Meteoalarm

www.meteoalarm.eu
Nevarna in izredna vremenska dogajanja
po vsej Evropi na spletu, čezmejno in z
osveženimi podatki
Skupna pobuda za sodelovanje državnih meteoroloških
služb iz več kot dvajsetih evropskih držav.
1

Vsebina
www.meteoalarm.eu 4
Razlaga barv 5
Veter 6
Nekateri regionalni vetrovi 7
Dež 8
Nevihte 10
Nasveti ob udaru strele 11
Sneg in led 12
Meglica in megla 13
Ekstremna vročina 13
Hud mraz 15
Vremenske nevarnosti ob morju 16
Gozdni požari 17
Plazovi 18
3

Meteoalarm.eu
Vreme ne pozna meja. Zato so meteorologi državnih meteoroloških služb v Evropi
dali pobudo za izdelavo evropske spletne strani, ki opozarja na izredna vremenska
dogajanja. Naslov spletne strani je www.meteoalarm.eu. Namenjena je
vsem, ki potujejo po Evropi. Slikovna znamenja in karte Evrope, obarvane z barvnim
opozorilom, na prvi pogled pokažejo, kje vas vreme lahko ogroža ali bi lahko
postalo nevarno. Označeni so: viharni veter, hudi nalivi, sneg in led, grmenje
in bliskanje, megla in ekstremne temperature ter vremenske razmere, ki bi lahko
vodile k večji nevarnosti, na primer hude nevihte in visoki valovi, gozdni požari
in snežni plazovi. Stopnja nevarnosti je obarvana z barvnim opozorilom.Vsakdo
lahko ta sporočila takoj razume in upošteva previdnostne ukrepe ne glede na to,
za katero državo ali kateri jezik gre. Za lažjo nedvoumno predstavitev so podatki
standardizirani, saj so se vse države dogovorile o enakem obarvanju z barvnimi
opozorili na podlagi verjetne gmotne škode, motenj in nevarnosti. Uporabnik
spletne strani lahko podrobnejše podatke poišče na spletnih straneh sodelujočih
meteoroloških služb.
4
Foto: T.Dijkhuizen

Razlaga barv
Zelena
Rumena
Oranžna
Rdeča
Ali je vaša država obarvna zeleno? Ni razloga za skrb
Rumena pomeni pogojno ogroženost. Izredna vremenska
dogajanja niso verjetna, vendar se zahteva previdnost
pri dejavnostih, ki so odvisne od vremena. Spremljajte
informacije.
Oranžna pomeni nevarnost. Vremenska ujma lahko povzroči
gmotno škodo ali nesreče. Zavedajte se, da vas napovedano
vremensko dogajanje ogroža. Bodite previdni in redno poizvedujte
po podrobnostih v zvezi z vremenskim dogajanjem.
Upoštevajte vsa uradno izdana priporočila.
Rdeča pomeni veliko nevarnost zaradi izrednih vremenskih
dogajanj. Na širšem območju so verjetne večja gmotna škoda
in nesreče, ogrožena so človeška življenja. Bodite izredno
previdni, redno spremljajte vremenska poročila ter se brezpogojno
ravnajte po uradnih navodilih in priporočilih. Bodite
pripravljeni na izredne ukrepe.
5

Veter
Vetrovi v Sloveniji so zaradi zavetrja Alp šibkejši kot tisti v zahodni Evropi, močni
vetrovi pa se pojavljajo ob prehodih front in ob povezavi s sredozemskimi cikloni.
Najmočnejši je veter ob nevihtah, zelo močni pa so tudi regionalni vetrovi burja,
jugo in karavanški fen.
Močni nevihtni in regionalni vetrovi predstavljajo nevarnost nad gosto poseljenimi
območji, mesti, naselji in gozdovi. Veter moči 10. stopnje po Beuafortovi
lestvici (hud vihar) ali več ruva drevesa, pogosto podre večja območja gozdov,
trga žlebove, ruši dimnike in močno poškoduje zgradbe. Leteči objekti, kot so
strešne opeke, deli ograj, valovite strešne plošče in odlomljene veje dreves so
nevarne ljudem, ki se medtem gibljejo zunaj. Sunki vetrov, ki med lahko nevihtami
in burjo dosežejo hitrost nad 100 km/h, so še posebej zahrbtni, posebej
za cestni promet, kot so avti s prikolicami, avtodomi, tovornjaki, in še posebej
kolesarji in motoristi, ki hitro postanejo njihova igračka. Ceste in železniški tiri
lahko postanejo neprevozni, javni transport in zračni promet pa sta pri tem lahko
močno ovirana.
Druga zgodba so gorski vetrovi. Na gorskih vrhovih je hitrost vetra v splošnem
večja kot tista v nižinah in v dolinah, čeprav se v dolinah lahko veter okrepi zaradi
lokalnega reliefa in pihanja skozi gorske prehode.
6
Foto: k n m i

