4,10 3,70
0,75 0,90 6,15
0,10
0,10
1,65
2,35
1,75
2,50
0,10
0,80 0,90
1,80
7,80
8,80
0,85 3,50 2,50
8,00
3,38 0,82 0,05
3,60
1,50 4,75 2,55
Vetrolov
P.3C
A: 1,40 m2
Keramika
Veranda
P.1C
A: 14,60 m2
Keramične ploščice
Vetrolov
P.1C
A: 2,80 m2
Keramika
Kuhinja
P.1C
A: 17,08 m2
Parket
±0,00
Prerez C
-0,01
Kuhinja
P.3C
A: 17,49 m2
Parket
Prerez C
Stopnice
P.C
A: 6,00 m2
Kamen
Kopalnica
P.1C
A: 3,99 m2
Keramika
Notranje stopnice
P.3C
A: 2,87 m2
±0,00
±0,00
0,10
0,10
1,70
1,70
Dnevna soba
P.1C
A: 16,50 m2
Parket
2,00 0,90 0,70
3,60
Spalnica
P.1C
A: 12,60 m2
Parket
Dnevna soba
P.3C
A: 11,99 m2
Parket
1,00
2,51
2,40
2,51
1,80
2,51
2,40
2,51
D
2,45
2,51
D
0,20
1,00
2,51
CWD - 009
-0,01
Veranda
P.3C
A: 9,09 m2
Keramične ploščice
1B
0,20 0,20
0,20
7,95
3,05
0,20
4,45
0,20 0,20 0,20
0,20
0,50 4,25 0,50 2,65 0,50 7,75 0,50
0,50 4,25 0,50 2,65 1,00 2,40 1,65 3,20 0,50
5,25 2,65 8,75 1,90
18,55
0,20
2B
8,00 3,45 3,38 4,53
3,90
0,20
3,50
3B
4B
5B
6B
31,90
1,90 8,70 2,75 16,65 1,90
0,20
3,50
1,80 2,40 0,80 2,75 0,80 2,40 1,30 3,50 0,95 2,40 1,60
3,50
0,20
0,50 7,70 0,50 2,75 0,50 3,50 0,50 3,50 0,50 7,65 0,50
0,20 0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20 0,20
7,90
3,15
3,70
3,90
7,85
0,20
CWD - 009
CWD - 010
1,00
2,51
1,00
2,51
E
2,40
2,51
0,20 0,20
E
CWD - 009
1,00
2,51
2,40
2,51
0,20 0,20
DOO - 008
1,00
2,51
2,40
2,51
2,40
2,51
2,40
2,51
CWD - 010
DOO - 007
DOO - 008
DOO - 008
DOO - 007
3,00
2,51
3,50
3,85
DOO - 009
0,75 0,90 1,95
0,10
0,10
1,70
1,70
DOO - 009
CWD - 016
DOO - 010
DOO - 010
CWD - 013
1,45
2,51
90
2,10
90
2,10
1,45
2,51
1,40
2,51
CWD - 016
3,70 4,10
3,60
3,60
1,90 0,90 0,80
0,10
0,10
1,70
1,70
CWD - 013
1,40
2,51
DOO - 009
1,95 4,10
DOO - 009
DOO - 012
90
2,10
90
2,10
2,20
2,51
DOO - 013
3,70 2,55 0,90 0,65
0,10
0,10
3,60
2,35
1,65
3,70
0,25
0,64
2,05 0,90 0,75
0,10
0,10
1,80
1,70
7,80
DOO - 009
DOO - 010
90 DOO - 010
2,10
0,10
0,20
0,20
2,45
0,10
3,95
4,35
3,95
DOO - 013
2,20
2,51
90
2,10
1,95 2,55 0,90 0,65
0,10
0,10
1,85
2,35
1,65
8,00
90
2,10
2,10
90
3,65
DOO - 017
1,65
3,60 2,65 0,90 0,65
3,60 4,20
7,80
1,90
0,10
0,90 0,90
0,10
6,05
1,80
1,80
1,80
0,10
0,80 0,90
0,90 0,80
0,10
0,40
DOO - 015
DOO - 019
DOO - 019
DOO - 018
2,35 0,90
3,45
0,20
F
1,90 8,80 1,60 8,80
0,20
1,10 3,05 3,70
0,75 1,60 0,75
3,70 3,05 1,10
0,50 3,65 0,50 3,65 0,50 1,60 0,50 3,65 0,50 3,65 0,50
0,20 0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20 0,20
3,85
3,95
2,00
3,95
3,85
4,15
-0,01
Spalnica
P.2B
A: 12,81 m2
Parket
1,70 0,50 1,25 0,50
0,20
0,20
2,10
1,55
Spalnica
P.5B
A: 12,60 m2
Parket
1,00
2,10
1,00
2,10
0,20
0,20
F
90
2,10
0,20 0,20
0,50 7,80 0,50
Spalnica
P.4B
A: 12,25 m2
Parket
Dnevna soba
P.2B
A: 16,09 m2
Parket
Dnevna soba
P.4B
A: 16,29 m2
Parket
Kuhinja
P.5B
A: 13,45 m2
Parket
8,80
±0,00
0,20
Kopalnica
P.5B
A: 4,00 m2
Keramika
Kopalnica
P.4B
A: 4,16 m2
Keramika
±0,00
3,95
4,35
Kuhinja
P.2B
A: 16,70 m2
Parket
Kopalnica
P.2B
A: 4,23 m2
Keramika
-0,01
Kuhinja
P.4B
A: 17,07 m2
Parket
-0,01
3,65
0,40
±0,00
Vetrolov
P.2B
A: 3,00 m2
Keramika
Dnevna soba
P.5B
A: 19,43 m2
Parket
Vetrolov
P.5B
A: 2,81 m2
Keramika
0,90 2,35
0,20
3,45
21,10
0,20 0,20
0,20
0,20
0,20
0,25
0,20
0,20 0,20
1,55
6,15
3,15
7,74
6,11
1,55
0,27
0,50 1,25 0,50 5,95 0,50 2,75 0,50 7,63
6,00 0,50 1,25 0,50
1,75 4,75 1,00 1,20 2,75 1,20 1,00 7,00 1,00 4,70 1,75
1,75 4,38 1,00 2,97 0,35 1,30 0,75 2,68 4,55 1,00 5,96 1,75
0,50 1,25 0,50 7,33
1,72 0,50 2,68 0,50 10,51 0,50 1,25 0,50
0,20 0,20
0,20
0,25
0,20
0,20
0,20
0,20 0,20
1,55
7,53
1,83
3,08
10,71
1,55
90
2,10
0,20
2,00
0,50 3,65 0,50 3,65 0,50 1,60 0,50 3,65 0,50 3,65 0,50
0,20
0,20
1,10 3,05 3,70 0,75 1,60 0,75
3,70 3,05 1,10
90
2,10
90
2,10
G
1,00
2,10
1,30
2,13
0,20
G
DOO - 018
DOO - 009
DOO - 018
DOO - 016
DOO - 014
2,20
2,51
DOO - 013
17
16
DOO - 013
2,20
2,51
15
DOO - 011
DOO - 012
DOO - 013
14
3,95
DOO - 015
DOO - 012
90
2,10
90
2,10
90
2,10
13
12
90
2,10
11
1,40
2,51
CWD - 015
10
DOO - 014
90
2,10
CWD - 014
8,80 1,60 8,80
19,20
0,20
0,20
0,50 2,35
0,20 0,20
2,45
0,20
0,20
3,45
3,45
0,40
0,40
0,90 2,35
2,35 0,90
5,15
WC
P.1B
A: 3,25 m2
Keramika
3,65
0,20
3,55
3,65
0,90 0,85 0,90 0,80
0,10
1,65
1,70
0,10
0,10
2,60
4,35
3,95
0,35
0,25
0,10
1,40
2,51
9
1,60
0,20
8
7,80
7
8,80
0,20
90
2,10
90
2,10
1,45
2,51
2,60 1,30 3,90
0,10 0,10
2,50
1,30
3,80
0,10
0,90 1,40 0,90 0,85 0,90
0,10 0,10
1,80
1,30 1,75
3,95
4,35
0,20
1,50 4,75 2,55
Kopalnica
P.3B
A: 4,42 m2
Keramika
Vetrolov
P.1B
A: 4,37 m2
Keramika
Kopalnica
P.1B
A: 4,50 m2
Keramika
-7,10
Kuhinja
P.3B
A: 15,63 m2
Parket
Kuhinja
P.1B
A: 21,16 m2
Parket
6
0,10
1,45
2,51
DOO - 015
DOO - 014
CWD - 015
5
90
2,10
CWD - 014
17 x 0,17 = 2,85
4
DOO - 014
3
2
1
3,40
2,70 0,90 0,70 3,50
2,70 1,60 3,50
-0,01
±0,00
-0,01
Hodnik
P.1B
A: 6,70 m2
Parket
WC
P.3B
A: 3,16 m2
Keramika
Hodnik
P.3B
A: 5,68 m2
Vetrolov
Vetrolov
Parket
0.4B
P.3B
A: 2,80 m2
A: 4,29 m2
Keramika
Keramika
90 1,00
2,10
2,10
1,00
90
DOO
90
-
2,10
2,10
2,10
013
8,10 2,30 8,10 7,50 8,10 2,30 8,10
8,05
7,40
Veranda
P.5B
A: 12,08 m2
Keramične ploščice
Prerez B
Veranda
P.2B
A: 14,60 m2
Keramične ploščice
Veranda
P.4B
A: 14,60 m2
Keramične ploščice
Prerez B
Hodnik
P.B
A: 62,86 m2
Kamen
Dvigalo
P.B
A: 4,68 m2
Veranda
P.1B
A: 14,60 m2
Keramične ploščice
Veranda
P.3B
A: 14,60 m2
Keramične ploščice
Stopnice
P.B
A: 6,00 m2
Kamen
±0,00
7,80
0,10
0,10
3,60
3,60
0,10
0,10
0,10
2,05 0,90 1,40 0,90 2,15
1,98
1,65
3,05
Dnevna soba
P.1B
A: 19,40 m2
Parket
7,40
1,55 0,90 1,55 0,90 2,08
4,90 2,08
3,85
6,97
DOO - 008
DOO - 008
DOO - 008
DOO - 008
DOO - 007
DOO - 007
CWD - 009
1,00
2,51
2,40
2,51
2,40
2,51
2,40
2,51
2,40
2,51
2,40
2,51
2,40
2,51
1,00
2,51
CWD - 007
H
H
1,00
2,51
5,10 0,50
0,20 0,20
5,30
Dnevna soba
P.3B
A: 16,64 m2
Parket
Spalnica 1
P.1B
A: 13,68 m2
Parket
Spalnica 2
P.1B
A: 13,68 m2
Parket
1,25
1,42
±0,00
Spalnica
P.3B
A: 12,67 m2
Parket
Soba 1
P.3B
A: 10,37 m2
Parket
0,20
0,20
0,20
0,20
0,15
0,20
1,00
2,51
0,20 0,20
0,20 0,20
12,47
3,08
11,36
0,50 11,16 0,50 2,68 0,50 12,27 0,50
0,20
0,20
3,50 1,08 2,40 1,55 2,40 1,03 2,68 1,05 2,40 1,40 2,40 2,32
3,50
CWD - 009
CWD - 007
1,90 12,16 2,68 13,27 1,90
31,90
34,55
0,45
0,45
0,25 0,10
1,90 8,70 4,65 4,45 4,15 2,80 7,90
0,20
3,50
1,90 2,40 0,70 4,65 0,70 2,40 1,35 3,00 1,15
2,80 7,45
0,50 7,70 0,50 4,65 0,50 3,45 0,50 3,65 0,50 2,30 0,50 7,45
0,20 0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
7,90
5,05
3,65
3,95
2,60
7,75
0,20
CWD - 010
1,00
2,51
3,57
3,77
I
I
2,40
2,51
0,20 0,20
2,40
2,51
0,20 0,20
1,00
2,51
2,40
2,51
CWD - 010
DOO - 008
DOO - 008
DOO - 007
3,60
3,55
3,62
3,40
3,50
3,50
3,00
2,51
5,20
4,80
0,75 0,90 1,95
0,10
0,10
1,70
1,70
DOO - 009
1,95 0,90 0,70
0,10
0,10
1,70
1,65
1,85 3,78
0,15
1,85
0,90 2,73
0,10 0,10
1,75
1,35
2,33
DOO - 018
CWD - 017
DOO - 015
1,45
2,51
90
2,10
2,25 2,45
0,40
0,40 0,30
1,00
2,10
DOO - 018
2,10
90
DOO - 017
90
2,10
90 DOO - 019
2,10
Vetrolov
P.1A
A: 2,30 m2
Keramika
DOO - 021
0,20
0,20
1,00
2,10
1,30 0,65 2,40
0,20
2,05
2,80
0,10 1,45
0,05 0,90
CWD - 017
1,40
2,51
0,10
0,10
1
4,30 1,00 4,80
±0,00
17 x 0,17 = 2,85
2,59 2,18
4,10 1,00
3,55
0,20
0,20
0,20
1,70 1,75
5,63
17
1,30
2,13
0,10
90
2,10
2
16
0,20 0,20
0,40
3,65
0,10
90
2,10
3
15
DOO - 020
DOO - 016
DOO - 010
0,10
4
14
3,95
0,10
0,20
5
6
13
0,20
12 1,25 1,15
2,80
0,80 0,90
0,90 0,80
3,95
4,35
2,50
2,50
1,80
DOO - 013
2,20
2,51
1,80
7
11
0,20 0,20
8
10
1,75 0,50
0,20 0,10
1,55
5,00
4,80
0,20
0,40
5,40
J
1,90 1,87 6,03 9,00 1,20 0,50
0,50 1,37 0,50 5,53 0,60 8,40 1,20 0,50
0,20 0,20
0,20
0,20
0,20 0,20
1,67
5,83
8,60 1,30
-0,01
Veranda
P.1A
A: 14,10 m2
Keramične ploščice
Spalnica
P.1A
A: 12,49 m2
Parket
Spalnica
P.2A
A: 11,90 m2
Parket
Dnevna soba
P.2A
A: 15,37 m2
Parket
Kuhinja
P.1A
A: 13,55 m2
Parket
Hodnik
P.A
A: 10,75 m2
Vetrolov
P.2A
A: 2,47 m2
Parket
±0,00
±0,00
Kuhinja
P.2A
A: 17,41 m2
Parket
4,00
-7,10
3,05
2,45
0,20
J
2,00
DOO - 002
DOO - 003
90
2,10
0,20
9
0,20 0,10
1,60 0,50
90
2,10
Oznaka: Revidiral: Datum revizije: Opis revizije: Revizijska številka:
Projekt:
Diplomska naloga
Številka projekta:
1/1
9,90
Univerza v Ljubljani
DOO - 014
WD - 005
DOO - 014
WD - 005
DOO - 014
WD - 005
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
1,40
3,46
2,20
3,50
1,40
3,46
2,20
3,50
1,40
3,46
2,20
3,50
Načrt:
Izdelal: Datum izdelave: Del objekta: Merilo:
Rok
FABIJAN
K
Poslovni lokal 2 - predprostor
P
A: 3,71 m2
Kamen
DOO - 013
WD - 005
WD - 005
Poslovni lokal 4 - predprostor
P
A: 3,51 m2
Kamen
DOO - 013
WD - 005
WD - 005
WD - 005
WD - 005
1,40
3,46
1,40
3,46
Poslovni lokal 6 - predprostor
P
A: 3,41 m2
Kamen
DOO - 014
0,50 3,35 0,50 3,55 0,60 9,60 0,50
0,20
0,15
1,10 2,75 3,70
8,75 1,30 0,65
4,35 3,55 10,70
0,40
0,20
20,50
7,50 0,50
Veranda
P.2A
A: 12,93 m2
Keramične ploščice
-0,01
Dnevna soba
P.1A
A: 17,06 m2
Parket
Kopalnica
P.1A
A: 3,96 m2
Keramika
Kopalnica
P.2A
A: 4,16 m2
Parket
0,20
0,20
0,20
1,70
18,60
0,10
8,95
1,80 6,10
1,80 6,10
8,05
9,90
0,20
0,20 0,30
3,95 3,60
0,10
3,85
3,80
2,00 6,10 1,80
1,70
0,10 0,30
0,30
0,30
0,10 0,20
0,20 0,10
0,53 0,90 0,53
2,80
0,73 0,90 0,73
1,95 0,50 2,40 0,50 2,35
8,30 7,85 8,55
Dvigalo
P.A
A: 5,12 m2
Stopnice
P.A
A: 11,52 m2
Kamen
Skladišče
P
A: 3,99 m2
Parket
Skladišče
P
A: 3,31 m2
Parket
8,05
0,30
3,90 3,60
0,10
3,80
3,80
0,20 0,30
0,30
4,00 3,50
0,10
3,90
3,70
0,10
K
1,40
3,46
1,45
8,20 1,40
9,60
5,95
0,15
0,10
1,45
6,10 1,40
7,50
0,15
0,10
1,45
8,20 1,40
9,60
2,00 6,10 2,00
0,20
3,40
Prerez A
9,90
±0,00
±0,00
±0,00
±0,00
6,10 1,80
2,00 6,10 2,00
Prerez A
Poslovni lokal 1
P
A: 30,63 m2
Parket
Poslovni lokal 2
P
A: 36,91 m2
Parket
Poslovni lokal 3
P
A: 25,58 m2
Parket
Poslovni lokal 4
P
A: 29,64 m2
Parket
Poslovni lokal 5
P
A: 31,62 m2
Parket
Poslovni lokal 6
P
A: 37,44 m2
Parket
±0,00
±0,00
0,25
Poslovni lokal 1 - predprostor
P
A: 3,71 m2
Kamen
0,10
0,10
3,50
1,30
WD - 004
1,50
3,50
1,50
3,50
1,75
1,50
3,50
1,50
3,50
1,95
1,50
3,50
1,50
3,50
17.5.2012
0,20
0,20
Poslovni lokal 3 - predprostor
P
A: 3,51 m2
Kamen
0,20
Poslovni lokal 5 - predprostor
P
A: 3,41 m2
Kamen
0,20 0,20
1-Arhitekturni
načrti
1.2.4 Tloris
Pritlicje
0,10
0,25
0,45
0,45
0,20 0,20
0,30
0,30
0,30
7,80
7,70
7,75
7,75
0,50 7,50 0,50 7,50 0,50 7,75 0,50
7,45
0,70 3,00 0,80 3,50 0,70 3,00 0,70 3,60 0,70 3,00 0,75 3,80 0,50
7,45
4,50 3,50 4,40 3,60 4,45 4,30 7,90
34,55
8,00 5,35 2,65 5,30 2,75 8,00
Vzdolžni prerez
1,90
12,35
Šifra elementa: Stran:
1A
2A
3A
4A
5A
6A
7A
1:50
A - 24

