Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

prirodni i }e mo`e da se otstranat samo pri edno podlaboko znaewe na
centralnoto makedonsko nare~je, so {to ne mo`am da se pofalam. No i
pritoa se nadevam oti za Makedoncite vakviot jazik }e bide poprijaten i
pozvu~en od jazikot na na{ite sosedi, so koi nie sega-zasega se digame
nagolemo.
1.
Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Petersburg (natamu: MNLD) oficijalno e
konstituirano na 28.10.1902 god. so 19 potpisnici (K.P. Misirkov, D.D. ^upovski, D.T. Mi{ajkov, St. J. Dedov, G.K.
Konstantinovi~ i dr.) Pri osnovaweto go nosi patronatot na Kliment Ohridski, a od 1903 g.(so „Ustavot“) na
Kiril i Metodija. Kon krajot na 1905 g. Drugarstvoto e neutralizirano, a od 1912 g. se pojauva pod novi imiwa,
no ne uspeva da dobie oficijalno priznanie od ruskite nadle`ni vlasti. Negovata dejnost zavr{uva vo 1917 g.
so Oktomvriskata revolucija vo Rusija.
2.
Poimot „evolucija“ vo re~nikot na Misirkov i na negovite istomislenici ozna~uva programa na
„novoto dvi`ewe“ {to bara prvin nacionalno obedinuvawe i izgraduvawe na makedonskata nacionalna svest na
narodot podelen od propagandite, onevozmo`uvawe na tu|inskoto me{awe vo Makedonija, razvivawe na
samostojnata makedonska kultura, jazik i crkva vo ramkite na Turcija i pod kontrola na golemite sili, pa duri
potoa polno politi~ko osloboduvawe od Turcija i sozdavawe nezavisna makedonska dr`ava {to mo`e da se
vklu~i i vo razni vidovi federacii ili konfederacii na Balkanot ili me|u ju`nite Sloveni.
3.
Neposredno po Ilindenskoto vostanie, na 2.10.1903 god., vo avstriskiot grad Mirc{teg Rusija i
Avstro-Ungarija potpi{aa nova spogodba za sproveduvawe reformi vo Makedonija. Me|utoa, malite balkanski
dr`avi vo reformive vidoa najgolema opasnost za svoite pretenzii vo Makedonija, pa zaedno so TMORO se
sprotivstavija protiv nivnoto o`ivotvoruvawe. Ni samiot Misirkov ne e zadovolen od niv, no gi prifa}a kako
va`en po~etok i vo niv gleda mo`nosti za natamo{no pro{iruvawe i razrabotuvawe.
4.
Ili Misirkov, poradi nepostoeweto na prethodni istra`uvawa, ne mo`el da gi sogleda procesite vo
razvitokot na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo negovata celost ili pak, vo brzinata so koja{to ja
podgotvuval knigata, prosto ne uspeal da se doiska`e, da go precizira svojot iskaz, za{to i vo makedonskata
istorija nacionalnata borba i prethodela na politi~kata: najprvin se razviva dvi`eweto za svoi crkvi i
u~iln{ta, za svoj jazik i u~ebnici, t.e. za nacionalno-kulturna afirmacija vo ramkite na Turcija, pa duri potoa
i znatno podocna za organizirana borba za „politi~ka avtonomija“ i za osloboduvawe od Turcija. Me|utoa,
prviot proces u{te ne be{e zavr{en koga bea prezemeni site merki i bea upotrebeni site sredstva za da bide
smisleno skr{nat i raznebiten od zainteresiranite sosedni dr`avi, a revolucionernoto dvi`ewe se pojavi
duri otkako nacionalisti~kite propagandi po~naa da go cepkaat narodot i da go zadu{uvaat tokmu toj proces na
nacnonalno osoznavawe. Zatoa i revolucionernoto dvi`ewe prvin im se sprotistavi na propagandite, pa potoa
na Turcija.
5.
Kolku i da izgleda kontradiktorno ova barawe na Misirkov, toa ne samo {to se sovpa|a{e so
toga{nata ruska politika na Balkanot, za koja toj mora{e da vodi smetka, tuku be{e i eden od osnovnite
punktovi na nacionalnata programa na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S. Peterburg (natamu:
MNLDU): bez privremenoto ostanuvawe vo ramkite na Turcija, vo toga{nite okolnosti, so polna kulturnonacionalna
avtonomija, pri otstranuvawe na propagandite i nivnite institucii vo Makedonija i obezbeduvawe
na granicite preku turskiot suverenitet, navistina te{ko }e mo`e{e da se izbegne dele`ot na Makedonija.
6.
Iako reformenata programa od fevruari 1903 god. {to be{e donesena so soglasnost na site
potpisni~ki na Berlinskiot dogovor, vo Makedonija be{e nare~ena „Padarski reformi“, treba da se naglasi
deka so ovoj me|unaroden akt prvpat trite vilaeti na Makedonija bea izdeleni od drugite oblasti na Evropska
Turcija i bea postaveni izvesni osnovi za politi~koto individualizirawe na Makedonija.
7.
So ~l. 23 od Berlinskiot dogovor od 1878 god. Turcija be{e zadol`ena, zaedno so pretstavnici na
mesnoto naselenie, da podgotvi i da sprovede reformi i vo Makedonija. No nitu Turcija saka{e, nitu pak
zainteresiranite golemi i mali dr`avi i’ ovozmo`ija taa da go realizira ovoj ~len. Sepak, toa be{e prviot
me|unaroden akt {to se odnesuva{e za Makedonija i vrz koj se zasnovuvaa site natamo{ni akcii na Makedoncite
vo borbata za nacionalno osloboduvawe.
8.
Isto~na Rumelija be{e avtonomna oblast so centar vo Plovdiv, sozdadena so Berlinskiot dogovor
vo 1878 gol. Vo 1885 god. taa nasilno be{e prisoedineta kon Bugarija, poradi {to Srbija ja napadna mladata
bugarska dr`ava, no ja zagubi vojnata, so {to se sozdadoa novi okolnosti za razvitokot na nacionalisti~kite
propagandi vo Makedonija.
9.
9 Ilindenskoto vostanie e objaveno na 20 juli 1903 god. po stariot stil, t.e. na 2 avgust po novo.
10.
Turskata vlada /Visokata porta/.
[to napravivme i {to treba da pravime vo idnina? *
Dolgopodgotvuvanoto i mnoguo~ekuvanoto vostanie najposle izleze
najave. Na{ite zemjaci si ja poka`aa seta juna{tina i gotovnost da se