Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

108. Deka i ovaa misla na Misirkov e to~na poka`uva celiot ponatamo{en razvitok i posebno na{ata
dene{na sloboda vrz to~no istite osnovni principi, no deka toa se sogleduvalo i vo toa vreme, najdobro
svedo~i pak zagri`eniot za bugar{tinata vo Makedonija E. Sprostranov, koj, me|utoa, ne mo`el da se oslobodi i
od makedonskoto vo sebe. Na 13.11.1903 god. utroto po razgovorite so K. Misirkov i St. Jakimov kaj nego doma vo
Sofija, E. Sprostranov mu pi{uva na bugarskiot minister-pretsedatel R. Petrov: „Pi{uvaj}i Vi gi moite li~ni
sfa}awa za idninata na mojatata tatkovina Makedonija, gi imam predvid golemite opasnosti {to se krijat vo
separatisti~koto nacionalno dvi`ewe me|u eden del od makedonskata inteligencija, koe zad sebe ve}e vle~e i
makedonski narodni masi, osobeno vo Jugozapadniot del na Makedonija, so centrite vo Ohrid, Resen, Bitola i
Prilep“. Potoa Sprostranov objasnuva: „Vo sega{nive uslovi... jas li~no sum ubeden deka separatizmot {to
zafa}a dlaboki koreni vo masite mo`e da stane re{ava~ki faktor, osobeno ako masite gi povedat lu|e od tipot
na Misirkov, Dedov, Mi{ajkov i drugi... Bezdrugo, makedonskite masi so pogolema radost }e go prifatat
gledi{teto na makedonskite nacionalisti {to propovedaat Organizacijata da se pretvori od revolucionerna
vo evoluciona. Kako takva }e mo`e legalno da raboti vo Turskata Imperija. No ovojpat taa nema da ima drugi
celi, tuku preku dobienata kulturna avtonomija za Makedonija da ja jakne makedonskata individualnost, preku
sozdavawe makedonski kulturno-prosvetni ustanovi na makedonski jazik i sozdavawe makedonska samostojna
crkva na ~elo so makedonski patrijarh. Kako {to gledate, gospodine minister-pretsedatele, - prodol`uva
Sprostranov - vakvite idei {to ve}e na{iroko se prifa}aat od makedonskoto naselenie, ne se ni malku za
potcenuvawe za da ne im se posveti visoko vnimanie. Ako pritoa dodadam deka propagatorite na makedonskiot
separatizam se zafatile mo{ne studiozno i so entuzijazam da pe~atat knigi, re~nici, ~itanki, istoriski
u~ebnici i gramatika na makedonski jazik, toga{ mo`ete porealno da ja sfatite opasnosta za bugar{tinata vo
Makedonija. Ubeden sum deka za mo{ne kratko vreme, osven tenkiot sloj na makedonskata inteligencija
{koluvana vo bugarskite u~ili{ta, narodot }e go otfrli bugarskiot jazik i }e go prifati makedonskiot, odnosno
maj~iniot, bidej}i }e nema potreba da go u~i, kako {to so maka go pravi toa so bugarskiot jazik.“
109. Toga{no selo vo Bugarija, kade {to srpskata vojska pretrpe te`ok poraz vo Srpsko-bugarskata vojna
od 1885 god.
110. Kako aktiven u~esnik vo site ovie manifestacii na mladata makedonska inteligencija, Misirkov
navistina to~no gi predava nastanite {to mo`e napolno da se sledat vo postojnata arhivska dokumentacija vo
Belgrad. Me|utoa, toj sepak napravil mal previd: vo 1889 god. sepak izbegale samo mal broj makedonski studenti
u~enici od Belgrad vo Sofija, dodeka golemata grupa za koja{to zboruva toj ovde, ja napu{tila Srbija na
po~etokot na fevruari 1890 god. Od postojnite spisoci na begalcite ne se doznava koga to~no prebegal samiot
Misirkov, no vo edno pismo od K. Misirkov i Gr. Haxita{kovi} od 11.12.1890 god. do srpskiot minister za
nadvore{ni raboti se veli deka tie go napu{tile Belgrad „vo mesec januari minatata godina“. Me|utoa, vo
policiskite zapisnici stoi deka na 4.11.1890 god. vo edna pogolema grupa soslu{uvani u~enici i studenti od
Makedonija bil i Haxita{kovi} i deka duri utreto i taa grupa go napu{tila Belgrad.