2,85 2,99
0,44
2,51
2,77
0,20
2,65
2,99
Ekstrudiran polisiren
0,34
0,20
4,10 2,85 2,85 2,85
0,44
0,34
0,34
3,74
2,51
2,51
2,51
0,20
0,20
0,20
3,91
2,65
2,65
2,65
0,71 2,88
0,30
0,25
0,76 2,57
0,11
0,60 2,63
A
A
8
3
10
10
+8,55
+5,70
+2,85
±0,00
-4,18
Isokorb
+8,43
Isokorb
+5,58
Isokorb
+2,73
-0,12
B
B
C
C
D
D
E
E
F
+11,50 Isokorb
+11,50 Isokorb Isokorb
+11,50
+11,28
+11,28
+11,28
0,22
0,39 0,20
0,39 0,20 0,12
0,39 0,20 0,12
0,39 0,20
2,14
2,14
2,26
2,26
0,47 0,25 0,05
+14,27
18° 18°
2,10 1,76
2,10
0,10
0,20
0,20
-3,01
0,20
0,25
0,25
1,20
2,45
0,32
0,36
0,30
1,10
2,40
0,20
4,11 2,85 2,85 2,85 2,85
0,44
0,34
0,34
0,34
3,74
2,51
2,51
2,51
2,51
0,20
0,20
0,20
0,20
3,91
2,65
2,65
2,65
2,65
0,25
+8,55
+5,70
+2,85
+8,43
+5,58
+2,73
F
0,39
0,39 0,20 0,12
0,39 0,20 0,12
0,39 0,20 0,12
0,20 0,12
0,25 0,05
2,14
2,14
2,14
2,14
2,10 1,76
+14,68
-7,05 -7,10 -7,05 -7,10 -7,05 -7,10
-7,05 -7,10
0,11
2,71
0,60 3,87
3,40
0,44
3,18
3,40
0,20
3,40
0,10
G
0,28
0,28
0,28
0,28
4 0,28
4
4 0,28
3
4
4
9 Isokorb
Isokorb
±0,00
Isokorb
9
9
Isokorb
±0,00
±0,00
-0,12
-0,12
-0,12
Isokorb
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,28
0,28
0,28
0,17
0,28
0,28
0,28
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,27
0,27
0,27
0,11
0,60 2,63
0,76 2,57
0,71 2,88
0,30
0,76 2,57
0,11
0,60 2,63
18° 18°
Isokorb
Isokorb
0,47
0,11
2,10
0,60 0,05
G
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,17
0,28
0,28
0,28
0,17 0,17
0,20
0,20
0,11
2,71
0,60 3,87
-3,01
H
0,28
18 0,28
0,28 3
18
Isokorb
0,28
0,28
0,28
0,17
0,17
H
0,22
0,34
0,34
0,34
0,34
0,36
0,30
3,31
2,51
2,51
2,51
2,51
1,08
2,40
0,76 2,57
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,25
0,25
0,11
3,31
2,65
2,65
2,65
2,65
1,21
2,45
0,60 2,63
I
I
+8,55
+5,70
+2,85
-1,42
+8,43
+5,58
+2,73
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,11
3,31
2,65
2,65
2,65
2,65
2,38
2,55
0,60 1,45
0,22
0,34
0,34
0,34
0,34
0,22
0,22
3,31
2,51
2,51
2,51
2,51
2,34
2,53
0,76 1,40
-2,70
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
0,25
0,20 0,93
0,25
0,20
0,11
1,15
1,30
1,15
1,30
1,02
1,43
1,20
0,17
1,32
0,98
0,28
0,28
0,28
0,28
0,17
0,17
0,28
0,60 1,45
0,17
0,17
0,17
0,17
J
0,28
0,28
0,28
0,17
0,28
0,17
0,17 0,17
0,17
0,17
0,17 0,17
0,17
0,17
0,17 0,17
0,17
0,17
0,17 0,17
0,17
J
0,20
0,20
0,20
0,20
0,25
0,25
0,11
4,00
2,65
2,52
2,83
2,45
0,60 2,63
+14,59
18° 18°
15
15
15
7A
7B
7A
7B
7B
7A
4
14
14
14
14
3
11
8
0,17
0,17
0,17
0,17
3
Ekstrudiran polisiren
18
8
3
0,27
0,270,27
2 Isokorb
2 2 2 2
Isokorb
11
11
-4,22
-4,18
-4,22
-4,18
Isokorb
-4,22
14
14
14
14
12 10 10
13 12
-1,42
-1,53
11
-1,42
-1,53
11
0,27
0,270,27 11
Isokorb
11
Isokorb
11
-5,45
11 11
11
0,28
0,28
11
0,28
1 0,28
1 0,28
0,28
1
0,28
0,28
0,28
11
3
8
3
Isokorb
Isokorb
3
3
3
11
8
3
+1,51
11
-1,52
14
Isokorb
14
Isokorb
14
Isokorb
Isokorb
3
Oznaka: Revidiral: Datum revizije: Opis revizije: Revizijska številka:
Projekt:
Diplomska naloga
Številka projekta:
1/1
8
Univerza v Ljubljani
+7,20
+4,35
-4,17
3
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
10
10
+11,28
+7,08
+4,23
-4,22
Načrt:
Izdelal: Datum izdelave: Del objekta: Merilo:
Rok
FABIJAN
K
K
0,10
17.5.2012
14
14
14
1-Arhitekturni
načrti
1.2.4 Prerez
0,20
0,25
3,31
Vzdolžni prerez
0,44
3,09
3,31
0,20
0,20
0,20
3,91
4,15
2,65
4,00
0,44
0,34
0,34
3,74
4,01
2,51
3,86
4,10 4,35 2,85 4,20
0,11 0,60 2,63
Ekstrudiran polisiren
0,30
0,76 2,57
0,71 2,88
Šifra elementa: Stran:
1:50
A - 25

