Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

137. Takviot obid na Partenija Zografski vo 1857-1858 god. be{e pre~ekan so ostra reakcija od
bugarskite nacionalni dejci.
138. I vo ovoj pogled Misirkov to~no go anticipiral idniot razvitok, za{to Bugarite navistina duri vo
najnovo vreme (1978) nastapija tokmu taka vo odnos na izgradbata na makedonskiot literaturen jazik.
139. Za `al, duri i koga Misirkov naveduva konkretni citati od drugi avtori, nikoga{ ne dava pobliski
bibliografski podatoci.
140. Verojatno e pe~atna gre{ka i treba da stoi VII vek, bidej}i duri toga{ Slovenite vo Makedonija
se kone~no naseleni i obrazuvaat posilni plemenski sojuzi za borba protiv Vizantija.
141. Vo posledno vreme vo bugarskata nauka se pove}e se prote`ira teorijata za hunsko-altajskiot
karakter na Protobugarite.
142. Hanot Asparuh (ok. 644-701) so edna svoja orda do{ol od istok kon utokata na Dunav i otkako gi
pokoril slovenskite plemiwa i gi razbil Vizantijcite, ja obrazuval prvata dr`ava na Bugarite na Balkanot
(681) so sedi{te vo Pliska, koja{to podocna }e gi pro{iruva granicite i vrz pogolemiot del od Poluostrovot.
143. Stefan Nemawa (ok. 1168-1196) e velik `upan na Ra{ka i obedinuva~ na srednovekovnata srpska
dr`ava na ~elo so dinastijata na Nemawi}evcite.
144. Bra}ata Asen I (?-1196), Petar Vtori (? - 1197) i Kalojan (? - 1207) se obnovuva~i na bugarskoto
carstvo, koi uspevaat da i’ nanesat te{ki porazi na Vizantija i da ja pro{irat svojata dr`ava.
145. vo slu~ajov Misirkov nepravilno gi identifikuva narodite so feudalnite vladeteli, za{to tie
dogovori ne se praveni pome|u narodite, koi{to nikoj i nikoga{ za ni{to ne gi pra{uval, tuku pome|u
suverenite od raznite dr`avi.
146. Turskoto ime na Stara Planina, po koe se imenuva i Poluostrovot, Misirkov go predava vo
mno`inskata forma, kako {to e vpro~em i vo ruskiot i vo nekoi drugi jazici.
147. Kralot i carot na srednovekovna Srbija Stefan Du{an (1308-1355) mo{ne ~esto e predmet na
razmisluvawata na Misirkov, pri {to osobeno se naglasuva posebniot odnos na carov sprema Volka{ina. Iako
negovite tezi ne se li{eni od istoriska osnova, Misirkov ~esto e pod vlijanie na podatocite od juna~kata
narodna epika.
148. Vladetelot na severozapadniot del na Makedonija, so sedi{te vo Prilep, kralot Volka{in, zaedno
so brata si Jovan Ugle{a, zaginuva vo Mari~kata bitka so Turcite kaj s. ^ernomen (Odrinsko) na 26.9.1371 god.
Toa e po~etokot na prodorot na Turcite na Balkanot.
149. Srpskiot car Uro{ (1355-1371) vladee vo vremeto na intenzivnoto raspa|awe na ovaa ve}e
razedineta feudalna dr`ava; negovata smrt go ozna~i krajot i na prividnata centralna vlast na dr`avata.
150. Kralot Marko (ok. 1335-1395) e posledniot kral {to vladeel vo golemiot del od Makedonija pred
pove}evekovnata vlast na turskite sultani i stanal najpoznat junak na epskoto narodno tvore{tvo ne samo na
Makedoncite, tuku i na site ju`ni Sloveni. Vsu{nost, po 1371 god. Marko stanal turski vazal, kako kakov {to i
zaginal vo borbata so vla{kiot vojvoda Mir~e, no so toa bil i navistina sprotistaven so srpskiot knez Lazar,
koj{to im se sprotistavil na Turcite.
151. Sprotistavenosta pome|u makedonskiot vladetel Marko i srpskiot kenz Lazar Hrebeljanovi} /1329-
1389/ e zasnovana glavno vrz razli~nata pozicija i prakti~nata politika na dvajcava vladeteli: dodeka Marko
be{e turski vazal, Lazar be{e nezavisen vladetel {to im se sprotistavi na Turcite, pa sledstveno i protiv
Marka. Marko ne u~estvuva vo bitkata na Kosovo, no ne mu ni pomogna na Lazara, duri i mu odzede nekoi
teritorii. Toa navistina sozdade razli~na narodna tradicija vo odnosot sprema Marka {to se izrazi i vo
narodnoto tvore{tvo.
152. Vakvite stanovi{ta na Misirkov po ovie pra{awa se obrabotuvani ili zasegnuvani vo pove}e
trudovi, po~nuvaj}i od negovoto predavawe za Marko pred studentite vo S.-Peterburg i negovata diplomska
rabota /1902/, pa se do negovite posledni statii vo sofiskite makedonski i bugarski vesnici /1923-1925/.
Vistina, ne sekoga{ dosledno i otvoreno, vo zavnsnost od okolnostite i celite {to bea diktirani od
istoriskiot moment, no sekoga{ so istiot interes i osnoven stav kon srednovekovnata istorija na Makedonija
od 19 vek.
153. I vo ovoj pogled Misirkov ja antncipira bliskata realnost: profesorot J. Cvii} tokmu taa teorija
ja razvi vo svoite „nau~ni“ trudovi /1904-1906/, doka`uvaj}i deka Makedoncite se „flotantna masa“ od koja mo`e
da se izmesat i „Srbi“ i „Bugari“ – vo zavisnost od toa koj }e gi zavladee.
154. Misirkovava kniga vo mnogu pogledi pretstavuva i polemi~ki spis, aktualizirana diskusija po
najsu{testvenite pra{awa na makedonskata nacionalna individualnost. Ovoj del od knigata vsu{nost e
polemi~ki, analiti~en odgovor na pi{uvaweto na srpskiot univerzitetski profesor, diplomat i dr`avnik
Milovan \. Milovanovi} /1863-1912/ vo negoviot trud „Srbi i Bugari“ /„Delo“, Belgrad, 1898/, vo koe se veli: „Ni
istorijata, ni etnografijata, ni geografijata voop{to ne mu stojat na pat na re{avaweto na makedonskoto
pra{awe pome|u Srbite i Bugarite na na~in {to edinstvsno im odgovara na vistinskite, dobro razbranite
interesi i na Srbite i na Bugarite, a toa }e re~e spored vistinskite `ivotni potrebi na Srbija i na Bugarija. I
na Srbite i na Bugarite za za~uvuvaweto na svojata dr`avna samostojnost, za zadovoluvaweto na svoite `ivotni
dr`avni potrebi, sekoga{ im bil neophoden izlezot na Egejskoto More“. Opasnostite {to gi predviduva{e
Misirkov i streme`ite {to gi zastapuva{e Milovanovi} bea i realizirani: kako minister pretsedatel na
srpskata vlada M. Milovanovi} vo fevruari 1912 god. go potpi{a dogovorot so Bugarija za zavojuvawe na
Makedonija, iako ne gi do~eka i rezultatite od zavojuva~kata vojna.
Nekolku zborovi za makedonskiot literaturen jazik