Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

krai{tata na nivnata tatkovina i kaj Srbite, ili pak po niv i kaj Bugarite,
i deka od tie osobini na Makedoncite, kako del od slovenskata grupa
narodi, najmnogubrojni, najrasprostraneti, zaedni~ki za site Makedonci,
zna~i i najva`ni se tie osobini so koi Makedoncite se odli~uvaat od
drugite slovenski narodi: po niv Makedoncite fakti~ki sostavuvaat
oddelna i samobitna slovenska narodnost, iako za nea deneska ne se
zboruva vo naukata i vo sekojdnevniot razgovor; treto, deka pri~inata za
toa ignorirawe i zatemnuvawe na postoeweto na makedonskata narodnost
se krie vo postoeweto na imeto „Bugari“ vo Makedonija vo etnografsko
zna~ewe i vo eksploatiraweto so nego od strana na Bugarite. Isto taka, se
zapoznavme so potekloto na imeto Bugarin vo vid na etnografski termin
vo Makedonija.
So drugi zborovi, nie se zapoznavme dosega so toa deka sostavuvala,
sostavuva i mo`e Makedonija da sostavuva od sebe oddelna etnografska
edinica.
Sega ni ostanuva da vidime dali taa sostavuvala, sostavuva i mo`e
da sostavuva takva edinica vo politi~ki odnos?
Vo odgovorot na ovie pra{awa }e treba da se prodol`at
rasuduvawata za narodnosta na Makedoncite od tamu kade {to gi
ostavivme.
Nie vidovme oti vo Makedonija imeto Bugarin e poslednata
metamorfoza vo razvivaweto na na{eto nacionalno samosoznanie i deka
e rezultat na taa politika i op{testvena polo`ba vo koja{to bevme
postaveni od zavojuvaweto na Balkanskiot Poluostrov od Turcite. Vrz
osnova na seto toa {to go rekov jas za istorijata na nacionalnite imiwa
{to se imaat smenuvano edno so drugo, kako i za pri~inite za tie
smenuvawa, }e izniknat mnogu zloupotrebi. Mo`ebi mnozina }e me osudat
kako srbofil. Mo`ebi samite Srbi na nego }e gi zasnovuvaat svoite
{ovinisti~ki pretenzii na Makedonija. Mo`ebi, najposle, }e go
eksploatiraat Srbite seto re~eno za izmenuvaweto na na{eto nacionalno
ime za da doka`at deka Makedoncite nikoga{ nemale nacionalno
samosoznanie i ne igrale nikakva samostojna istoriska uloga, ami
vleguvale samo kako surov materijal vo dr`avniot organizam na
bugarskata ili na srpskata dr`ava. 153
Me|u drugoto, takvi nedorazbirawa mo`at da se o~ekuvaat, kako od
toa {to jas kategori~ki ja osudiv bugarskata politika po makedonskata
pra{awe, od koe mo`at da pomislat deka jas sum bugarofob i srbofil, i
so taa i od eksploatatorskata taktika na balkanskite Sloveni vo
makedonskoto pra{awe.
Srbite mo`at da zatrubat deka Makedoncite se Srbi, {tom ne se
Bugari, za{to taka se vikale do turskoto doa|awe na Balkanskiot
Poluostrov. Isto taka, mo`ebi nekoi Srbi vo moite rasuduvawa za
nepostojanstvoto na narodnoto ime kaj nas }e najdat potvrda na mislite na
prof. Milovanovi}, koj{to doka`uva{e vo „Delo“ deka treba Makedonija
da se podeli pome|u balkanskite dr`avi~ki, za{to ne pretstavuvala nitu
geografska, ni etnografska, ni istoriska celina. 154