Detajl_3D
Isokorb
+11,50 Podstrešje Isokorb Isokorb +11,50 +11,28
2. medetaža
+7,20
1. medetaža
+4,35
Pritličje
±0,00
Klet I
0,20
Klet II
4,00
0,20
2,65
0,20
4,15
0,20
3,91
0,25
2,63
0,60
Isokorb
Isokorb
Isokorb
Isokorb
0,20
2,65
+8,55
0,20
1,15
2. nadstropje
0,20
+5,70
1,30
0,20
2,65
0,20
2,65
0,20
+2,85
±0,00
1,20 Vmesna plošča
0,25
2,45
0,25
2,63
0,60
Mansarda
1. nadstropje
Pritličje
Klet I
Klet II
0,20
0,20
0,20
2,65
0,20
-1,52
-4,18
-7,05
2,65
2,65
2,65
Isokorb
Isokorb
Isokorb
Isokorb
Isokorb
Dovozna rampa
Dovozna rampa
+8,55
+5,70
+2,85
±0,00
0,20
2,69
-3,01
3,90
0,20
0,60
Isokorb
-4,18
-7,05
Isokorb
Isokorb
Isokorb
Isokorb
Isokorb
Isokorb
2,65
2,65
2,65
0,20
0,20
3,90
Klet I
0,25
2,65
0,20
0,20
2,63
Klet II
0,60
+11,50
0,20
Mansarda
2. nadstropje
1. nadstropje
3D risbe - Prerez skozi objekt A in B 1:100
Podstrešje
Pritličje
Detajl_3D_s
Podstrešje
0,20
Isokorb
2,65
Mansarda
0,20
Isokorb
2,65
2. nadstropje
0,20
Isokorb
2,65
1. nadstropje
0,20
Isokorb
2,65
Pritličje
0,20
Isokorb
Klet I
3,90
-4,18
0,25
Klet II
2,63
-7,05
0,60
0,20
0,20
0,20
0,20
0,20
2,65
2,65
2,65
2,65
2,69
-4,18
-3,01
0,20
3,90
-7,05
0,60
+11,28
+8,55
+5,70
+2,85
±0,00
3D risbe - Stopnice objekta C 1:100
Oznaka: Revidiral: Datum revizije: Opis revizije: Revizijska številka:
Projekt:
Diplomska naloga
Številka projekta:
1/1
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Detajl_3D 1:20
Načrt:
Izdelal: Datum izdelave: Del objekta: Merilo:
Rok
FABIJAN
17.5.2012
Isokorb
Detajl_3D_s 1:20
1-Arhitekturni
načrti
1.3.1 3D Dokumentacija
Prikaz nadstropji
Šifra elementa: Stran:
1:100
A - 26

20 12
1
Oznaka: Revidiral: Datum revizije: Opis revizije: Revizijska številka:
Projekt:
Diplomska naloga
Številka projekta:
1/1
Univerza v Ljubljani
1
2
3
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
4
5
6
7
10
49
8
8
11
Načrt:
Izdelal: Datum izdelave: Del objekta: Merilo:
Rok
FABIJAN
12
15
13
9
17.5.2012
14
2 %
1-Arhitekturni
načrti
1.4.1 ISOKORB
Detajl balkonskih vrat
1 Notranji omet
2 AB plošča
3 Schöck Isokorb
4 Zvočna izolacija -
ekspandiran polistiren
5 PE folija
6 Cementni estrih
7 Parket
8 Hidroizolacijski trak
9 Cementna hidroizolacija
- hidrostop elastik
10 Hidroizolacijski trak
11 XPS izolacija
12 Hidroizolacijski trak
13 Cementni estrih
14 Keramične ploščice
15 Okno
Šifra elementa: Stran:
1:10
A - 27

20 11
1
Oznaka: Revidiral: Datum revizije: Opis revizije: Revizijska številka:
Projekt:
Diplomska naloga
Številka projekta:
1/1
4
5
Univerza v Ljubljani
1
6
2
7
3
8
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
13
12
11
9
49
8
Načrt:
Izdelal: Datum izdelave: Del objekta: Merilo:
Rok
FABIJAN
10
16
14
15
17.5.2012
18
17
18
19
20
1-Arhitekturni
načrti
1.4.2 ISOKORB
Detajl stene
1 Notranji omet
2 AB plošča
3 Schöck Isokorb
4 Zvočna izolacija -
ekspandiran polistiren
5 PE folija
6 Cementni estrih
7 Parket
8 Hidroizolacijski trak
9 Notranji omet
10 Fasadni sloj
11 Lepilo
12 AB stena
13 Opečni modularni blok
14 Aluminijasti Z profil
15 Tesnilni kit
16 XPS izolacija
17 AB plošča
18 Cementni estrih
19 Cementna hidroizolacija
- hidrostop elastik
20 Keramične ploščice
Šifra elementa: Stran:
1:10
A - 28

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-29
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
3.1 Naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu gradbenih konstrukcij
3 Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti
Investitor:
Sava IP, investicijsko podjetje, d.o.o.
Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana
Objekt:
Polovno – stanovanjski objekt
Vrsta projektne dokumentacije:
PGD - Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
Za gradnjo:
Nova gradnja
Projektant:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Jamova cesta 2, 1001 Ljubljana
Odgovorni predstavnik podjetja:
Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl. inž. grad.
Odgovorni projektant:
Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl. inž. grad.
Številka načrta, kraj in datum izdelave načrta:
______, Ljubljana, maj 2012
Odgovorni vodja projekta:
Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl. inž. grad.
3.2 Kazalo vsebine načrta gradbenih konstrukcij, št. ______

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-30
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
3.1 Naslovna stran
3.2 Kazalo vsebine načrta
3.3 Izjava odgovornega projektanta načrta
3.4 Tehnično poročilo
3.4.1 Tehnično poročilo
3.4.2 Statični račun
3.5 Risbe
A – 36 Pozicijski načrt – Tloris: Talna plošča M 1:100
A – 37 Pozicijski načrt - Tloris: 1. medetaža M 1:100
A – 38 Pozicijski načrt - Tloris: Streha M 1:100

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-31
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
3.3 Izjava odgovornega projektanta načrta v projektu za PGD
1. da je načrt skladen s prostorskim aktom,
2. da je načrt skladen z gradbenimi predpisi,
Odgovorni projektant
Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl. inž. grad.
I Z J A V L J A M,
3. da je načrt skladen s projektni pogoji oziroma soglasji za priključitev,
4. da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je načrt
izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva,
5. da so v načrtu upoštevane zahteve elaboratov.
Številka načrta: ______ Doc. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl. inž.
grad.
Ljubljana, maj 2012

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-32
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
3.4 Tehnično poročilo

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-33
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
3.4.1 Tehnično poročilo
Varovanje gradbene jame se izvede z vodotesno jet grouting injekcijsko zaveso, ki jo sidramo v
skalo. Izkop v skali bo lahko več ali manj vertikalen. Po potrebi bo potrebno sidrati in torkretirati
močneje razpokane cone v skali. Odkop do prvega sidrišča lahko izvedemo pri starosti slopov
najmanj 10 dni. Če se bo pokazalo, da je dotok vode v gradbeno jamo poleg vodotesne
injekcijske zavese še vedno premočan, bo potrebno vodo s pomočjo črpalk prečrpavati.
Temeljenje objekta se izvede z armiranobetonsko temeljno ploščo debeline 60 cm. Plošča je na
treh mestih dilatirana z dilatacijsko maso, tako, da objekt razedeljuje na tri takte. Debelina
podložnega betona je 10 cm. Kvaliteta betona C 35/45, razred izpostavljenosti XS 2, armatura
RA (S500-A), MA (S500-A). Pri temeljenju je bilo upoštevano geološko geomehansko poročilo
št. DN 2003777/2010, ki ga je izdelal ZRMK Inštitut v Ljubljani dne 14.5.2010.
Obodne kletne nosilne stene so armiranobetonski debeline 30 cm. Ostale nosilne
armiranobetonske stene so debeline 20, 25 in 30 cm. Poleg nosilnih sten so v kleteh tudi AB
stebri dimenzij 50x80 cm. Dostop do podzemnih garaž – kleti se izvede z AB rampami v obliki
četrtkrožnega loka. Debelina armiranobetonske nosilne konstrukcije ramp je 20 cm. Kvaliteta
betona obodnih sten je 35/45, razred izpostavljenosti pa XS2. Ostali AB zidovi in stebri so
kvalitete betona C30/37, razred izpostavljenosti XS1. Vsa vgrajena armatura v kleteh je RA
(S500-A) in MA (S500-A). Obodne nosilne stene morajo biti vodoodporno dilatirane, da zdržijo
pritiske vode nad 10m.
Plošče med kletmi in vmesna plošča nad kletjo I so klasične AB debeline 25 cm, plošča pod
pritličjem je debeline 20 cm. Plošča med kletmi je prav tako kot temeljna plošča razdeljena z
dilatacijami na tri takte. Kvaliteta betona C30/37, razred izpostavljenosti XS 1, armature kvalitete
MA (S500-A) in RA (S500-A).
Stene v in nad pritličjem so armiranobetonske debeline 20 cm. kvaliteta betona C30/35, razred
izpostavljenosti XS 1. Armatura je kvalitete RA (S500-A) in MA (S500-A).
Plošče nad pritličjem so klasične AB debeline 20 cm. Beton je kvalitete C30/35, razred
izpostavljenosti XS1, armatura pa je kvalitete RA (S500-A) in MA (S500-A).
Tako kot ostala konstrukcija je tudi streha AB debeline 20 cm. Streha je pod naklonom 18°.
Kvaliteta betona C30/37, razred izpostavljenosti XS1. Armatura je kvalitete RA (S500-A) in MA
(S500-A).
Načrt gradbenih konstrukcij je izdelan na podlagi pravil evrokodov.
Sestavil: Rok Fabijan, abs. grad.
Odgovorni projektant: doc. dr. Tomo Cerovšek, u.d.i.g.
Ljubljana, maj 2012