111. I za ovaa dejnost na Bogoslovsko-u~itelskata {kola vo Belgrad postoi iscrpna arhivska
dokumentacija {to napolno gi potvrduva zborovite na Misirkov.
112. I ovie konstatacii rezultiraat od Misirkovite li~ni do`ivuvawa vo ova vreme, koga toj be{e
prefrlen od Belgrad vo [abac i potoa pak vo Belgrad.
113. Vsu{nost „makedonisti~kata“ propaganda na Srbija vleze i vo Makedonija, no samo so opredeleni
manifestacii i vo vremeto od 1886 do 1891 god.
114. Poljakot vo Rusija prof. d-r Jan Boduen-de-Kurtene (1845-1929) mu be{e profesor na K. Misirkov
vo S. Peterburg. Nivnite odnosi bea pobliski otkolku samo kako odnos pome|u profesor i student: Misirkov
~esto go posetuva{e domot na svojot profesor i razmenuva{e pisma - na polski i na ruski jazik. Boduen-de-
Kurtene u{te vo avgust 1877 god. prestojuva vo Makedonija, potoa gi sledi istra`uvawata na L. Mazing za
makedonskiot jazik (1890-1891), kako i onie na P.D. Draganov, K.Hron i dr., i vo svojot u~ebnik „Sporedbena
gramatika na slovenskitejazici vo vrska so drugite indoevropski jazici“ (1901-1902) makedonskiot go izdeluva
kako poseben od drugite slovenski jazici. Istovremeno, Boduen-de-Kurtene mu be{e eden od mentorite na
Misirkova pri izrabotkata i odbranata na diplomskata rabota (1902), a isto taka se zalaga{e toj da bide
ostaven na postdiplomski studii na Peterbur{kiot univerzitet. Ne slu~ajno i vo 1905 god. Misirkov go
pokanuva svojot profesor za sorabotka vo svoeto sp. „Vardar“.
115. Petar Al. Lavrov (1856-1929) e viden ruski slavist i profesor na K. Misirkov vo S. - Peterburg. Vo
1900 god. toj u~estvuva{e vo „Makedonskata ekspedicija“ na Ruskata akademija na naukite {to go poseti i
rodnoto selo na Misirkov Postol, kade {to se sretna so svojot student i ja ima{e negovata pomo{ i sorabotka.
Po vra}aweto od Makedonija Lavrov zaedno so Misirkov raboti vrz „gramati~kiot opis“ na Misirkoviot roden
govor, a samiot Misirkov napravil „opis na negovoto rodno selo Postol na mesniot govor“ {to e vsu{nost
negovata prva dosega poznata nau~na rabota na makedonski jazik (1900). Isto taka vo toa vreme, vo u~ebnata
1900/01 godina, P.A. Lavrov prvpat go voveduva makedonskiot jazik kako poseben kurs na Peterbur{kiot
univerzitet, a specijalno za Misirkova raspi{uva konkurs za zlaten medal na tema „Narodnite pesni na
Makedonskite Sloveni kako etnografski izvor“ (1901) {to potoa ja brani kako diplomska rabota „Kon
pra{aweto za narodnosta i pri~inite za popularnosta na makedonskiot kral Marko“ (1902). Zatoa i ne e ~udno
{to na prvo mesto me|u pokanetite za sorabotka vo sp. „Vardar“ go postavuva svojot profesor Lavrov, koj vo 1902
god. go ima{e ostaveno Misirkova na svojata katedra za postdiplomski (slavisti~ki) studii.
116. Hrvatot Vatroslav Jagi} (1838-1923) mu be{e isto taka profesor vo Rusija, na kogo i podocna mu
ispra}a svoi separati. Jagi} be{e naklonet kon posebnosta na makedonskiot jazik i toa i javno go izrazi vo edna
svoja statija vo vienskiot vesnik „Die Freie Presse“ vo vremeto koga Misirkov be{e u{te vo Bitola, koja{to
predizvika ostra reakcija na Balkanot; osobeno vo Belgrad.
117. Ova iska`uvawe ne e sosema to~no, za{to vo Bugarija Makedoncite rabotea „vo polza na
Makedonija“ i mnogu porano, u{te vedna{ po osloboduvaweto na Bugarija od ruskata armija (1878). Me|utoa,
sosem e to~no deka duri so doa|aweto na begalcite od Belgrad vo Sofija vo 1890 god. be{e sozdadena osnovata
na najzna~ajnata makedonska institucija od toj period Mladata makedonska kni`ovna dru`ina {to od po~etokot