Pisma izza odra - safaric-safaric.si

hinavstva, in kljub rehabilitacijam ožjega kroga tedanjih obsojencev iz izključno taboriščnih
procesov ter podeljenim "odškodninam" živim in "nadomestilom" za mrtve, da smo se izognili
škandalu v mednarodnem delavskem gibanju!
Zver od tedaj vseskozi pritajeno renči! Ugriznila je pred leti, mogoče tudi malo sedaj
Spomenko Hribar. Grize sedaj izven Slovenije, v Beogradu in Sarajevu, renči pa tudi pri nas, ko
skozi usta Javnega tožilstva in Vrhovnega sodišča, pa tudi CK ZKS, vztrajno odbija
rehabilitacijo drugih obsojenih v parataboriščnih procesih izven samih dachaucev!
Zato bi bilo potrebno več in neusmiljeno o tem pisati!
Ne morem si kaj, da ne bi ob vsem tem pomislil na najinega skupnega prijatelja Korla -
Karla Destovnika-Kajuha in njegove sanje o bodoči visoko moralni, pravični in dobri
komunistični družbi, sanje, o katerih smo pogosto razpravljali v stanovanju mojih starišev v
Židovski ulici leta 1941 in 1942, ko je Korl tam pisal svoje pesmi, vidva oba skupaj pa dramo
Mati. Sprašujem se, kje bi on končal. V katerem od Tvojih treh primerov? In česa bi bil sedaj ob
"mea culpi" političnega vodstva deležen? Odškodnine ali nadomestila? Ali pa Mrzelove usode
duševnega dotolčenca?! Enega od tega zagotovo. O tem sem prepričan! No, pa bodi pozdravljen!
028