Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

Prespa i Prilep i od sedi{teto na do neodamna avtokefalniot ohridski
arhiepiskop. Zna~i, centralnoto nare~je ima zad sebe, taka da se re~e,
istoriski prava. Poslednive se zasnovuvaat i vrz negovata centralna
polo`ba, {to e kako vo geografski taka i vo etnografski odnos. Centralen
grad vo Makedonija ni e Veles. Od toj centar geografski nie samo malku se
oddale~uvame, idej}i preku Prilep kon Bitola i Ohrid. Takviot pravec
pri oddale~uvaweto od geografskiot centar se objasnuva so toa {to tie
krai{ta se od pogolemo istorisko zna~ewe za Makedonija, a od druga
strana, tie se pooddale~eni i od srpskiot i od bugarskiot jazi~en centar,
sostavuvaj}i od sebe makedonski jazi~en centar. I vistina dijalektot
vele{ko-prilepsko-bitolsko-ohridski e jatkata na makedonskiot jazik,
za{to na zapad od nego e debarskiot (roka), na jug – kosturskiot (ronka), na
istok – isto~niot ili solunskiot (r’ka) i na sever - skopskiot ili
severniot (ruka).
Sozdavaweto literaturen jazik e duhovna potreba kaj nas, so koja se
misli da im se stavi kraj na zloupotrebite na propagandite so na{ite
interesi i so koja treba da se sozdade svoj literaturen i nau~en centar za
da se nema nu`da od Belgrad i Sofija. A taa te{ka zada~a }e se postigne
samo ako Makedrnecot od Severna Makedonija mu podade raka na svojot
brat od Ju`na Makedonija i onoj od Zapadna. Podadenite race }e se
prekrstat okolu Prilep-Bitola.
I taka: streme`ot na Makedoncite da si sozdadat svoj kulturen
centar; toa {to sega Bitola se pravi prestolnina na Makedonija; {to
Bitola, Ohrid, Prilep se istoriski mesta za Makedoncite; kako i toa {to
sostavuvaat tie geografski i jazi~en centar, - site zaedno pravat da se
prifati kako op{t makedonski literaturen jazik centralnoto makedonsko
nare~je.
Otkako }e se izbere nare~jeto {to ima da bide makedonski
literaturen jazik, }e treba da se razgleda i, pra{aweto za makedonskiot
pravopis.
3a pravopisot kako i za pravecot na na{eto kulturno razvivawe, }e
treba tuka da se napravat nekolku zabele{ki. Pravopisot na eden jazik,
kako i izrabotuvaweto na eden literaturen jazik, mo`e da odi postepeno i
polusvesno. Eden ~ovek od eden narod {to nema pismenost mo`e da ja
nau~i azbukata od eden narod pokulturen od negoviot. Toj ~ovek mo`e da ja
upotrebuva tu|ata azbuka i za glasovi od negoviot jazik ili da gi izlo`i
svoite misli so pomo{ta na tu|a azbuka. No ako vo negoviot jazik ima
glasovi {to gi nema vo jazikot od koj{to se pozajmuva azbukata, tota{
pozajmuva~ot na tu|ata azbuka }e napravi nekoi izmenuvawa i dopolnuvawa
na nea, so koi }e bide ozna~ena razlikata vo glasovite me|u dvata jazika.
Taa pozajmena i prerabotena azbuka se predava od koleno na koleno i so
predavaweto se izmenuva i se se doteruva do svojstvata na jazikot na
pozajmuva~ite. Taka postepeno i neosetno se izrabotuvaat azbukite kaj
ponekulturnite narodi od dopir so pokulturni narodi. No takvata
postepenost ima mesto ako dva sosedni narodi se vo neednakvi politi~ki
uslovi, toa zna~i, edniot, t. e. pokulturniot narod gospodaruva, a drugiot,