Nekateri regionalni vetrovi
Burja: Burja je najmočnejši slovenski veter. Nastane ob prehodu hladne fronte sredozemskega
ciklona, ko se nad Slovenijo zbere hladen zrak. Ta se dvigne preko dinarskih
planot (Trnovski gozd, Nanos) in se po njihovih pobočjih zaradi večje gostote pospešuje
proti Jadranskemu morju. Burja je sunkovit veter. V Sloveniji je pogosta na Primorkem in
Notranjskem, kjer jo opazijo nekaj desetkrat letno. V povprečju dosega burja hitrost do
40 km/h, vendar so lahko njeni sunki nekajkrat močnejši. Pri močni burji lahko sunki vetra
dosežejo hitrost tudi 140 km/h ali celo več. Takšna burja podira drevje, odkriva strehe in
močno ovira promet in plovbo. V Vipavski dolini je zaradi burje nad petindvajset zapor prometa
letno, včasih zaradi nje zaprejo pristanišče Koper.
Jugo: Jugo je močan veter iz jugozahoda do jugovzhoda, ki nastane pred hladno fronto ob
prečkanju sredozemskega ciklona. Je enako pogost kot burja. Nastane ob obali in ne sega
globoko v notranjost. Jugo dosega hitrost do 60 km/h, izjemoma celo do 90 km/h. Traja
ponavadi največ dva dneva, na leto pa se pojavi približno dvajsetkrat.
Karavanški fen: Karavanški fen je veliko redkejši v primerjavi s pogostima burjo in jugom.
Nastane ob prehodu sredozemskega ciklona nad vzhodno Evropo. Je močan severni veter
nad pobočji Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp ter dolinami pod njimi. Je topel in suh.
Pojavi se morda enkrat do dvakrat letno, še posebej v hladni polovici leta. Povprečno enkrat
v desetletju pa nastane zelo močan karavanški fen z rušilno močjo.
7
Foto: J. Merše, Slovenija

Dež
Poplave, čolni razvrščeni po ulicah, obupani ljudje poskušajo rešiti kar se da, ...
to so prizori, ki jih redno videvamo na televiziji, a za nujno prvo pomoč žrtvam je
že prepozno. Portal www.meteoalarm.eu daje opozorila kdaj in kje v Evropi
lahko pričakujemo obilne padavine, hude lokalne nalive, ki lahko povzročijo poplave.
Če Meteoalarm izriše kapljice na rdeče obarvanem področju, potem je bolje,
da na to področje ne načrtujemo potovanj ali drugih aktivnosti, saj je lahko,
zaradi morebitnih poplav, zadrževanje na označenih lokacijah smrtno nevarno.
Večje poplave so večinoma rezultat večdnevnih obilnejših padavin, predvsem
dežja. Tudi taljenje snega lahko povzroči izrazito višanje gladine rek in hudournikov.
Če taljenje snega spremljajo še obilne padavine, lahko reke hitro prestopijo
bregove in nasipe. Taki dogodki so posebno pogosti v zimskem času, ko je izhlapevanje
manj izrazito, vegetacija ne zadržuje dodatne vode, tla po so nasičena z
vodo in tako ni več ponorov za padavine. Voda, vključno z dotoki z višje ležečih
področij, se po različnih poteh steka v reke, potoke in hudournike, ki ne zmorejo
več odvajati obilnega vodnega dotoka, posledice so poplave.
8
Foto: Z. Vičar, Slovenija

