Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

oslobodat Bugarite vo Gorna Bugarija, {to se oddeluva od Dolna so
Balkanite, 146 dosta e da se istepaat vizantiskite garnizoni vo nea i da se
fatat od niv dervenite za da ne propu{taat nova vizantiska vojska. A vo
Makedonija rabotite se sosem inakvi. Tuka nema takov yid {to da gi brani
vostanicite, kako Balkanite vo Bugarija. Tuka imame mnogu visoki planini
{to imaat razen pravec i obrazuvaat kotlini, oddeleni edna od druga.
Planinite go ote`nuvaat soedinuvaweto na site Makedonci za zaedni~ka
borba so neprijatelot, a pak im ja olesnuvaat rabotata na Vizantijcite,
za{to so razmestuvaweto garnizoni vo niv tie mo`at da gi dr`at
Makedoncite vo poslu{nost. Osven toa, na Vizantija i’ pomagaa da gi dr`i
Makedoncite vo poslu{nost i xadiwata ili drumi{tata {to se napraveni
za voeni potrebi u{te od Rimjanite i ja prese~uvaat Makedonija od istok
na zapad, t.e. od Beloto More kon Jadranot i od jug kon sever kraj Vardar,
t.e. od Beloto More kon Dunavot. Pri takvite geografski uslovi jasno e oti
Makedoncite ne mo`ea da se oslobodat od Vizantija i gotovi bea da mu
bidat sojuznici na sekoj neprijatel {to }e vojuva protiv Vizantija. Takov
sojuznik do 10 vek bea Bugarite, a od 13 v. bea Srbite.
Makedoncite stanaa sojuznici na Srbite i so toa se oslobodija od
Vizantijcite. Tie se prisoedinija kon Srbija, no toa prisoedinuvawe ne
be{e prisilno, a vrz osnova na dogovor pome|u makedonskite golemci i
srpskite kralevi. Toa be{e rezultat na eden kompromis pome|u prvite i
vtorite, kompromis pogoden i za ednite i za drugite. Makedonija pod
srpskite kralevi, osobeno pod Du{ana, 147 ima{e polna samostojnost vo
vnatre{nite raboti i toa takva so kakva {to ne se polzuva{e ni eden drug
del od golemata imperija na Du{ana. Toa se gleda od titulite {to gi
nosea makedonskite golemci i od nivnoto vlijanie vo imperiskite raboti.
Toa se gleda i od golemata privrzanost na Makedoncite kon carskiot tron.
Za da se ubedi ~ovek vo toa ne{to, dosta e da ja pregleda istorijata na
Nemawi}evata dr`ava od vremeto na car Du{ana do smrtta na Volka{ina,
148 osobeno periodot na raspa|aweto na Du{anovata Imperija. Odovde }e
se ubedi ~ovek oti centarot i najgolemata uloga vo taa imperija i’
pripa|a{e na Makedonija. Od sekade od periferijata na Du{anovata
Imperija po negovata smrt otpa|aat oblastite edna po edna. Makedonija go
krepi Uro{eviot prestol i makedonskiot golemec kral Volka{in e
glavniot sovetnik i desna raka na Uro{a. 149 Site go mrazat Volka{ina za
negovata uloga i vlijanie vrz Uro{a, no carot mu veruva, makedonskite
golemci: 70 kralevi i banovi, spored narodnite pesni, mu veruvaat i mu
davaat 70.000 vojska so niv da umre na Marica za carot i „srpskoto ime“.
70.000 du{i vojska od 70 kralevi i banovi! Kako se vika{e taa
vojska? ^ie ime go nose{e i koj & go klade? Site se vikaa „Srbi“, no vo niv
ima{e tolku Srbi, kolku {to vo vojskata na car Simeona ima{e Bugari-
Mongoli; pa mi se ~ini deka gi ima{e i pomalku. Zna~i, vo 14 vek
Makedoncite oficijalno go nosea imeto Srbi, koe{to nema{e zo{to da go
preziraat i da se lutat na nego. Vo toa ime tie ne nao|aat ni{to lo{o.
Srbite bea glavnata voena sila protiv Vizantijcite. Na{ite
prededovci bea nivni sojuznici. Vizantijcite site svoi protivnici, t.e. i