Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

Srbite i nas, gi vikaa Srbi. Malku po malku tie ne prekrstija od Bugari na
Srbi. Istoto toa se poddr`a od priznavaweto na suverenitetot na Du{ana
vo Makedonija i od ulogata na na{ite golemci vo negovata dr`ava. Nie
stanavme za nadvore{niot svet Srbi, posle istapivme kako srpski
podanici i najposle imeto Srbin fati da ozna~uva Makedonec, ne Grk, ne
Vlav i ne Albanec.
Edno ne{to ne go za~uva srpskoto ime vo Makedonija; toa e karaweto
pome|u kral Marko 150 i knez Lazar 151 . Posledniov istapi kako protivnik na
Turcite so imeto Srbin i so toa Turcite go vrzaa so poimot Srbin i
Srbija dene{noto kralstvo i negovite `iteli. Marko i negovite podanici
vo o~ite na Turcite ne mo`ea da bidat Srbi, za{to ne im se sprotivija i
ne poka`aa takva voinstvenost protiv niv, kakva {to poka`aa knez Lazar i
negovite podanici. 152
I taka, do ideweto na Turcite kaj nas nie tripati bevme prekrsteni:
1. Sloveni, 2. Bugari, 3. Srbi.
No, so toa ne se svr{i se. Dojdoa Turcite: se zafati borba pome|u
hristijanstvoto i muslimanstvoto, borba pome|u krstot i polumesecot. No,
so toa ne se prese~e borbata pome|u slovenstvoto i grcizmot. Turskoto
gospodstvo na Balkanskiot Poluostrov be{e istoriski period koga
pot~inetite mislat da go za~uvaat nivnoto istorisko nasledstvo. Se
razbira oti se za~uva samo ona {to mo`e{e da se za~uva i {to ne sakaa da
ni go zemat, za{to ne im be{e nu`no i ne be{e opasno za niv. Turcite ni
ja zedoa zemjata i si ja razdelija me|u niv. Nie se primirivme so taa
zaguba. Fatija da ni zemaat na{i deca, da gi potur~uvaat i da pravat od
niv jani~ari. I tuka mol~evme. Turcite vidoa zort dodeka da ja pokorat
Srbija i imeto Srbin ozna~uvalo za niv razbojnik. Nie svivme glava i ne
se vikavme Srbi za da ne go nalutime agata. Toj ne sakal da se vikame i
Bugari; i Bugari ne se vikavme. Tur~inot }e ni dojde{e vo ku}ata, }e se
najade{e, }e se napie{e i }e ni re~e{e: Bre |aur! aj donesi mi toa i toa! -
}e mu odgovorevme: Sega, beim! Ako ne pra{a{e nekoj Tur~in {to sme - }e
mu odgovorevme deka sme ili „kauri“, t.e. nevernici, ili „raja na carot“.
So drugi zborovi, nie pred Turcite se ka`uvavme taka kako {to nema da se
naluti agata. Pred Turcite nie sme „kauri“ i „raja“, i „kauri“ fativme da
se vikame i me|u nas. Vo narodnite pesni ne edna{ se upotrebuva imeto
„kaurin“ i „rajatin“, i „zemja kaurska“ ili „zemja rajatska“ vo etnografsko
zna~ewe.
Zna~i, Turcite od nas napravija narod „kaurski“ i „rajatski“,
termini zasnovani vrz na{ata poni`enost pred Turcite, vrz religioznata
razlika pome|u nas i niv i vrz na{ata op{testvena polo`ba.
No osven Turcite, po zagubuvaweto na na{ata sloboda, na{i
„vospita~i“ i gospodari stanaa Grcite.
Nie vidovme vo Grcite duhovni gospodari i verski na~alnici. Nie
bevme i sprema niv isto taka prinizeni, kako i sprema Turcite. Grcite so
crkvata ne eksploatiraa nas i sakaa pod turskoto vladeewe da go napravat
ona {to ne mo`ea do nego. Za da ne pretopat nas, tie odbegnuvaa da ne
vikaat so narodnoto ime. Tie ni velea deka sme bile nie hristijani, a nie