Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

Za prvoto eve {to mo`e da se re~e: Makedoncite site zaedno se
vikale Srbi ne pove}e od pedeset godini, a vo nekoi delovi, i toa vo
severnite, neka bilo sto i stopedeset, no ne i pove}e godini. Imeto Srbin
toga{ imalo pove}e dr`avna smisla i pomalku etnografska. Do toga{ i vo
tursko vreme go nemalo kaj nas. I ako e taka, toa e ne li {ovinisti~ka
zaslepenost da ni se navrzuva sega nam na site Makedonci, pa i samo na
severnite na{i sonarodnici, namesto bugarskoto ime?
Za tvrdeweto na prof. Milovanovi} deka Makedonija ne sostvuvala
i ne sostavuva geografska, etnografska i istoriska celina, za koe nekoi
mo`ebi }e najdat potvrda vo moite rasuduvawa za izmenuvaweto na
nacionalnoto ime kaj nas, osven toa {to e re~eno koga stanuva{e zborot za
pra{aweto dali ima vo Makedonija dve slovenski narodnosti, }e go re~am
u{te slednovo:
Iako e Makedonija sostavena od nekolku kotlini, razgrani~eni so
visoki planini, pak taa vo dene{niot nejzin vid ima `iveano oddelno od
Bugarija i od Srbija ili samostoen `ivot ili pod drugi dr`avi. Toa e
jasen dokaz oti nejzinata sre}a ne zavisela samo od Srbija i Bugarija i oti
visokite planini {ta gi zaobilkoluvaat makedonskite kotlini u{te ne se
takva opasnost za zaedni~kiot politi~ki `ivot kaj nivnite `iteli. Taka
Makedonija vo nejziniot dene{en vid, do obrazuvaweto na bugarskata
dr`ava be{e edna polusamostojna vizantiska oblast. Posle taa cela
potpadna pod Bugarija. Koga poslednava padna pod Vizantija, Makedonija
be{e slobodna dr`ava za izvesno vreme i so uspeh se bore{e protiv
Vizantija i ja ima{e pod sebe cela dene{na Srbija. Posle Makedonija
potpadna pod Vizantija i vo tekot na nekolku veka vo razni nejzini delovi
se digaa vostanija protiv pokoritelkata. Koga se oslobodi Bugarija i se
usili dr`avata na Nemawi}evcite, vo koja vleze porane{niot del od
Makedonija, t.e. dene{na Srbija, - taa, t.e. Makedonija vo dene{nata
nejzina golemina u{te ostanuva{e vizantiska zemja, kade {to
prodol`uvaa da se krevaat vostanija protiv Vizantija, za koi{to se
bara{e sojuz i pokrovitelstvo od sosednite dr`avi. Posle Makedonija
cela vleze vo dr`avata na Nemawi}evcite. Vo nea taa kako da bila
privilegirana i samostojna vo vnatre{nata politika. Pri kral Volka{in
Makedonija pak kako da se oddeluva od drugite delovi na Nemawi}evata
dr`ava i kako da se sosredoto~uva okolu nego. Vo caruvaweto na Marko
Krale taa sosem se oddeluva od srpskite zemji i se postavuva vo osoben
odnos kon tursko-srpskite odnosi i vojni. Vo tursko vreme taa e vrz istite
osnovi pod turskoto vladeewe. Po Berlinskiot dogovor taa e sama od site
drugi ju`noslovenski zemji pod Turcija i ve}e `ivee takov oddelen `ivot
pove}e od 25 godini.
Od ovoj povr{en pogled vrz istoriskite nastani vo Makedonija se
gleda oti gore-dolu site makedonski kotlini imaat edna i ista istoriska
sudbina, gore-dolu site nivni `iteli imaat osoben, oddelen istoriski
`ivot, neretko samostoen, ili pak vklu~uva vo sebe zaedni~ka borba za
politi~ka sloboda. Ako se prifati na vid oti taa zaedni~ka istoriska
sudbina, tie zaedni~ki politi~ki borbi i samostojniot politi~ki `ivot e