Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

sudbina na edno isto slovensko naselenie i na eden i isti narod, toga{ }e
bide jasno oti tvrdeweto deka Makedonija ne sostavuvala geografska,
etnografska i istoriska celina e zasnovano ne vrz realnosta tuku na
srpskite smetki za Makedonija.
Ovoj povr{en pogled vrz istorijata na Makedonija mi se ~ini ne
samo {to poka`uva deka nie Makedoncite si imame svoja istorija i deka
sme narod ~ii sudbini se razvivale vo vrska so sudbinite na drugite
sosedni nam narodi, no i deka ima vo na{ata istorija mnogu samobitno i
svoeobrazno, kako {to e, da re~eme, samostojnata Ohridska arhiepiskopija
so nejzinoto rabotewe poleto na narodnoto prosvetuvawe. Isto taka, ovoj
istoriski pogled poka`uva deka re~isi vo site vremiwa se zabele`uva
silno rabotewe na narodniot duh vrz kulturno-istoriska osnova, rezultat
na koja se javuva obrazuvaweto na silna makedonska dr`ava od carot
Samuil i bogata narodna literatura.
A ako Makedonija dosega, so mali isklu~oci, se razvivala oddelno
od Bugarija i Srbija, toga{ taa mo`e da go pravi toa i vo idnina, u{te
pove}e {to propagandite - bugarskata i srpskata - gi upotrebuvaat site i
dozvoleni i nedozvoleni sredstva za da iskorenat se samobitno, se ~isto
makedonsko vo na{iot naroden `ivot. Samostojniot politi~ki razvitok na
Makedonija e neophodnost, kako ne{to bez koe nie ne }e raspolagame so
dosta sredstva da se borime so propagandite za da ja za~uvame od niv
na{ata nacionalna samobitnost.
127. Kako golem analiti~ar na konkretnata istoriska situacija i na zna~ajnite procesi vo
op{testveniot razvitok na Makedonija i na Balkanot, Misirkov gi sogledal i idnite odnosi. Naprednite sloevi
na srpskiot narod u{te po Prvata svetska vojna ja sogledaa vistinata za makedonskiot nacionalen entitet, pa
ne be{e samo Kosta Novakovi} {to vo 1924 god. izjavuva{e: „Jas smetam deka sekoj narod, pa i Makedoncite,
treba da dobie pravo na samoopredeluvawe... Makedonskoto naselenie e nacionalno porobeno... Edinstvenoto
re{enie {to se nametnuva e Makedonija da dobie samostojnost i da stane vrska za drugite balkanski narodi“.
128. Iako Misirkov zboruva i oddelno za Srbi i za Hrvati, sepak pove}epati dvata naroda gi smeta kako
eden vo tipolo{ka smisla, kako {to i srpsko-hrvatskiot jazik go sfa}a kako takov.
129. Jernej Kopitar (1780-1844) e slovene~ki prerodbenik i ugleden avstriski slavist, avtor na prvata
nau~na slovene~ka gramatika, izdava~ na stari slovenski spomenici i zna~aen pomaga~ na filolo{koto delo na
V. St. Karaxi}.
130. Slovenecot Franc Miklo{i~ (1813-1891) e eden od najistaknatite slavisti vo 19 vek, avtor na
„Sporedbena gramatika na slovenskite jazici“, „Re~nik staroslovensko-gr~ko-latinski“ i „Etimolo{ki re~nik na
slovenskite jazici“.
131. Slovakot Pavel Jozef [afarik (1795-1861) e istaknat slova~ki i ~e{ki filolog i etnograf, ~ii
najzna~ajni dela se: „Istorija na slovenskiot jazik i literatura na site nare~ja“, „Slovenski drevnosti“,
„Slovenska etnografija“ i dr.
132. Hrvatot Vatroslav Jagi} e eden od najgolemite slavisti voop{to vo 19 i 20 vek, dolgogodi{en
profesor po slovenska filologija vo Odesa, Berlin, Peterburg i Viena, avtor na mnogubrojni slavisti~ki
studii i izdanija na stari slovenski tekstovi i osnova~ i izdava~ na slavisti~koto spisanie „Arhiv za
slovenska filologija“ vo Viena, kako i na nezavr{enata „Enciklopedija na slovenskata filologija“.
133. Konstantin Porfirogenit (905-959) e vizantiski car i avtor na pove}e istoriski spisi, me|u koi i
„Za upravuvaweto na Carstvoto“, kade {to dava mnogu podatoci i za doseluvaweto i `ivotot na Slovenite na
Balkanskiot Poluostrov.
134. Vo istorijata ne e poznato da postoela i posebna slovene~ka dr`ava pod kakvo i da e ime.
135. Iako Misirkov i vo tekstot ne ja upotrebuva ovaa anticipacija na mekosta, ovde verojatno se raboti
za pe~atna gre{ka, pa namesto tu|a treba da stoi tuj|a.
136. U{te vo svojata prva nau~na rabota „Za zna~eweto na moravskoto ili resavskoto nare~je za
sovremenata i istoriskata etnografija na Balkanskiot Poluostrov“ (1897) Misirkov go svrte pogledog kon
moravskiot dijalekt na srpskiot jazik i voop{to kon etnografijata na [oplukot kako me|nik pome|u trite etnosa
- srpskiot, bugarskiot i makedonskiot. Inaku, eden od najzna~ajnite obidi {opskoto nare~je da se izdigne na
stepen na literaturen jazik za Bugarite i za Makedoncite, kako kompromisno re{enie, go napravi {tipjanecot
Josif Kova~ev (1839-1898) so svojot „Bolgarski Bukvar“ (1875), naveduvaj}i deka „{opskoto nare~je“, so centar vo
]ustendil, e sredno i naj~isto za~uvano me|u „severnobugarskoto ili balkanskoto“ i „ju`nobugarskoto ili
makedonskoto“.