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-34
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
3.4.2 Statični račun

Fabijan, R. 2012. Projektiranje in planiranje z informacijskim modeliranjem stavb: študij primerov A-35
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer
3.5 Risbe
A – 36 Pozicijski načrt – Tloris: Talna plošča M 1:100
A – 37 Pozicijski načrt - Tloris: 1. medetaža M 1:100
A – 38 Pozicijski načrt - Tloris: Streha M 1:100

1C
2C
3C
4C
5C
1,90 2,65 3,35 8,05
7,45
45,06
24,06 5,60 5,80 9,60
A
0,15
A
B
70,01
8,10 14,30 23,54 14,42 9,66
0,05
0,05 0,83
8,10 14,30 3,81
18,80
14,42 9,66
B
C
C
26,21
D
D
1B
8,10 2,30 8,10 7,50 8,10 2,30 8,10
2B
3B
4B
5B
6B
E
0,05
E
Dilatacija
Dilatacija
8,00 3,45 3,38 4,53 8,05
7,40
F
F
70,01
18,80
G
G
H
0,05
H
0,25
Dilatacija
Dilatacija
9,48 %
I
I
9,48 %
8,30 7,85 8,55
6,43 18,48
Oznaka: Revidiral: Datum revizije: Opis revizije: Revizijska številka:
Projekt:
Diplomska naloga
Številka projekta:
1/1
J
J
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Načrt:
Izdelal: Datum izdelave: Del objekta: Merilo:
Rok
FABIJAN
K
K
5,23 2,77 37,06
17.5.2012
45,06
3-Načrt gradbenih
konstrukcij in drugi
gradbeni načrti
3.1.1 Tloris
Talna plošča
8,00 5,35 2,65 5,30 2,75 8,00
12,35
1A
2A
3A
4A
5A
6A
7A
Šifra elementa: Stran:
1:100
A - 36

1C
2C
3C
4C
5C
1,90 2,65 3,35 8,05
Vzdolžni prerez
7,45
A
0,15
A
B
B
C
C
Prerez C
Prerez C
D
D
1B
8,10 2,30 8,10 7,50 8,10 2,30 8,10
2B
3B
4B
5B
6B
E
E
8,00 3,45 3,38 4,53 8,05
7,40
Prerez B
Prerez B
F
F
G
G
H
H
I
2,45 0,20
2,80
0,15
0,20
2,60
8
7
6
2,42
5
11,00
4
8 x 0,17 = 1,35
0,50 0,25 0,20
1,30
3
-7,10
2
1
Oznaka: Revidiral: Datum revizije: Opis revizije: Revizijska številka:
Projekt:
Diplomska naloga
Številka projekta:
1/1
2,50
0,50 0,20
0,38
2,35 0,15
2,50
1,90 1,80 0,15
3,85 28,83 1,97
0,95
0,15 0,20
4,65 1,00 2,90 1,00 1,70 1,00 4,30 1,00 1,70 1,00 2,85
4,78
1,62
+4,23
0,50
Univerza v Ljubljani
0,20
Prerez A
Prerez A
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
8,10
3,60 2,90
0,20
3,90
3,60
+4,23
+4,23
0,10
0,20 0,20
0,20
2,00 3,95
3,55
0,20 0,55
2,00
3,60 2,85
0,15
2,00 4,20
3,95
8,30 7,85 8,55
I
J
J
10,30
+4,23
+4,23
+4,23
+4,23
+4,23
+4,23
Načrt:
Izdelal: Datum izdelave: Del objekta: Merilo:
Rok
FABIJAN
K
K
17.5.2012
0,90 0,20
0,20
0,20
0,20 1,57 0,20
0,30
0,30
0,30
0,30
0,30
0,20 1,55 0,20
6,03
3,70
3,75
3,65
3,75
6,05
0,90 0,20
0,20
0,50
0,50
0,50
0,20
2,40 2,00 3,30
2,40 2,75 2,40
2,40 2,70 2,40
Vzdolžni prerez
3,30 2,00 2,40
3-Načrt gradbenih
konstrukcij in drugi
gradbeni načrti
3.1.7 Tloris
32,35
1. medetaža
8,00 5,35 2,65 5,30 2,75 8,00
12,35
1A
2A
3A
4A
5A
6A
7A
Šifra elementa: Stran:
1:100
A - 37

1C
2C
3C
4C
5C
1,90 2,65 3,35 8,05
Vzdolžni prerez
7,45
16,65
8,32 8,33
A
0,15
A
18°
+11,28
B
8,32 2,55 8,33
B
18°
18°
19,20
C
+11,28
C
+11,28
Prerez C
18°
Prerez C
+11,28
D
D
1B
28,10
9,60 8,90 9,60
9,60 9,60
8,10 2,30 8,10 7,50 8,10 2,30 8,10
2B
3B
4B
5B
6B
E
E
8,00 3,45 3,38 4,53 8,05
7,40
18°
+11,28
Prerez B
Prerez B
+11,28
+11,28
+11,28
F
F
18°
18°
19,20
G
+11,28
G
+11,28
18°
+11,28
+11,28
H
H
21,95 10,80
9,30 3,35 9,30 5,75 5,05
I
Oznaka: Revidiral: Datum revizije: Opis revizije: Revizijska številka:
Projekt:
Diplomska naloga
Številka projekta:
1/1
Univerza v Ljubljani
Prerez A
8,50 10,10
8,50 5,05 5,05
+11,28
18°
18°
+11,28
+11,28 +11,28
18°
9,30 9,30
18,60
8,30 7,85 8,55
I
J
J
Prerez A
18°
18°
18°
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
+11,28
18°
Načrt:
Izdelal: Datum izdelave: Del objekta: Merilo:
Rok
FABIJAN
K
K
17.5.2012
Vzdolžni prerez
3-Načrt gradbenih
konstrukcij in drugi
gradbeni načrti
3.1.11 Tloris
Streha
9,30 3,35 4,25 10,80 5,05
32,75
8,00 5,35 2,65 5,30 2,75 8,00
12,35
1A
2A
3A
4A
5A
6A
7A
Šifra elementa: Stran:
1:100
A - 38

