Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

tvrdevme: A bre brate, hristijani sme, ami {to sme! Koga }e se nalutea na
nas i }e ne nare~ea tvrdoglavi Bugari, nie pak }e re~evme: E pa taka si e:
vistina, hristijani sme, ama ne sme obrazovani kako Grcite! Na{ite glavi
ne razbiraat; nie sme Bugari. So eden zbor, vo tursko vreme nie
potvrduvavme i se soglasuvavme so se {to }e ni re~ea Turcite i Grcite.
No Turcite so toa {to ne narekoa nas: rajati i |auri, gledaa na nas kako na
lu|e ne od izvesna narodnost, a {to se vo a izvesen odnos sprema niv,
gospodarite i pravovernite. Vo istataa smisla gi upotoebuvavme i nie,
odnesuvaj}i se kon sebe, tie imiwa. Zna~i, Turcite vo nivnata dr`ava ne
priznavaa narodnosti. Isto taka ne znaevme za niv i nie. Grcite isto taka
ne gi razlikuvaa slovenskite narodnosti i site Sloveni, osobeno toj del
od niv {to im pri~ini najgolemi neprijatnosti i se nao|a{e vo tursko
vreme pod nivnata za{tita, tie go preziraa i go nare~uvaa so prezrenoto
za niv ime „Bugari“. No toa ime go iska`uva{e prezirot na Grcite, a ne i
dostoinstva na Bugarite, zatoa se pridru`uva{e so zborot tvrdoglavi ili
„hondrokefalos“.
I taka dojdovme do nacionalnoto na{e ime {to go imaat noseno
na{ite tatkovci, dedovci i najbliski prededovci. No vidovme oti onde
imame rabota ne so edno, ami so celi 4 imiwa, koi{to ozna~uvaat deka do
pred nekolku godini nemalo to~no opredeleno narodno samosoznanie.
Imeto Bugarin, kaka {to se gleda, do polovinata na 19 vek nemalo za
na{ite prededovci pogolemo zna~ewe od imiwata: hristijanin, rajatin i
kaurin. Do toga{ nie znaevme deka ima i deka imalo kaurski, rajatski i
hristijanski zemji i dr`avi. No nie se smetavme za kauri, hristijani i
rajati i pomnime deka sme imale na{a kaurska i rajatska car{tina, no sme
ja zagubile na Kosovo Pole, koga im se nalutil gospod na na{ite
prededovci. Tamu, t.e. na Kosovo Pole rekol gospod da si ja zagubime
car{tinata za kazna zatoa {to ne sme ja ~uvale verata ~ista. Tamu na{ite
kaurski carovi izvadile golema vojska da se bie so Tur~inot, no kako
rekol gospod da ja zagubime car{tinata, od site par~iwa na koi bivale
razdrobuvani Turcite niknuvale novi Turci. Koga go videle toa carovite,
rekle oti gospod saka kaurite da ja zagubat car{tinata i da mu se pot~inat
na Tur~inot. Taka Turcite ni go prezele carstvoto. Na Kosovo padnale
dvajca carovi.
Po takvoto „jasno“ pretstavuvawe kaj narodot makedonski za negovata
„bugarska“ narodnost, mo`e li da stanuva zbor za bugarsko nacionalno
samosoznanie kaj Makedoncite?
Ako e taka, }e prigovori bugarskata partija od Makedonci, toga{ {to
ozna~uva crkovnoto pra{awe, vo koe Bugarite i Makedoncite odea ramo za
ramo i poslednive se vikaa i rabotea so imeto Bugari?
Eve {to ozna~uva: Makedoncite bea krstuvani so nacionalni imiwa
so koi tie se razlikuvaat od drugite sosedni so niv narodnosti, t.e. od
Turcite i od Grcite, pa i od Vlasite. Prvite ne go trpea imeto Srbin
poradi srpskiot otpor pri zavojuvaweto na Balkanskiot Poluostrov. Vo
Turcija do rusko-turskite vojni zborovite „Srb-|aur“ treba da go
ozna~uvale toa {to sega go ozna~uvaat zborovite „moskov |aur“. Se razbira