Obilne padavine so večinoma posledica ciklonov, področij nizkega zračnega pritiska
(globokih depresij) na področju Mediterana, Alp, Pirinejev, ali na področju
srednje in severne Evrope. Najbolj aktivni padavinski dogodki so pogosto locirani
na predele, kjer se mrzel zrak iz severne Evrope sreča z zelo toplim in vlažnim
zrakom iz Mediterana. Klasični primer je Genovski ciklon (depresija), ki se tvori
v zavetju Alp v Genovskem zalivu in povzroča padavine na južni strani Alp, tudi
v Sloveniji. Gorske verige povzročajo še dodatno prisilno dviganje zraka, kar
mnogokrat še poveča intenzivnost nalivov, tako lahko v enem dnevu izmerimo
tudi več kot 300 mm (300 litrov na kvadratni meter) padavin. Take padavine imenujemo
orografske in so značilne predvsem za severozahodni del Slovenije. Vsi
ti dogodki se v Evropi ponavljajo iz leta v leto. Kombinacije različnih vrst obilnih
padavin lahko povzročijo hude poplave in s tem velika razdejanja, materialno
škodo in mnogokrat tudi človeške žrtve. Večinoma so najmočnejše padavine v
Alpah, v Sloveniji, Italiji, Švici, Avstriji, a mnogokrat se zgodijo tudi nad Sudeti,
na višavju med Češko in Poljsko
Portal www.meteoalarm.eu vas opozarja kdaj in kje v Evropi lahko
pričakujemo obilne padavine in tudi stopnjo ogroženosti.
9
Foto: P.P. Hattinga Verschure

Nevihte
Nevihte prav gotovo sodijo med najintenzivnejše in tudi najnevarnejše vremenske
pojave. Težko mine leto, da nevihte pri nas ne bi vzele človeškega življenja.
Nevarnost preži od strel, od toče, ki je lahko velika celo kot jajce, pa tudi od
močnih vetrovnih sunkov, ki z lahkoto položijo celo najmogočnejša drevesa in
strešnike spremenijo v smrtonosne projektile. Še posebej nevarne pa so narasle
vode in hudourniki, ki so marsikdaj večji, kot umetne struge, v katere jih želimo
stisniti, ko nam ni dovolj prostora za hiše, ceste in ostalo infrastrukturo.Nevihte
nastanejo predvsem v topli polovici leta, ko sončna energija segreje spodnje
plasti ozračja in se tako pojavijo konvektivni stolpi, ki sčasoma zrastejo v nevihtno
celico. V bolj ravninskih predelih Slovenije lahko nastanejo večje nevihtne
celice, ki imajo dovolj energije za nastanek toče in viharnih vetrov. Supercelične
nevihte lahko povzročijo tudi vrtinčaste vetrovne tvorbe, podobne tornadom.
Ugodni pogoji za nastanek neviht so takrat, ko k nam v višinah priteka hladnejši
zrak, pri tleh pa z jugozahodnim vetrom vlažen in topel zrak.V goratih predelih
so nevihte manjše, a bolj nevarne, saj nastanejo hitro in planince kaj lahko presenetijo.
V hribih so nevarne predvsem strele, v visokogorju pa tudi ohladitev, ki
sledi nevihti.Z modernimi orodji za spremljanje in napovedovanje vremena lahko
nastanek neviht nad neko regijo dobro predvidimo. Pac pa zaenkrat ne moremo
napovedati natancnega kraja in časa nastanka neviht. Zato je zelo pomemben
tehnično in strokovno podprt sistem za opazovanje in obvešcanje pojavu neviht.
Meteorologi na www.meteoalarm.eu skrbno spremljajo taka dogajanja in
vas pogosto lahko opozorijo, še preden se razvije prvi nevihtni oblak.
10

Nasveti ob udaru strele
* Poiščite zavetje, seveda kadar je nevihta v bližini.
* Zvok se širi s hitrostjo tri sekunde na kilometer. Če grom zaslišite v desetih
sekundah od udara strele, je nevihta nevarno blizu.
* Kadar grmi, zaprite vsa okna zaradi tveganja nevarnih sunkov vetra in dežja, ki
ga nosijo s seboj.
* Če strela udari blizu elektrike, bo svojo pot našla po ceveh ali električni napel
javi. To lahko poškoduje elektronsko opremo, priključeno na kabelsko omrežje,
na primer televizjske sprejemnike, omrežne telefonske sisteme in računalnike.
* Med nevihto je priporočljivo izklopiti antene, kable, telefonske zveze in elektriko,
ne kopajte ali ne prhajte se.
* Najvarnejše mesto je zaprto vozilo.
* Če vas nevihta ujame na prostem in ne morete najti zavetja, je najboljše, da
se naredite čim manjšega, tako da počepnete. Stopala naj bodo skupaj, tako da
preprečite, da bi elektrika stekla skozi vas.
* Nikoli ne iščite zavetja pod osamljenim drevesom, ob robu gozda ali v bližini
kovinske ograje.
11
Foto: M. Žagar, Slovenija