ID Task
Mode
Task Name Duration Start Finish Predecessors
1 Pripravljalna dela 6 days Tue 24.4.12 Thu 3.5.12
2 Gradbena jama
Gradbena jama
Gradbena jama
Gradbena jama 54 days
54 days
54 days
54 days Fri 4.5.12
Fri 4.5.12
Fri 4.5.12
Fri 4.5.12 Thu 19.7.12
Thu 19.7.12
Thu 19.7.12
Thu 19.7.12
3 Jet grouting 31 days Fri 4.5.12 Fri 15.6.12 1
4 Izkop 35 days Thu 31.5.12 Thu 19.7.12
5 Temeljna plošča
Temeljna plošča
Temeljna plošča
Temeljna plošča 10 days
10 days
10 days
10 days Thu 19.7.12
Thu 19.7.12
Thu 19.7.12
Thu 19.7.12 Wed 1.8.12
Wed 1.8.12
Wed 1.8.12
Wed 1.8.12
6 Takt1 - objekt A
Takt1 - objekt A
Takt1 - objekt A
Takt1 - objekt A 8 days
8 days
8 days
8 days Thu 19.7.12
Thu 19.7.12
Thu 19.7.12
Thu 19.7.12 Mon 30.7.12
Mon 30.7.12
Mon 30.7.12
Mon 30.7.12
7 Opaženje 1 day Thu 19.7.12 Thu 19.7.12
8 Armiranje 3 days Fri 20.7.12 Tue 24.7.12
9 Betoniranje 2 days Fri 27.7.12 Mon 30.7.12
10 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 8 days
8 days
8 days
8 days Fri 20.7.12
Fri 20.7.12
Fri 20.7.12
Fri 20.7.12 Tue 31.7.12
Tue 31.7.12
Tue 31.7.12
Tue 31.7.12
11 Opaženje 1 day Fri 20.7.12 Fri 20.7.12 7
12 Armiranje 2 days Wed 25.7.12 Thu 26.7.12 8
13 Betoniranje 1 day Tue 31.7.12 Tue 31.7.12 12;9
14 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 8 days
8 days
8 days
8 days Mon 23.7.12
Mon 23.7.12
Mon 23.7.12
Mon 23.7.12 Wed 1.8.12
Wed 1.8.12
Wed 1.8.12
Wed 1.8.12
15 Opaženje 1 day Mon 23.7.12 Mon 23.7.12 11
16 Armiranje 3 days Fri 27.7.12 Tue 31.7.12 15;12
17 Betoniranje 1 day Wed 1.8.12 Wed 1.8.12 13;16
18 Klet II
Klet II
Klet II
Klet II 18 days
18 days
18 days
18 days Fri 3.8.12
Fri 3.8.12
Fri 3.8.12
Fri 3.8.12 Tue 28.8.12
Tue 28.8.12
Tue 28.8.12
Tue 28.8.12
19 Stene in stebri
Stene in stebri
Stene in stebri
Stene in stebri 7 days
7 days
7 days
7 days Fri 3.8.12
Fri 3.8.12
Fri 3.8.12
Fri 3.8.12 Mon 13.8.12
Mon 13.8.12
Mon 13.8.12
Mon 13.8.12
20 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 5 days
5 days
5 days
5 days Fri 3.8.12
Fri 3.8.12
Fri 3.8.12
Fri 3.8.12 Thu 9.8.12
Thu 9.8.12
Thu 9.8.12
Thu 9.8.12
21 Opaženje 2 days Fri 3.8.12 Mon 6.8.12 9
22 Armiranje 2 days Tue 7.8.12 Wed 8.8.12
23 Betoniranje 1 day Thu 9.8.12 Thu 9.8.12 22
24 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 4 days
4 days
4 days
4 days Tue 7.8.12
Tue 7.8.12
Tue 7.8.12
Tue 7.8.12 Fri 10.8.12
Fri 10.8.12
Fri 10.8.12
Fri 10.8.12
25 Opaženje 1 day Tue 7.8.12 Tue 7.8.12 21
26 Armiranje 1 day Thu 9.8.12 Thu 9.8.12 22
27 Betoniranje 1 day Fri 10.8.12 Fri 10.8.12 26;23
28 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 4 days
4 days
4 days
4 days Wed 8.8.12
Wed 8.8.12
Wed 8.8.12
Wed 8.8.12 Mon 13.8.12
Mon 13.8.12
Mon 13.8.12
Mon 13.8.12
29 Opaženje 2 days Wed 8.8.12 Thu 9.8.12 25
30 Armiranje 1 day Fri 10.8.12 Fri 10.8.12 25
31 Betoniranje 1 day Mon 13.8.12 Mon 13.8.12 30;27
32 Plošča nad kletjo II
Plošča nad kletjo II
Plošča nad kletjo II
Plošča nad kletjo II 10 days
10 days
10 days
10 days Wed 15.8.12
Wed 15.8.12
Wed 15.8.12
Wed 15.8.12 Tue 28.8.12
Tue 28.8.12
Tue 28.8.12
Tue 28.8.12
33 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 8 days
8 days
8 days
8 days Wed 15.8.12
Wed 15.8.12
Wed 15.8.12
Wed 15.8.12 Fri 24.8.12
Fri 24.8.12
Fri 24.8.12
Fri 24.8.12
34 Opaženje 3 days Wed 15.8.12 Fri 17.8.12 23
35 Armiranje 2 days Tue 21.8.12 Wed 22.8.12
36 Betoniranje 1 day Fri 24.8.12 Fri 24.8.12
37 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 6 days
6 days
6 days
6 days Mon 20.8.12
Mon 20.8.12
Mon 20.8.12
Mon 20.8.12 Mon 27.8.12
Mon 27.8.12
Mon 27.8.12
Mon 27.8.12
38 Opaženje 2 days Mon 20.8.12 Tue 21.8.12 34
39 Armiranje 1 day Thu 23.8.12 Thu 23.8.12 35
40 Betoniranje 1 day Mon 27.8.12 Mon 27.8.12 39;36
41 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 5 days
5 days
5 days
5 days Wed 22.8.12
Wed 22.8.12
Wed 22.8.12
Wed 22.8.12 Tue 28.8.12
Tue 28.8.12
Tue 28.8.12
Tue 28.8.12
42 Opaženje 3 days Wed 22.8.12 Fri 24.8.12 38
43 Armiranje 2 days Fri 24.8.12 Mon 27.8.12 39
44 Betoniranje 1 day Tue 28.8.12 Tue 28.8.12 43;40
45 Klet I
Klet I
Klet I
Klet I 16 days
16 days
16 days
16 days Fri 31.8.12
Fri 31.8.12
Fri 31.8.12
Fri 31.8.12 Fri 21.9.12
Fri 21.9.12
Fri 21.9.12
Fri 21.9.12
46 Stene in stebri
Stene in stebri
Stene in stebri
Stene in stebri 5 days
5 days
5 days
5 days Fri 31.8.12
Fri 31.8.12
Fri 31.8.12
Fri 31.8.12 Thu 6.9.12
Thu 6.9.12
Thu 6.9.12
Thu 6.9.12
47 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 3 days
3 days
3 days
3 days Fri 31.8.12
Fri 31.8.12
Fri 31.8.12
Fri 31.8.12 Tue 4.9.12
Tue 4.9.12
Tue 4.9.12
Tue 4.9.12
48 Opaženje 1 day Fri 31.8.12 Fri 31.8.12 36
49 Armiranje 1 day Mon 3.9.12 Mon 3.9.12
50 Betoniranje 1 day Tue 4.9.12 Tue 4.9.12 49
51 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 3 days
3 days
3 days
3 days Mon 3.9.12
Mon 3.9.12
Mon 3.9.12
Mon 3.9.12 Wed 5.9.12
Wed 5.9.12
Wed 5.9.12
Wed 5.9.12
52 Opaženje 1 day Mon 3.9.12 Mon 3.9.12 48
53 Armiranje 1 day Tue 4.9.12 Tue 4.9.12 49
54 Betoniranje 1 day Wed 5.9.12 Wed 5.9.12 53;50
55 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 3 days
3 days
3 days
3 days Tue 4.9.12
Tue 4.9.12
Tue 4.9.12
Tue 4.9.12 Thu 6.9.12
Thu 6.9.12
Thu 6.9.12
Thu 6.9.12
56 Opaženje 1 day Tue 4.9.12 Tue 4.9.12 52
57 Armiranje 1 day Wed 5.9.12 Wed 5.9.12 53
58 Betoniranje 1 day Thu 6.9.12 Thu 6.9.12 57;54
59 Plošča nad kletjo I
Plošča nad kletjo I
Plošča nad kletjo I
Plošča nad kletjo I 8 days
8 days
8 days
8 days Wed 12.9.12
Wed 12.9.12
Wed 12.9.12
Wed 12.9.12 Fri 21.9.12
Fri 21.9.12
Fri 21.9.12
Fri 21.9.12
60 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 6 days
6 days
6 days
6 days Wed 12.9.12
Wed 12.9.12
Wed 12.9.12
Wed 12.9.12 Wed 19.9.12
Wed 19.9.12
Wed 19.9.12
Wed 19.9.12
61 Opaženje 2 days Wed 12.9.12 Thu 13.9.12 50
62 Armiranje 2 days Fri 14.9.12 Mon 17.9.12
63 Betoniranje 1 day Wed 19.9.12 Wed 19.9.12 62
64 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 5 days
5 days
5 days
5 days Fri 14.9.12
Fri 14.9.12
Fri 14.9.12
Fri 14.9.12 Thu 20.9.12
Thu 20.9.12
Thu 20.9.12
Thu 20.9.12
65 Opaženje 1 day Fri 14.9.12 Fri 14.9.12 61
66 Armiranje 1 day Tue 18.9.12 Tue 18.9.12 62
67 Betoniranje 1 day Thu 20.9.12 Thu 20.9.12 66;63
68 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 5 days
5 days
5 days
5 days Mon 17.9.12
Mon 17.9.12
Mon 17.9.12
Mon 17.9.12 Fri 21.9.12
Fri 21.9.12
Fri 21.9.12
Fri 21.9.12
69 Opaženje 2 days Mon 17.9.12 Tue 18.9.12 65
70 Armiranje 2 days Wed 19.9.12 Thu 20.9.12 66
71 Betoniranje 1 day Fri 21.9.12 Fri 21.9.12 70;67
72 Vmesna plošča
Vmesna plošča
Vmesna plošča
Vmesna plošča 18 days
18 days
18 days
18 days Tue 25.9.12
Tue 25.9.12
Tue 25.9.12
Tue 25.9.12 Thu 18.10.12
Thu 18.10.12
Thu 18.10.12
Thu 18.10.12
73 Nosilci
Nosilci
Nosilci
Nosilci 7 days
7 days
7 days
7 days Tue 25.9.12
Tue 25.9.12
Tue 25.9.12
Tue 25.9.12 Wed 3.10.12
Wed 3.10.12
Wed 3.10.12
Wed 3.10.12
74 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 5 days
5 days
5 days
5 days Tue 25.9.12
Tue 25.9.12
Tue 25.9.12
Tue 25.9.12 Mon 1.10.12
Mon 1.10.12
Mon 1.10.12
Mon 1.10.12
75 Opaženje 2 days Tue 25.9.12 Wed 26.9.12 63
76 Armiranje 1 day Fri 28.9.12 Fri 28.9.12
77 Betoniranje 1 day Mon 1.10.12 Mon 1.10.12 76
78 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 4 days
4 days
4 days
4 days Thu 27.9.12
Thu 27.9.12
Thu 27.9.12
Thu 27.9.12 Tue 2.10.12
Tue 2.10.12
Tue 2.10.12
Tue 2.10.12
79 Opaženje 2 days Thu 27.9.12 Fri 28.9.12 75
80 Armiranje 1 day Mon 1.10.12 Mon 1.10.12 76
81 Betoniranje 1 day Tue 2.10.12 Tue 2.10.12 77;80
82 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 3 days
3 days
3 days
3 days Mon 1.10.12
Mon 1.10.12
Mon 1.10.12
Mon 1.10.12 Wed 3.10.12
Wed 3.10.12
Wed 3.10.12
Wed 3.10.12
83 Opaženje 2 days Mon 1.10.12 Tue 2.10.12 79
84 Armiranje 1 day Tue 2.10.12 Tue 2.10.12 80
85 Betoniranje 1 day Wed 3.10.12 Wed 3.10.12 81;84
86 Plošča pod pritličjem
Plošča pod pritličjem
Plošča pod pritličjem
Plošča pod pritličjem 9 days
9 days
9 days
9 days Mon 8.10.12
Mon 8.10.12
Mon 8.10.12
Mon 8.10.12 Thu 18.10.12
Thu 18.10.12
Thu 18.10.12
Thu 18.10.12
87 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 7 days
7 days
7 days
7 days Mon 8.10.12
Mon 8.10.12
Mon 8.10.12
Mon 8.10.12 Tue 16.10.12
Tue 16.10.12
Tue 16.10.12
Tue 16.10.12
88 Opaženje 2 days Mon 8.10.12 Tue 9.10.12 77
89 Armiranje 2 days Fri 12.10.12 Mon 15.10.12
90 Betoniranje 1 day Tue 16.10.12 Tue 16.10.12 89
91 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 6 days
6 days
6 days
6 days Wed 10.10.12
Wed 10.10.12
Wed 10.10.12
Wed 10.10.12 Wed 17.10.12
Wed 17.10.12
Wed 17.10.12
Wed 17.10.12
92 Opaženje 3 days Wed 10.10.12 Fri 12.10.12 88
93 Armiranje 1 day Tue 16.10.12 Tue 16.10.12 89
94 Betoniranje 1 day Wed 17.10.12 Wed 17.10.12 93;90
95 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 4 days
4 days
4 days
4 days Mon 15.10.12
Mon 15.10.12
Mon 15.10.12
Mon 15.10.12 Thu 18.10.12
Thu 18.10.12
Thu 18.10.12
Thu 18.10.12
96 Opaženje 2 days Mon 15.10.12 Tue 16.10.12 92
97 Armiranje 1 day Wed 17.10.12 Wed 17.10.12 93
98 Betoniranje 1 day Thu 18.10.12 Thu 18.10.12 97;94
99 Pritličje
Pritličje
Pritličje
Pritličje 14 days
14 days
14 days
14 days Mon 22.10.12
Mon 22.10.12
Mon 22.10.12
Mon 22.10.12 Mon 12.11.12
Mon 12.11.12
Mon 12.11.12
Mon 12.11.12
100 Stene
Stene
Stene
Stene 6 days
6 days
6 days
6 days Mon 22.10.12
Mon 22.10.12
Mon 22.10.12
Mon 22.10.12 Mon 29.10.12
Mon 29.10.12
Mon 29.10.12
Mon 29.10.12
101 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 4 days
4 days
4 days
4 days Mon 22.10.12
Mon 22.10.12
Mon 22.10.12
Mon 22.10.12 Thu 25.10.12
Thu 25.10.12
Thu 25.10.12
Thu 25.10.12
102 Opaženje 2 days Mon 22.10.12 Tue 23.10.12 90
103 Armiranje 1 day Wed 24.10.12 Wed 24.10.12
104 Betoniranje 1 day Thu 25.10.12 Thu 25.10.12 103
105 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 3 days
3 days
3 days
3 days Wed 24.10.12
Wed 24.10.12
Wed 24.10.12
Wed 24.10.12 Fri 26.10.12
Fri 26.10.12
Fri 26.10.12
Fri 26.10.12
106 Opaženje 2 days Wed 24.10.12 Thu 25.10.12 102
107 Armiranje 1 day Thu 25.10.12 Thu 25.10.12 103
108 Betoniranje 1 day Fri 26.10.12 Fri 26.10.12 107;104
109 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 2 days
2 days
2 days
2 days Fri 26.10.12
Fri 26.10.12
Fri 26.10.12
Fri 26.10.12 Mon 29.10.12
Mon 29.10.12
Mon 29.10.12
Mon 29.10.12
110 Opaženje 1 day Fri 26.10.12 Fri 26.10.12 106
111 Armiranje 1 day Fri 26.10.12 Fri 26.10.12 107
112 Betoniranje 1 day Mon 29.10.12 Mon 29.10.12 111;108
113 Plošča nad pritličjem
Plošča nad pritličjem
Plošča nad pritličjem
Plošča nad pritličjem 7 days
7 days
7 days
7 days Fri 2.11.12
Fri 2.11.12
Fri 2.11.12
Fri 2.11.12 Mon 12.11.12
Mon 12.11.12
Mon 12.11.12
Mon 12.11.12
114 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 5 days
5 days
5 days
5 days Fri 2.11.12
Fri 2.11.12
Fri 2.11.12
Fri 2.11.12 Thu 8.11.12
Thu 8.11.12
Thu 8.11.12
Thu 8.11.12
115 Opaženje 2 days Fri 2.11.12 Mon 5.11.12 104
116 Armiranje 2 days Tue 6.11.12 Wed 7.11.12
117 Betoniranje 1 day Thu 8.11.12 Thu 8.11.12
118 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 4 days
4 days
4 days
4 days Tue 6.11.12
Tue 6.11.12
Tue 6.11.12
Tue 6.11.12 Fri 9.11.12
Fri 9.11.12
Fri 9.11.12
Fri 9.11.12
119 Opaženje 2 days Tue 6.11.12 Wed 7.11.12 115
120 Armiranje 1 day Thu 8.11.12 Thu 8.11.12 116
121 Betoniranje 1 day Fri 9.11.12 Fri 9.11.12 120;117
122 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 3 days
3 days
3 days
3 days Thu 8.11.12
Thu 8.11.12
Thu 8.11.12
Thu 8.11.12 Mon 12.11.12
Mon 12.11.12
Mon 12.11.12
Mon 12.11.12
123 Opaženje 1 day Thu 8.11.12 Thu 8.11.12 119
124 Armiranje 1 day Fri 9.11.12 Fri 9.11.12 120
125 Betoniranje 1 day Mon 12.11.12 Mon 12.11.12 124;121
126 1.Nadstropje
1.Nadstropje
1.Nadstropje
1.Nadstropje 17 days
17 days
17 days
17 days Wed 14.11.12
Wed 14.11.12
Wed 14.11.12
Wed 14.11.12 Thu 6.12.12
Thu 6.12.12
Thu 6.12.12
Thu 6.12.12
127 Stene
Stene
Stene
Stene 6 days
6 days
6 days
6 days Wed 14.11.12
Wed 14.11.12
Wed 14.11.12
Wed 14.11.12 Wed 21.11.12
Wed 21.11.12
Wed 21.11.12
Wed 21.11.12
128 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 5 days
5 days
5 days
5 days Wed 14.11.12
Wed 14.11.12
Wed 14.11.12
Wed 14.11.12 Tue 20.11.12
Tue 20.11.12
Tue 20.11.12
Tue 20.11.12
129 Opaženje 1 day Wed 14.11.12 Wed 14.11.12 117
130 Armiranje 1 day Thu 15.11.12 Thu 15.11.12
131 Betoniranje 1 day Tue 20.11.12 Tue 20.11.12 130
132 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 4,5 days
4,5 days
4,5 days
