Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

na 1892 god. po~na da go izdava i svojot organ „Loza“ na jazik so mnogu makedonizmi i so poseben „makedonski
pravopis“. Tokmu toa go iznese na videlo makedonskiot „nacionalen separatizam“, od koe posle proizleze i
obrazuvaweto na „Komitetot za pridobivawe na politi~kite prava na Makedonija dadeni od Berlinskiot
dogovor“ vo Solun (1893) {to prerasna vo mo}nata TMORO.
118. Spored Pravilata na Dru`inata „Vardar“ od 15.3.1894 god., celta na Dru`inata bila: a) da raboti
vrz ispituvaweto i zapoznavaweto na svojata tatkovina vo zemjopisen, narodnosten i istoriski pogled; b)
~lenovite na Dru`inata zaemno da se pomagaat, kako vo vospiten i moralen, isto taka i vo materijalen pogled;
v) da raboti vrz sestranata podgotovka na svoite ~lenovi za da mo`at {to podobro da mu poslu`at na svojot
narod vo dr`avata na Negovoto Veli~estvo Sultanot.
119. Vesnikot „Balkanski glasnik“ izleze samo vo 8 broja (7.7-25.8 1902) kako organ na Makedonskiot klub
vo Belgrad. Kako izdava~ be{e potpi{an Stefan Jakimov Dedov (1869-1914), a fakti~kiot urednik be{e
Dijamandija Trpkov Mi{ajkov (1872-1953). Po zabranuvaweto na vesnikot i zatvoraweto na klubot, Dedov i
Mi{ajkov otidoa vo ruskata prestolnina i vo memorandumot do ruskata vlada i do Sovetot na S. - Peterbu{koto
slovensko blagotvorno dru{tvo od 12.9.1902 god. me|u drugoto pi{uvaat: „Po zavr{uvaweto na Pravniot
fakultet vo Belgrad nie po~navme da go izdavame vesnikot Balkanski glasnik (Reviue Balcanique), ~ija cel
be{e da gi brani interesite na makedonskite hristijani ne samo od ugnetuvaweto od Turcija, no isto taka i od
raznite propagandi, i da propoveda za samostojna Makedonija vo politn~ki, nacionalen i duhoven odnos.
Srpskata vlada, pod vlijanie na edna grupa lu|e {to me~taat za „golema Srbija“... go zabrani izdavaweto na
vesnikot, taka {to nie nemavme mo`nost da gi iska`eme vo celata polnota svoite misli za interesite na
makedonskite hristijani“. Podolu potpisnicive velat: „Poradi `alnite rezultati od takvoto razdeluvawe na
hristijanskoto naselenie vo Makedonija na razni grupi neprijatelski nastroeni edni sprema drugi, nie u{te
pred izdavaweto na vesnikot „Balkanski glasnik“ se obidovme vo vid na literaturen klub da osnoveme kru`ok
{to bi imal za cel da ja obedini makedonskata inteligencija vo Srbija vo edno celo, bez razlika na
ubeduvawata, i koj bi se gri`el za sozdavawe edinstvo na mislite sred makedonskoto naselenie. Sredstvata za
dostignuvaweto na ovaa cel bea ~isto kulturni, pa sepak i ovoj plan nie ne uspeavme da go realizirame, bidej}i
privrzanicite na idejata za „golema Srbija“ go krenaa i protiv nego svojot vlijatelen glas“.
120. Uka`uva~ki primer e obnovuvaweto na Makedonskiot klub vo Belgrad i izdavaweto na vesnikot
„Avtonomna Makedonija“ (1905), ~ij glaven urednik be{e nekoga{niot sou~enik i soborec na Misirkov vo
Belgrad, Sofija i [abac voden~anecot Grigorie Haxita{kovi}.
121. Najubedliv primer za toa bea dobar del od ~lenovite na MNLD {to imaa ili srpsko ili pak i
srpsko i bugarsko obrazovanie i vospitanie: Misirkov, ^upovski, Konstantinovi~, Rusulen~i~, Petkovski,
Antonovi~, Ni~ota, Mi{ajkov, Dedov, Xolevski, Nikolovski i dr.
122. Georgi Balas~ev (1869-1936) od Ohrid e istori~ar i publicist, poznanik na Misirkov od
zaedni~kiot prestoj vo Belgrad (1889) i vo Sofija (1890), koj vo vremeto koga se stavaa osnovite na MMKD, pod
psevdonimot E z e r s k i, ja objavi prvata kniga na makedonski jazik za „lozarskoto“ dvi`ewe „Nekolku kratki
letopisni bele{ki za sostojbata na zapadnite Makedonci...“ (Sofija, 1890). Iako potoa `ivee{e vo Bugarija i
be{e na bugarska slu`ba, Balas~ev ne edna{ go kreva{e glasot vo polza na svojata porobena i podocna
razdrobena tatkovina. Makar {to be{e eden od glavnite izdava~i na sp. „Loza“, potoa se zanimava{e so
istorijata i arheologijata na staroto bugarsko hanstvo {to ja predizvika i reakcijata na Misirkov.
123. Bele{ki vrhu ve{testvenata kultura na starobalgarskoto hanstvo i osnovanieto mu v Evropa, s
edna kartina, ot G. Balas~ev (Sobstveno izdanie), Sofija, 1902.
124. Ohri|anecot Margarit Dimica (1824-1903) e eden od istaknatite privrzanici na gr~kata
nacionalisti~ka propaganda vo Makedonija, a vo svoeto nau~no delo, kako univerzitetski profesor vo Atina, se
opredeluva isto taka samo za starata makedonska istorija.
125. Ne slu~ajno Misirkov zema trojca od Ohrid {to se svrtele na tri razli~ni strani i se stavile vo
usluga na trite nacionalisti~ki propagandi za zavojuvawe na tatkovinata. Kosta [umenkovi} od Ohridsko
navistina be{e edno od najaktivnite orudija na golemosrpskata propaganda vo Makedonija.
126. Kako golem analiti~ar na konkretnata istoriska situacija i na zna~ajnite procesi vo
op{testveniot razvitok na Makedonija i na Balkanot, Misirkov gi sogledal i idnite odnosi. Naprednite sloevi
na srpskiot narod u{te po Prvata svetska vojna ja sogledaa vistinata za makedonskiot nacionalen entitet, pa
ne be{e samo Kosta Novakovi} {to vo 1924 god. izjavuva{e: „Jas smetam deka sekoj narod, pa i Makedoncite,
treba da dobie pravo na samoopredeluvawe... Makedonskoto naselenie e nacionalno porobeno... Edinstvenoto
re{enie {to se nametnuva e Makedonija da dobie samostojnost i da stane vrska za drugite balkanski narodi“.
Sostavuvala li, sostavuva li i mo`e li Makedonija da
sostavuva od sebe oddelna etnografska i politi~ka edinica?
Vo trite goreizlo`eni statii jas gi razgledav najva`nite za mene,
pa mi se ~ini i za site iskreni patrioti pra{awa. Mislam oti ~itatelot
bez komentari }e razbere {to sakav vo niv jas da re~am.