Sneg in led
Ko se po obdobju mraza začne odjuga, se pogosto najprej ogreje višje v ozračju.
Nato začne deževati, hkrati pa je površje še vedno zamrznjeno. To privede do
zmrznjenega dežja in gladkega ledu, posledična spolzkost pa je zelo zahrbtna.
Čisto majhna količina dežja samo v nekaj minutah lahko povzroči, da so površine
gladke kakor zrcalo. Taka spolzkost lahko nastane zaradi zamrzovanja in ponovnega
zamrzovanja mokrih cestnih površin, vendar pa cestni promet običajno bolj
ovira sneženje, zlasti če ga spremlja močan veter. Posledica snežnega neurja so
lahko več metrov visoki snežni zameti, na koncu pa so celotna območja odrezana
od sveta in ostanejo nedostopna tudi po več dni. Stara zgodba, ko se nič hudega
sluteči potniki znajdejo ujeti v snegu, se ponavlja vsako zimo. Ko ste enkrat ujeti,
položaj običajno postaja vse brezupnejši, saj je vaše vozilo vedno globlje zakopano
v snežnem zametu in se znotraj lahko ohladi pod ledišče.
www.meteoalarm.eu opozarja pred ekstremnimi zimskimi vremenskimi razmerami.
Daje vam možnost, da odložite potovanje ali vzamete s seboj odeje in
živila ter da vseskozi skrbno spremljate vremenska dogajanja zaradi morebitnega
poslabšanja. Spletno stran si ’’mora’’ ogledati vsakdo, ki odhaja v zimskošportno
središče ali ga zapušča.
12
Foto: T.Dijkhuizen

Meglica in megla
Megla nastopi, ko se zaradi prisotnosti majhnih vodnih kapljic v ozračju horizontalna
vidnost zmanjša pod 1000 metrov. Kadar pa se vidnost zmanjša pod nekaj
100 metrov, megla že predstavlja resno oviro pri odvijanju cestnega prometa.
Megla praviloma nastopi v nočnem času in potem traja še zjutraj in del dopoldneva.
V zimskih mesecih lahko ob stabilnih vremenskih situacijah nastopi pojav
celodnevne megle. Pojav megle je lokalnega značaja, lahko je razširjena po celotni
kotlini ali nižini, lahko pa se pojavlja le gosta megla v pasovih. Tovrstna
megla je za odvijanje prometa še bolj nevarna, saj se pred voznikom pojavi nenadoma,
težko je na hitro zmanjšati hitrost. Poveča se nevarnost naletov. Za promet
je neugodna tudi talna megla v kombinaciji z nizko višino sonca in vlažnim
cestiščem. Če dodamo še umazano šipo, je horizontalna vidnost nikakršna. Kadar
je temperatura blizu ledišča, meglene kapljice lahko zmrznejo na cesti in nastopi
poledica.
13
Foto: K.Floor

Ekstremna vročina
Ob hudih vročinah se hladimo v jezerih, morjih, lahko se zatečemo v gore, toda če
nam ti kraji za hlajenje niso dostopni, nastopijo težave. Visoke temperature ne
povzročajo takojšnjih posledic, a večdnevno trajanje vročinskega vala zelo poviša
tveganja, posledice so zelo hude. Recimo pri tropskih vročinah ni moč zaspati.
Vročina selektivno ogroža fizično slabotne, bolne in starejše ljudi, predvsem tiste
s kroničnimi boleznimi. Temperature v zadnjih poletjih dosegajo vrednosti blizu
40 °C, posledica je soparno vreme z visoko vlažnostjo, kar pri mnogih ljudeh
povzroča še dodaten strah, da se bodo ti vremenski vzorci ponavljali in obremenitve
samo še stopnjevale. Kot rezultat globalnega segrevanja lahko pričakujemo
pogosta vroča poletja in tropske temperature.
Na www.meteoalarm.eu se označuje evropske države in regije, kjer so
vročinski valovi presegli dosedanje ekstremne vrednosti. Kot rezultat podatkov
o vročih poletjih bodo dotične države vključile opozorilne sisteme za obveščanje
pred vročinskimi valovi. Meteorologi tesno sodelujejo z medicinsko stroko, ki daje
priporočila za ukrepanje ob hudih vročinah. Recimo izogibanje vsakršnim naporom,
zadostno in pogosto pitje, izogibanje direktnemu soncu - zadrževanje v
senci, priporočajo se lahka tanka oblačila, uporaba ventilatorjev ali klima naprav,
večkratno zmerno hladno tuširanje, večja skrb za starejše ljudi, otroke, . . .
14
Foto: S.Jak