4,5 days Thu 15.11.12
Thu 15.11.12
Thu 15.11.12
Thu 15.11.12 Wed 21.11.12
Wed 21.11.12
Wed 21.11.12
Wed 21.11.12
133 Opaženje 2 days Thu 15.11.12 Fri 16.11.12 129
134 Armiranje 2 days Fri 16.11.12 Mon 19.11.12 130
135 Betoniranje 0,5 days Wed 21.11.12 Wed 21.11.12 131;134
136 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 3 days
3 days
3 days
3 days Mon 19.11.12
Mon 19.11.12
Mon 19.11.12
Mon 19.11.12 Wed 21.11.12
Wed 21.11.12
Wed 21.11.12
Wed 21.11.12
137 Opaženje 2 days Mon 19.11.12 Tue 20.11.12 133
138 Armiranje 1 day Tue 20.11.12 Tue 20.11.12 134
139 Betoniranje 0,5 days Wed 21.11.12 Wed 21.11.12 138;135
140 Plošča nad 1. nadstropjem
Plošča nad 1. nadstropjem
Plošča nad 1. nadstropjem
Plošča nad 1. nadstropjem 8 days
8 days
8 days
8 days Tue 27.11.12
Tue 27.11.12
Tue 27.11.12
Tue 27.11.12 Thu 6.12.12
Thu 6.12.12
Thu 6.12.12
Thu 6.12.12
141 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 6 days
6 days
6 days
6 days Tue 27.11.12
Tue 27.11.12
Tue 27.11.12
Tue 27.11.12 Tue 4.12.12
Tue 4.12.12
Tue 4.12.12
Tue 4.12.12
142 Opaženje 1 day Tue 27.11.12 Tue 27.11.12 131
143 Armiranje 1 day Fri 30.11.12 Fri 30.11.12
144 Betoniranje 1 day Tue 4.12.12 Tue 4.12.12 143
145 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 6 days
6 days
6 days
6 days Wed 28.11.12
Wed 28.11.12
Wed 28.11.12
Wed 28.11.12 Wed 5.12.12
Wed 5.12.12
Wed 5.12.12
Wed 5.12.12
146 Opaženje 3 days Wed 28.11.12 Fri 30.11.12 142
147 Armiranje 2 days Mon 3.12.12 Tue 4.12.12 143
148 Betoniranje 1 day Wed 5.12.12 Wed 5.12.12 144;147
149 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 4 days
4 days
4 days
4 days Mon 3.12.12
Mon 3.12.12
Mon 3.12.12
Mon 3.12.12 Thu 6.12.12
Thu 6.12.12
Thu 6.12.12
Thu 6.12.12
150 Opaženje 2 days Mon 3.12.12 Tue 4.12.12 146
151 Armiranje 1 day Wed 5.12.12 Wed 5.12.12 147
152 Betoniranje 1 day Thu 6.12.12 Thu 6.12.12 148;151
153 1.Medetaža
1.Medetaža
1.Medetaža
1.Medetaža 10 days
10 days
10 days
10 days Wed 5.12.12
Wed 5.12.12
Wed 5.12.12
Wed 5.12.12 Tue 18.12.12
Tue 18.12.12
Tue 18.12.12
Tue 18.12.12
154 Stene
Stene
Stene
Stene 3 days
3 days
3 days
3 days Wed 5.12.12
Wed 5.12.12
Wed 5.12.12
Wed 5.12.12 Fri 7.12.12
Fri 7.12.12
Fri 7.12.12
Fri 7.12.12
155 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 3 days
3 days
3 days
3 days Wed 5.12.12
Wed 5.12.12
Wed 5.12.12
Wed 5.12.12 Fri 7.12.12
Fri 7.12.12
Fri 7.12.12
Fri 7.12.12
156 Opaženje 1 day Wed 5.12.12 Wed 5.12.12 150
157 Armiranje 1 day Thu 6.12.12 Thu 6.12.12 151
158 Betoniranje 1 day Fri 7.12.12 Fri 7.12.12 157
159 Plošča
Plošča
Plošča
Plošča 5 days
5 days
5 days
5 days Wed 12.12.12
Wed 12.12.12
Wed 12.12.12
Wed 12.12.12 Tue 18.12.12
Tue 18.12.12
Tue 18.12.12
Tue 18.12.12
160 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 5 days
5 days
5 days
5 days Wed 12.12.12
Wed 12.12.12
Wed 12.12.12
Wed 12.12.12 Tue 18.12.12
Tue 18.12.12
Tue 18.12.12
Tue 18.12.12
161 Opaženje 2 days Wed 12.12.12 Thu 13.12.12 158
162 Armiranje 2 days Fri 14.12.12 Mon 17.12.12
163 Betoniranje 1 day Tue 18.12.12 Tue 18.12.12 162
164 2.Nadstropje
2.Nadstropje
2.Nadstropje
2.Nadstropje 15 days
15 days
15 days
15 days Fri 14.12.12
Fri 14.12.12
Fri 14.12.12
Fri 14.12.12 Wed 9.1.13
Wed 9.1.13
Wed 9.1.13
Wed 9.1.13
165 Stene
Stene
Stene
Stene 6 days
6 days
6 days
6 days Fri 14.12.12
Fri 14.12.12
Fri 14.12.12
Fri 14.12.12 Fri 21.12.12
Fri 21.12.12
Fri 21.12.12
Fri 21.12.12
166 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 4 days
4 days
4 days
4 days Fri 14.12.12
Fri 14.12.12
Fri 14.12.12
Fri 14.12.12 Wed 19.12.12
Wed 19.12.12
Wed 19.12.12
Wed 19.12.12
167 Opaženje 1 day Fri 14.12.12 Fri 14.12.12 161
168 Armiranje 1 day Tue 18.12.12 Tue 18.12.12 162
169 Betoniranje 1 day Wed 19.12.12 Wed 19.12.12 168;163
170 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 4 days
4 days
4 days
4 days Mon 17.12.12
Mon 17.12.12
Mon 17.12.12
Mon 17.12.12 Thu 20.12.12
Thu 20.12.12
Thu 20.12.12
Thu 20.12.12
171 Opaženje 2 days Mon 17.12.12 Tue 18.12.12 167
172 Armiranje 1 day Wed 19.12.12 Wed 19.12.12 168
173 Betoniranje 1 day Thu 20.12.12 Thu 20.12.12 172;169
174 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 3 days
3 days
3 days
3 days Wed 19.12.12
Wed 19.12.12
Wed 19.12.12
Wed 19.12.12 Fri 21.12.12
Fri 21.12.12
Fri 21.12.12
Fri 21.12.12
175 Opaženje 1 day Wed 19.12.12 Wed 19.12.12 171
176 Armiranje 1 day Thu 20.12.12 Thu 20.12.12 172
177 Betoniranje 1 day Fri 21.12.12 Fri 21.12.12 176;173
178 Plošča nad 2. nadstropjem
Plošča nad 2. nadstropjem
Plošča nad 2. nadstropjem
Plošča nad 2. nadstropjem 8 days
8 days
8 days
8 days Thu 27.12.12
Thu 27.12.12
Thu 27.12.12
Thu 27.12.12 Wed 9.1.13
Wed 9.1.13
Wed 9.1.13
Wed 9.1.13
179 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 6 days
6 days
6 days
6 days Thu 27.12.12
Thu 27.12.12
Thu 27.12.12
Thu 27.12.12 Mon 7.1.13
Mon 7.1.13
Mon 7.1.13
Mon 7.1.13
180 Opaženje 1 day Thu 27.12.12 Thu 27.12.12 169
181 Armianje 1 day Thu 3.1.13 Thu 3.1.13
182 Betoniranje 1 day Mon 7.1.13 Mon 7.1.13 181
183 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 6 days
6 days
6 days
6 days Fri 28.12.12
Fri 28.12.12
Fri 28.12.12
Fri 28.12.12 Tue 8.1.13
Tue 8.1.13
Tue 8.1.13
Tue 8.1.13
184 Opaženje 3 days Fri 28.12.12 Thu 3.1.13 180
185 Armiranje 2 days Fri 4.1.13 Mon 7.1.13 181
186 Betoniranje 1 day Tue 8.1.13 Tue 8.1.13 182;185
187 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 4 days
4 days
4 days
4 days Fri 4.1.13
Fri 4.1.13
Fri 4.1.13
Fri 4.1.13 Wed 9.1.13
Wed 9.1.13
Wed 9.1.13
Wed 9.1.13
188 Opaženje 2 days Fri 4.1.13 Mon 7.1.13 184
189 Armiranje 1 day Tue 8.1.13 Tue 8.1.13 185
190 Betoniranje 1 day Wed 9.1.13 Wed 9.1.13 186;189
191 2.Medetaža
2.Medetaža
2.Medetaža
2.Medetaža 6 days
6 days
6 days
6 days Mon 14.1.13
Mon 14.1.13
Mon 14.1.13
Mon 14.1.13 Mon 21.1.13
Mon 21.1.13
Mon 21.1.13
Mon 21.1.13
192 Stene
Stene
Stene
Stene 6 days
6 days
6 days
6 days Mon 14.1.13
Mon 14.1.13
Mon 14.1.13
Mon 14.1.13 Mon 21.1.13
Mon 21.1.13
Mon 21.1.13
Mon 21.1.13
193 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 6 days
6 days
6 days
6 days Mon 14.1.13
Mon 14.1.13
Mon 14.1.13
Mon 14.1.13 Mon 21.1.13
Mon 21.1.13
Mon 21.1.13
Mon 21.1.13
194 Opaženje 2 days Mon 14.1.13 Tue 15.1.13 182
195 Armiranje 1 day Thu 17.1.13 Thu 17.1.13
196 Betoniranje 1 day Mon 21.1.13 Mon 21.1.13 195
197 Mansarda
Mansarda
Mansarda
Mansarda 18 days
18 days
18 days
18 days Wed 16.1.13
Wed 16.1.13
Wed 16.1.13
Wed 16.1.13 Mon 11.2.13
Mon 11.2.13
Mon 11.2.13
Mon 11.2.13
198 Stene
Stene
Stene
Stene 7 days
7 days
7 days
7 days Wed 16.1.13
Wed 16.1.13
Wed 16.1.13
Wed 16.1.13 Thu 24.1.13
Thu 24.1.13
Thu 24.1.13
Thu 24.1.13
199 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 5 days
5 days
5 days
5 days Wed 16.1.13
Wed 16.1.13
Wed 16.1.13
Wed 16.1.13 Tue 22.1.13
Tue 22.1.13
Tue 22.1.13
Tue 22.1.13
200 Opaženje 1 day Wed 16.1.13 Wed 16.1.13 194
201 Armiranje 1 day Fri 18.1.13 Fri 18.1.13 195
202 Betoniranje 1 day Tue 22.1.13 Tue 22.1.13 196
203 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 5 days
5 days
5 days
5 days Thu 17.1.13
Thu 17.1.13
Thu 17.1.13
Thu 17.1.13 Wed 23.1.13
Wed 23.1.13
Wed 23.1.13
Wed 23.1.13
204 Opaženje 2 days Thu 17.1.13 Fri 18.1.13 200
205 Armiranje 2 days Mon 21.1.13 Tue 22.1.13 201
206 Betoniranje 1 day Wed 23.1.13 Wed 23.1.13 202
207 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 4 days
4 days
4 days
4 days Mon 21.1.13
Mon 21.1.13
Mon 21.1.13
Mon 21.1.13 Thu 24.1.13
Thu 24.1.13
Thu 24.1.13
Thu 24.1.13
208 Opaženje 2 days Mon 21.1.13 Tue 22.1.13 204
209 Armiranje 1 day Wed 23.1.13 Wed 23.1.13 205
210 Betoniranje 1 day Thu 24.1.13 Thu 24.1.13 206;209
211 Plošče nad mansardo
Plošče nad mansardo
Plošče nad mansardo
Plošče nad mansardo 10 days
10 days
10 days
10 days Mon 28.1.13
Mon 28.1.13
Mon 28.1.13
Mon 28.1.13 Mon 11.2.13
Mon 11.2.13
Mon 11.2.13
Mon 11.2.13
212 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 8 days
8 days
8 days
8 days Mon 28.1.13
Mon 28.1.13
Mon 28.1.13
Mon 28.1.13 Wed 6.2.13
Wed 6.2.13
Wed 6.2.13
Wed 6.2.13
213 Opaženje 4 days Mon 28.1.13 Thu 31.1.13 202
214 Armiranje 3 days Thu 31.1.13 Mon 4.2.13
215 Betoniranje 2 days Tue 5.2.13 Wed 6.2.13 214
216 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 5 days
5 days
5 days
5 days Fri 1.2.13
Fri 1.2.13
Fri 1.2.13
Fri 1.2.13 Thu 7.2.13
Thu 7.2.13
Thu 7.2.13
Thu 7.2.13
217 Opaženje 3 days Fri 1.2.13 Tue 5.2.13 213
218 Armiranje 2 days Tue 5.2.13 Wed 6.2.13 214
219 Betoniranje 1 day Thu 7.2.13 Thu 7.2.13 215;218
220 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 3 days
3 days
3 days
3 days Wed 6.2.13
Wed 6.2.13
Wed 6.2.13
Wed 6.2.13 Mon 11.2.13
Mon 11.2.13
Mon 11.2.13
Mon 11.2.13
221 Opaženje 2 days Wed 6.2.13 Thu 7.2.13 217
222 Armiranje 1 day Thu 7.2.13 Thu 7.2.13 218
223 Betoniranje 1 day Mon 11.2.13 Mon 11.2.13 219;222
224 Podstrešje in streha
Podstrešje in streha
Podstrešje in streha
Podstrešje in streha 19 days
19 days
19 days
19 days Thu 14.2.13
Thu 14.2.13
Thu 14.2.13
Thu 14.2.13 Tue 12.3.13
Tue 12.3.13
Tue 12.3.13
Tue 12.3.13
225 Stene na podstrešju
Stene na podstrešju
Stene na podstrešju
Stene na podstrešju 5 days
5 days
5 days
5 days Thu 14.2.13
Thu 14.2.13
Thu 14.2.13
Thu 14.2.13 Wed 20.2.13
Wed 20.2.13
Wed 20.2.13
Wed 20.2.13
226 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 3,5 days
3,5 days
3,5 days
3,5 days Thu 14.2.13
Thu 14.2.13
Thu 14.2.13
Thu 14.2.13 Tue 19.2.13
Tue 19.2.13
Tue 19.2.13
Tue 19.2.13
227 Opaženje 1 day Thu 14.2.13 Thu 14.2.13 215
228 Armiranje 0,5 days Mon 18.2.13 Mon 18.2.13
229 Betoniranje 0,5 days Tue 19.2.13 Tue 19.2.13 228
230 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 3 days
3 days
3 days
3 days Fri 15.2.13
Fri 15.2.13
Fri 15.2.13
Fri 15.2.13 Tue 19.2.13
Tue 19.2.13
Tue 19.2.13
Tue 19.2.13
231 Opaženje 1 day Fri 15.2.13 Fri 15.2.13 227
232 Armiranje 0,5 days Mon 18.2.13 Mon 18.2.13 228
233 Betoniranje 0,5 days Tue 19.2.13 Tue 19.2.13 229;232
234 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 3 days
3 days
3 days
3 days Mon 18.2.13
Mon 18.2.13
Mon 18.2.13
Mon 18.2.13 Wed 20.2.13
Wed 20.2.13
Wed 20.2.13
Wed 20.2.13
235 Opaženje 1 day Mon 18.2.13 Mon 18.2.13 231
236 Armiranje 1 day Tue 19.2.13 Tue 19.2.13 232
237 Betoniranje 1 day Wed 20.2.13 Wed 20.2.13 233;236
238 Poševne plošče strehe
Poševne plošče strehe
Poševne plošče strehe
Poševne plošče strehe 12 days
12 days
12 days
12 days Mon 25.2.13
Mon 25.2.13
Mon 25.2.13
Mon 25.2.13 Tue 12.3.13
Tue 12.3.13
Tue 12.3.13
Tue 12.3.13
239 Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A
Takt 1 - objekt A 9 days
9 days
9 days
9 days Mon 25.2.13
Mon 25.2.13
Mon 25.2.13
Mon 25.2.13 Thu 7.3.13
Thu 7.3.13
Thu 7.3.13
Thu 7.3.13
240 Opaženje 4 days Mon 25.2.13 Thu 28.2.13 229
241 Armiranje 2 days Tue 5.3.13 Wed 6.3.13
242 Betoniranje 1 day Thu 7.3.13 Thu 7.3.13 241
243 Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B
Takt 2 - objekt B 7 days
7 days
7 days
7 days Fri 1.3.13
Fri 1.3.13
Fri 1.3.13
Fri 1.3.13 Mon 11.3.13
Mon 11.3.13
Mon 11.3.13
Mon 11.3.13
244 Opaženje 4 days Fri 1.3.13 Wed 6.3.13 240
245 Armiranje 2 days Thu 7.3.13 Fri 8.3.13 241
246 Betoniranje 1 day Mon 11.3.13 Mon 11.3.13 242;245
247 Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C
Takt 3 - objekt C 4 days
4 days
4 days
4 days Thu 7.3.13
Thu 7.3.13
Thu 7.3.13
Thu 7.3.13 Tue 12.3.13
Tue 12.3.13
Tue 12.3.13
Tue 12.3.13
248 Opaženje 2 days Thu 7.3.13 Fri 8.3.13 244
249 Armiranje 1 day Mon 11.3.13 Mon 11.3.13 245
250 Betoniranje 1 day Tue 12.3.13 Tue 12.3.13 246;249
M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W T F S S M T W
23 Apr '12 30 Apr '12 7 May '12 14 May '12 21 May '12 28 May '12 4 Jun '12 11 Jun '12 18 Jun '12 25 Jun '12 2 Jul '12 9 Jul '12 16 Jul '12 23 Jul '12 30 Jul '12 6 Aug '12 13 Aug '12 20 Aug '12 27 Aug '12 3 Sep '12 10 Sep '12 17 Sep '12 24 Sep '12 1 Oct '12 8 Oct '12 15 Oct '12 22 Oct '12 29 Oct '12 5 Nov '12 12 Nov '12 19 Nov '12 26 Nov '12 3 Dec '12 10 Dec '12 17 Dec '12 24 Dec '12 31 Dec '12 7 Jan '13 14 Jan '13 21 Jan '13 28 Jan '13 4 Feb '13 11 Feb '13 18 Feb '13 25 Feb '13 4 Mar '13 11 Mar '13
Task Split Milestone Summary Project Summary External Tasks External Milestone Inactive Task Inactive Milestone Inactive Summary Manual Task Duration-only Manual Summary Rollup Manual Summary Start-only Finish-only Deadline Progress
Projekt: Diplomska naloga Izdelal: Rok FABIJAN
Načrt: Gantogram Mentor: doc. dr. Tomo CEROVŠEK
Datum: marec 2012 Št. strani: B - 1

