Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

spored silata {to ja imaa koga se obrazuvaa, si gi razdelija me|u sebe
site kolca - plemiwa i nare~ja na ju`noslovenskiot etnografski sinxir i
gi krstija so nivnoto ime. Jazlite kako svoj centar si go imaa nositelot na
nacionalnoto ime; so zgolemuvaweto ili smaluvaweto na politi~kata mo}
na nositelot na nacionalnoto ime i poslednovo se ra{iruva ili se
smaluva. Taka stanale imiwata Srbin i Hrvat narodni od plemenski, taka
se prisoedinile mehani~ki kon nivnite nositeli sosednite plemiwa so
svoite nare~ja i sostavile so niv eden narod, postepeno asimiliraj}i se
so svoite pokoruva~i ili prisoedinuva~i.
Ako obrazuvaweto na ju`noslovenskite narodnosti e mehani~kopoliti~ki
proces, toga{ istiot ne e ne{to nevozmo`no i vo sega{no
vreme. Vo ju`noslovenskiot jazi~en sinxir ima nekolku kolca nadvor od
srpskiot i bugarskiot politi~ki jazol: toa se makedonskite nare~ja. I
vistina, tie kolca, bidej}i pome|u sebe se najbliski, imaat nekoi crti na
istok bliski so bugarskite i na sever so srpskite kolca. Tie kolca vo
razni vremiwa bea so razni imiwa bojadisani, dodeka vo 4-ta ~etvrtina
na 19 vek boite ne fatija da se stavaat edna vrz druga i ne se paraliziraa
edna so druga. I ednata i drugata boja ne se dr`e{e jako za kolcata i
malku po malku boite fatija da se ru{at i pod niv fati da sjae nivnata
prirodna boja „slovenska“ so odblesok „makedonski“ od geografskata
oblast vo koja se raspredeleni. Nositelite na tie kolca-nare~ja nekoga{
se vikale „Sloveni“, a posle tu Bugari tu Srbi, dodeka konkurencijata na
ovie dve imiwa ne gi napravi obete tu|i za Makedonskite Sloveni i tie
ne fatija da se imenuvaat so staroto geografsko ime na svojata tatkovina.
Imeto Makedonec prvin se upotrebuva{e od Makedonskite Sloveni kako
geografski termin za poka`uvawe na svoeto poteklo. Toa ime im e op{to
poznato na Makedonskite Sloveni i site so nego se imenuvaat. [tom e taka
i {tom obrazuvaweto na narodnosta e politi~ko-mehani~ki proces, toga{
se imaat site nu`ni uslovi za oddeluvawe na Makedonija vo samostojna
etnografska oblast: Makedoncite imaat op{ta tatkovina, poslednava
postepeno so reformi se oddeluva vo samostojna politi~ka celina, vo nea
ima „nekolku kolca od ju`noslovenskiot jazi~en sinxir“, tie kolca mnogu
lesno se obedinuvaat so op{toto priznavawe na srednoto od niv za op{to
orudie vo iska`uvaweto na literaturnata re~ za site inteligentni lu|e
vo Makedonija i za vo knigite i vo u~ili{tata. I taka, site uslovi za
nacionalnata prerodba na Makedonija se imaat na lice, pa i taa prerodba
i od gledi{teto na vtorata istoriska teorija za obrazuvaweto na malite
etnografski edinici od edna pogolema na Balkanskiot Poluostrov e
sovr{eno logi~na.
Toa mo`e da im se zabele`i na onie {to velat oti nikoga{ nemalo
makedonska narodnost. - Nemalo, ama ja ima sega i }e ja ima za napred.
*
* *