Ekstremni mraz
Tok mrzlega arktičnega zraka se lahko zaje globoko v centralno in južno Evropo,
kar povzroča hud mraz. Ob jasnih nočeh lahko temperatura zaradi sevanja močno
pade, posebej na področjih s sveže zapadlim snegom in ob mirnem ozračju. Tudi
čez dan lahko temperature ostanejo pod ničlo – leden dan. Ob vetru je, zaradi
hitrega odvajanja toplote, učinek mraza na ljudi in živali toliko hujši. V primeru
snežnega meteža pa je bivanje na prostem nemogoče. Vsako leto arktične razmere
terjajo svoj davek, predvsem med brezdomci. Prav tako je lahko pri nizkih
temperaturah prizadeta vegetacija. V Sloveniji se lahko v zimskem času temperature
spustijo tja do minus -35 °C, v mraziščih pa pod minus -40 °C.
V splošnem temperatura pada z nadmorsko višino, a v posebnih pogojih lahko
tudi z višino raste. Pojav se imenuje inverzija. Tako je lahko višje v hribih ob inverziji
tudi za več kot 10 °C topleje kot v dolinah. Toplejši zrak plava na hladnem
zraku kot zračna blazina. Ob takih razmerah, ko ni mešanja zraka, temperature v
dolinah še naprej padajo, onesnaženost zraka se veča, saj rastejo koncentracije
smoga. Ob dolgotrajni inverziji, megli, nizkih temperaturah in smogu, postajajo
razmere v dolinah in kotlinah vse manj zdrave. V takih primerih se odsvetujejo
pretirane fizične obremenitve organizma in se priporoča zadrževanje v zaprtih
prostorih – velja predvsem za bolnike z obolenji dihal, z angino, oslabele starejše
ljudi, otroke.
15
Foto: w m o

Vremenske nevarnosti ob morju
Veter je na obalnih območjih običajno močnejši, vendar je lokalno prebivalstvo
nanj že navajeno. Valovi, ki jih povzroči močan vihar ali orkan, ob morju seveda
povzročajo nevarne razmere in gmotno škodo. Plavajoči led, ki ga prinese do
obale, in bloki naplavljenega ledu, ki udarjajo drug ob drugega ali segajo drug
čez drugega, so lahko nevarni. Najhujše naravne nesreče pa povzroča morsko
valovanje, ekstremno visoka morska gladina vzdolž obale, ki jo povzroča močan
veter. Če vrhunec neurja sovpada s spomladanskim plimovanjem, lahko pride
do poplav na velikih površinah. Zastrašujoče so že zgodovinske poplave, ki jih
povzroča stalen severovzhodni mrzel veter vzdolž obale Severnega morja. Zlasti
viharni veter, ki piha več dni zaporedoma, lahko precej dvigne vodno gladino
in ogroža varovalne nasipe. Najhujša neurja se pojavljajo predvsem v zimski
polovici leta, vendar viharni veter lahko piha tudi poleti. Glavna nevarnost so
nenadni sunki vetra med nevihtnimi neurji, silovit viharni veter z močjo 9 ali
10 boforov, ki udarja ob obalo, prav tako lahko piha tudi poleti. To je izredno
neprijetno presenečenje za brezskrbnega počitnikarja na plaži, ki ni navajen na
toliko vetra.
www.meteoalarm.eu vas pravočasno opozori na bližajoče se neurje kjerkoli
v Evropi, kamor ste namenjeni.
16
Foto: M.Appelman