DIPLOMSKA NALOGA Ciklogram Avtor Rok Fabijan
1 Nadstropje Takt
Project
Design mode
Streha
Mansarda
2.Medetaža
2.Nadstropje
1.Medetaža
1.Nadstropje
Pritličje
Vmesna plošča
Klet I
Klet II
Temeljna plošča
C
B
A
C
B
A
A
C
B
A
A
C
B
A
C
B
A
C
B
A
C
B
A
C
B
A
C
B
A
Apr
Tu Th Fr
16 23
Tu Th Fr Tu Th Fr
*PRIPRAVLJALNA DELA
Target Plan: Actual: Forecast:
Project start
May
30
Tu
7
Th Fr Tu
14
Th Fr Tu
21
Th Fr Tu
28
Th Fr
1
*JET GROUTING
*JET GROUTING
Jun
4
Tu Th Fr Tu Th Fr
IZKOP
*JET GROUTING
*JET GROUTING
11
Tu
18
Th Fr Tu
25
Th Fr Tu
Jul
2
Th Fr Tu
9
Th Fr Tu
16
Th Fr Tu
23
Th Fr Tu Th Fr
You created this PDF from an application that is not licensed to print to novaPDF printer (http://www.novapdf.com)
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Stran B - 2
1
OPAžENJE-1 1
30
Tu
Aug
6
Th Fr Tu Th Fr
5 7
version 15.5.2012 10:27 Mentor: doc. dr. Tomo Cerovšek
Sep
Oct
Nov
Dec
Jan
Feb
Mar
Apr
May
13
Tu
20
Th Fr Tu
27
Th Fr Tu
3
Th Fr Tu
10 17
Th Fr Tu Th Fr Tu
24
Th Fr Tu
1
Th Fr Tu
8
Th Fr Tu
15
Th Fr Tu
22
Th Fr Tu
29
Th Fr Tu
5
Th Fr Tu
12
Th Fr Tu
19
Th Fr Tu
26
Th Fr Tu
3
Th Fr Tu
10
Th Fr Tu
17
Th Fr Tu
24 31
Th Fr Tu Th Fr Tu
7
Th Fr Tu
14
Th Fr Tu
21
Th Fr Tu
28
Th Fr Tu
4
Th Fr Tu
11
Th Fr Tu
18
Th Fr Tu
25
Th Fr Tu
4
Th Fr Tu
11
Th Fr Tu
18
Th Fr Tu
25
Th Fr Tu
1
Th Fr Tu
8
Th Fr Tu
15
Th Fr Tu
22
Th Fr Tu
29
Th Fr Tu
6
Th Fr Tu
13
Th Fr Tu
20
Th Fr Tu
2
Th Fr
116
5
OPAžENJE PLOščE-1
147
5
ARMIRANJE
*STOPNICE-1
158
4
1
1
*UVOZNA RAMPA
1143
ARMIRANJE PLOšč-2
863
BETONIRANJE-4
*STOPNICE-2
1
107
3
BETONIRANJE PLOšč-3
1
*UVOZNA RAMPA
*STOPNICE-3
8 42
1
1553
*STOPNICE-4
623
1
103
2
943
1
*STOPNICE-5
8
84
1
22
*STOPNICE-6
1
943
6
5
6 2 1
3
*STOPNICE-7
1
*OKNA IN VRATA
8
5
124
2
3
*STOPNICE-8
*OBLAGANJE STEN Z OPEčNIM MODULARNIM BLOKOM
1
*POLAGANJE TLAKOV
621
1
*PREDELNE STENE
*NOTRANJA DELA
154
3
*POKRIVANJE STREHE
1
1
1
*GRADBENO OBRTNIšKA DELA
1
*UREDITEV OKOLJA
1
1
*PREDAJA OBJEKTA
1
Project end
1

