Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

elementi na jazikot ili ~ovekoviot govor se: organite za govor, nivnoto
fiziolo{ko rabotewe, sluhot, psiholo{koto vosprimawe na
fiziolo{koto rabotewe na organite preku sluhot i prisoedinuvaweto kon
vosprimaniot rezultat na fiziolo{koto rabotewe na organite na govorot
ili glasot ili zborot, nekoe zna~ewe. Zna~i, jazikot e glavno fiziolo{ko
– psiholo{ka sposobnost na ~ovekot i kako takva zavisi od se {to pravi da
se menuva ~ovekot, t.e. so razvivawe na eden ~ovek i eden narod se
razviva i negoviot jazik, so nivnoto opa|awe - opa|a i nivniot jazik.
Чovekot se menuva vo vremeto i vo prostranstvoto: isto taka se menuva i
negoviot jazik. Promenite vo jazikot na eden narod vo vremeto ja
sostavuvaat istorijata na jazikot na toj narod, a promenite negovi vo
prostranstvoto gi sostavuvaat negovite sovremeni varijacii ili
dijalekti, poddijalekti, govori, podgovori itn.
Srekoj naroden jazik si ima svoja istorija i svoi sovremeni
varijacii ili dijalekti, poddijalekti itn. Svoja istorija i varijacii si
ima i na{iot jazik. Po taa istorija mo`e da se prou~i kako sega{nite
varijacii se dobieni od postari i poslednive od eden op{t makedonski
jazik, a toj od edna ju`noslovenska grupa itn. Isto taka po nea mo`e da se
prosledi na koja varijacija ili na koj dijalekt vo koe vreme imalo
pogolema literatura.
Istorijata, kako na na{iot isto taka i na drugite jazici ni poka`uva
oti sekoj dijalekt, poddijalekt, govor i podgovor mo`e da se upotrebuva vo
literaturni tvorbi. Taa privilegija na eden dijalekt, poddijalekt itn. da
bide organ na literaturnata re~ - spored u~eweto na istorijata na
jazicite, im se dava nim ne po nekakvi osobeni estetski predimstva, a po
~isto prakti~ni pri~ini, t.e. po stekot na istorisko-kulturnite okolnosti.
Tie okolnosti deneska go podignuvaat edno nare~je na stepen na
literaturen jazik, utre drugo itn.
Istorisko-kulturnite uslovi sekoga{ gospodarea vo sozdavaweto na
literaturni jazici, gospodarat tie i sega. Blagodarej}i nim, vo najnovo
vreme se otka`avme da si izbereme edno od na{ite nare~ja za na{ op{t
literaturen jazik, a namesto toa zedovme da se u~ime i da pi{uvame na
tu|ite sosedni jazici, najpove}e na bugarskiot. 155 Blagodarej}i na
uslovite, sega nie si go izbirame za op{t literaturen jazik centralnoto
makedonsko, t.e. vele{ko-prilepsko-bitolsko-ohridskoto nare~je. 156
Koi se tie istorisko-kulturni uslovi {to ne prisiluvaat: prvo, da
si sozdademe svoj literaturen jazik i, vtoro, da si go izbereme imeno
centralnoto nare~je?
Eve koi.
Nie vidovme kolku se narodnite interesi tesno vrzani so jazikot, a
posledniov so karakterot i duhot naroden. Nie gledame sega oti tri
nacionalni i religiozni propagandi vo na{ata tatkovina se borat edna
protiv druga 157 i site zaedno se borat protiv nas i na{ite interesi,
sakaj}i da im nanesat smrten udar i da si gi pot~inat pod sebe, zemaj}i go
so taa cel religioznoto i u~ili{noto rabotewe kaj nas vo svoi race preku
crkvata i u~ili{teto za da i’ nanesat smrten udar na na{ata narodnost,