Gozdni požari
Poletno sonce ima tudi svoje slabe strani: prizori podeželja v plamenih so resnično
strašni. Vsako poletje pogorijo ogromne gozdne površine predvsem v južni Evropi,
zlasti na Portugalskem, v Španiji in Franciji.
Ogroženost zaradi gozdnih požarov je tesno povezana z vremenskim dogajanjem.
Kadar dolgo časa ne dežuje in je zelo toplo, se pokrajina izsuši in kaj hitro
lahko izbruhne požar. Veliko požarov nastane zaradi človekove malomarnosti,
ogenj pa lahko zanetijo tudi udari strele. Močan veter lahko razpiha plamen in
požar se širi v določeno smer, včasih s hitrostjo 25 km na uro. Na območjih z
gorami in obalo se lahko požari zaradi lokalnega vetra z morja ali pobočij hribov
širijo zelo spremenljivo.
Globalno segrevanje še dodatno prispeva k izsušitvi v Sredozemlju, kar še
povečuje ogroženost zaradi požarov. Več meteoroloških služb že objavlja opozorila
s stopnjo ogroženosti zaradi gozdnih požarov.
Foto: John McColgan, Alaska Fire Service
17

Plazovi
Slovenske gore niso tako visoke, da bi se snežna odeja zadržala vse leto. Sicer
lahko po najvišjih vrhovih sneži tudi poleti, a prvi resnejši sneg se lahko pojavi
septembra in oktobra, medtem ko na strnjeno snežno odejo v visokogorju lahko
računamo predvsem od novembra dalje. Prvi resnejši sneg seveda ne povzroča
snežnih plazov, ker je podlaga hrapava, rastlinska odeja zadržuje sneg in sonce
nima moči, da bi ojužilo sneg.
Ko enkrat nastane osnovna podlaga in se sneg začne nabirati, pa se nevarnost
snežnih plazov povečuje. Dokler ima sonce majhno moč, kar je značilno za čas
od začetka zime pa vse do prve dekade februarja, prevladujejo snežni plazovi
nesprijetega, novega snega, ki se ob sneženju in po njem prožijo z bolj strmih
pobočij, ob večji količini snega pa tudi z manj strmih pobočij. Pravi pršni plazovi
so pri nas redkejši kot v višjih Alpskih gorah. Ti plazovi so hitri in človek se hitro
zaduši, ker mu pljuča napolni suhi sneg. Ko se po sneženju plazovi umirijo,
nastane nekakšno varljivo zatišje. Če so temperature nizke, ostaja sneg potencialno
nestabilen, ker se počasi preobraža. Nevarnost povečuje vetrovno vreme,
ko nastajajo zameti, klože (območja napihanega snega). Takrat je spontanega
proženja bolj malo, plaz pa lahko na določenih mestih hitro sproži gornik ali turni
smučar. Zato je potrebna previdnost in poznavanje razmer ter terena.
Snežna odeja torej ni nevarna samo takrat, ko bobnijo plazovi, ampak za obiskovalce
gora morda celo bolj, kadar jih ni in je snežna odeja potencialno nestabilna.
V prvem primeru je več kot očitno, da plazovi so in to večino odvrne od obiska
gora. Ko pa se dogajanje umiri, ko preteče nekaj časa od zadnjega sneženja,
sveži sneg hitro premami marsikoga.
Obarvanje z barvnimi opozorili na www.meteoalarm.eu vam zagotavlja do
minute natančen prikaz ogroženosti zaradi plazov v raznih predelih Evrope.
18

Zahvala
Besedilo: Harry Geurts, KNMI,
Mark Žagar, Renato Bertalanič,
Zorko Vičar, Janez Markošek,
Andrej Velkavrh, Andrej Hrabar
vsi ARSO
Design Studio k n m i
Objavo pripravila ARSO, SLOVENIJA
19

Logo sodelujočih meteoroloških služb
Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Finska, Francija, Nemčija,
Grčija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Latvija, Luksemburg,
Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija,
Španija, Švedska, Švica, Združeno kraljestvo
Spletno stran je oblikoval Eumetnet. To je mreža evropskih državnih meteoroloških
služb. Omrežje podpira Svetovna meteorološka organizacija (WMO), vse
sodelujoče države so njene članice.
Avtorska pravica KNMI, De Bilt, Nizozemska, 2006
Vir: Meteorisk, Michael Staudinger, ZAMG, Avstrija
20