DIPLOMSKA NALOGA Ciklogram Avtor Rok Fabijan
version 15.5.2012 10:44 Mentor: doc. dr. Tomo Cerovšek
*PRIPRAVLJALNA DELA
24.4.2012
3.5.2012
Design mode
OPAžENJE-1
19.7.2012
23.7.2012
ARMIRANJE-1
20.7.2012
31.7.2012
BETONIRANJE-1
26.7.2012
1.8.2012
*JET
GROUTING
4.5.2012
15.6.2012 IZKOP
OPAžENJE-2
3.8.2012
9.8.2012
ARMIRANJE-2
7.8.2012
10.8.2012
31.5.2012
20.7.2012
BETONIRANJE-2
9.8.2012
13.8.2012
OPAžENJE
PLOščE-1
15.8.2012
24.8.2012
ARMIRANJE
PLOšč-1
21.8.2012
27.8.2012
BETONIRANJE
PLOšč-1
24.8.2012
28.8.2012
OPAžENJE-3
31.8.2012
5.9.2012
ARMIRANJE
3.9.2012
6.9.2012
BETONIRANJE-3
4.9.2012
6.9.2012
OPAžENJE
PLOščE-2
12.9.2012
18.9.2012
ARMIRANJE
PLOšč-2
14.9.2012
20.9.2012
BETONIRANJE
PLOšč-2
19.9.2012
21.9.2012
*STOPNICE-1
6.9.2012
7.9.2012
OPAžENJE-4
25.9.2012
2.10.2012
ARMIRANJE-4
28.9.2012
3.10.2012
*UVOZNA
RAMPA
7.9.2012
10.9.2012
BETONIRANJE-4
1.10.2012
4.10.2012
OPAžENJE
PLOščE-3
8.10.2012
16.10.2012
ARMIRANJE
PLOšč-3
12.10.2012
17.10.2012
BETONIRANJE
PLOšč-3
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Stran B - 2
16.10.2012
18.10.2012
*STOPNICE-2
3.10.2012
4.10.2012
OPAžENJE-5
22.10.2012
26.10.2012
ARMIRANJE-5
24.10.2012
29.10.2012
BETONIRANJE-5
25.10.2012
29.10.2012
*UVOZNA
RAMPA
17.10.2012
19.10.2012
OPAžENJE
PLOščE-4
2.11.2012
8.11.2012
ARMIRANJE
PLOšč-4
5.11.2012
9.11.2012
BETONIRANJE
PLOšč-4
8.11.2012
12.11.2012
*STOPNICE-3
29.10.2012
30.10.2012
You created this PDF from an application that is not licensed to print to novaPDF printer (http://www.novapdf.com)
OPAžENJE-6
14.11.2012
20.11.2012
ARMIRANJE-6
16.11.2012
21.11.2012
BETONIRANJE-6
20.11.2012
21.11.2012
OPAžENJE
PLOščE-5
27.11.2012
4.12.2012
ARMIRANJE
PLOšč-5
30.11.2012
5.12.2012
BETONIRANJE
PLOšč-5
4.12.2012
6.12.2012
*STOPNICE-4
21.11.2012
22.11.2012
OPAžENJE-7
4.12.2012
5.12.2012
ARMIRANJE-7
5.12.2012
6.12.2012
BETONIRANJE-7
6.12.2012
7.12.2012
OPAžENJE
PLOščE-6
12.12.2012
14.12.2012
ARMIRANJE
PLOšč-6
14.12.2012
18.12.2012
BETONIRANJE
PLOšč-6
18.12.2012
19.12.2012
*STOPNICE-5
7.12.2012
10.12.2012
OPAžENJE-8
14.12.2012
19.12.2012
ARMIRANJE-8
18.12.2012
20.12.2012
BETONIRANJE-8
19.12.2012
21.12.2012
OPAžENJE
PLOščE-7
27.12.2012
7.1.2013
ARMIRANJE
PLOšč-7
3.1.2013
8.1.2013
BETONIRANJE
PLOšč-7
4.1.2013
9.1.2013
*STOPNICE-6
21.12.2012
21.12.2012
OPAžENJE-9
14.1.2013
16.1.2013
ARMIRANJE-9
18.1.2013
18.1.2013
BETONIRANJE-9
22.1.2013
22.1.2013
OPAžENJE
PLOščE-8
28.1.2013
30.1.2013
ARMIRANJE
PLOšč-8
31.1.2013
31.1.2013
BETONIRANJE
PLOšč-8
5.2.2013
6.2.2013
*STOPNICE-7
24.1.2013
25.1.2013
OPAžENJE-10
16.1.2013
22.1.2013
ARMIRANJE-10
18.1.2013
23.1.2013
BETONIRANJE-10
22.1.2013
25.1.2013
OPAžENJE
PLOščE-9
30.1.2013
5.2.2013
ARMIRANJE
PLOšč-9
31.1.2013
7.2.2013
BETONIRANJE
PLOšč-9
6.2.2013
11.2.2013
*STOPNICE-8
13.2.2013
14.2.2013
OPAžENJE-11
14.2.2013
18.2.2013
*OKNA IN
VRATA
30.1.2013
18.3.2013
ARMIRANJE-11
15.2.2013
19.2.2013
BETONIRANJE-11
18.2.2013
19.2.2013
OPAžENJE
PLOščE-10
25.2.2013
8.3.2013
ARMIRANJE
PLOšč-10
5.3.2013
11.3.2013
BETONIRANJE
PLOšč-10
7.3.2013
12.3.2013
*OBLAGANJE
STEN Z OPEčNIM
MODULARNIM
BLOKOM
1.2.2013
21.2.2013
*POLAGANJE
TLAKOV
5.2.2013
20.3.2013
*PREDELNE
STENE
25.2.2013
29.3.2013
*NOTRANJA
DELA
4.3.2013
15.4.2013
*POKRIVANJE
STREHE
15.3.2013
29.3.2013
*UREDITEV
OKOLJA
20.3.2013
10.4.2013
*GRADBENO
OBRTNIšKA
DELA
27.3.2013
25.4.2013
*PREDAJA
OBJEKTA
25.4.2013
13.5.2013

DIPLOMSKA NALOGA Ciklogram Avtor Rok Fabijan
48
47
46
45
44
43
42
41
40
39
38
37
36
35
34
33
32
31
30
29
28
27
26
25
24
23
22
21
20
19
18
17
16
15
14
13
12
11
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
2012
Apr
May
16 17 18 19 20 21 22
Design mode
Project start
Jun
23 24 25 26
Jul
Aug
27 28 29 30 31 32 33 34 35
New / Armirači New / Bager New / Betonerji New / Opažerji
Sep
36 37 38 39
You created this PDF from an application that is not licensed to print to novaPDF printer (http://www.novapdf.com)
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Stran B - 2
version 15.5.2012 10:45 Mentor: doc. dr. Tomo Cerovšek
Oct
Nov
Dec
2013
Jan
Feb
Mar
Apr
May
40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22
Project end
48
47
46
45
44
43
42
41
40
39
38
37
36
35
34
33
32
31
30
29
28
27
26
25
24
23
22
21
20
19
18
17
16
15
14
13
12
11
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1