Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

novootkrieni dokumenti od bugarskite arhivi od toa vreme. Organiziraweto na ve~ernite u~ili{ta za
Makedoncite pe~albari, osnovaweto na jadroto od koe{to izrasna Mladata makedonska kni`ovna dru`ina i
ostriot sudar so bugarskite vlasti na Stambolov, zatvoraweto i potoa begstvoto vo Makedonija - zboruvaat deka
Gruev navistina bil „vo brojot na separatistite“.
94. Organiziranoto revolucionerno dvi`ewe vo Makedonija ima znatno podolga istorija i zapo~nuva
vsu{nost u{te vo 60-tite godini od XIX vek, koe{to izvede i masovni vostanija (Razlove~koto vo 1876 i
Kresnenskoto vo 1878 god.) {to stanaa odrednici vo novata makedonska istorija, no Misirkov ima polno pravo
koga obrazuvaweto na najmo}nata organizirana revolucionerna sila vo zemjata - TMORO - ja povrzuva
neposredno so makedonskite intelektualci {to u~estvuvaa vo tie begstva od Makedonija vo Belgrad i vo Sofija
i vo akciite osobeno vo Bugarija na samiot po~etok na poslednata decenija od minatiot vek.
95. Zna~ajno e {to i Misirkov me|u najvidnite makedonski revolucioneri, i toa „separatisti“ (so
smislata {to mu se dava{e na ovoj poim vo toa vreme), na prvo mesto to postavuva Goceta Del~ev, nezavisno od
toa {to ovoj ne stigna da se izrazi i javno kako „nacionalen separatist“. Tokmu vakov Del~ev ostana i vo
spomenot na narodot, poradi {to za nego se ispeani i najmnogu i najdobrite makedonski revolucionerni
narodni pesni, vo koi makedonskoto nacionalno obele`je e osobeno potencirano.
96. B. Sarafov ima{e samo bugarsko obrazovanie, toj nikoga{ ne otide vo Srbija da se {koluva, no toj
be{e eden od vospitanicite na P. Draganov vo Solun i be{e vnuk na popot Hariton eden od najvidnite
„separatisti“ od Isto~na Makedonija vo dvi`eweto od 1873-1874 god. A deka negoviot „separatizam“ ne bil samo
na zborovi, potvrduvaat i pi{uvawata na Misirkov i ^upovski za nego vo „Makedonski glas“ (1914).
97. Izraz vo ruskiot jazik: protiv svojata `elba, so te{ko srce, so strav.
98. Na 18.7.1903 god. i E. Sprostranov zapi{al vo svojot dnevnik: „Duri i etni~kiot separatizam da se
pregrne pokraj politi~kiot, pak nema zo{to da se pla{at Bugarite. Ne samo tamu {to se silni, tuku i odovde
koga }e jurnat site inteligentni lu|e, kakov kolorit }e i’ dadat na zemjata?“ Na 13.11.1903 god. po razgovorot so
Misirkov vo Sofija, vo vremeto koga se pe~ate{e negovata kniga, E. Sprostranov zapi{al: „Uveren sum deka
negoviot makedonski jazik }e trae den do pladne. Koga }e zatrakaat pe~atnite ma{ini vo Makedonija, se }e
is~ezne. Pa tamu ima celo pokolenie {to se razvivalo, rastelo i u~elo na bugarski; }e prifati li sega toa da
se ma~i na nov jazik?“
99. B. Sarafov be{e pretsedatel samo na VMOK (1899-1901).
100. rusizam: Za `al!
101. Bugarskiot rezerven general Ivan Con~ev (1859-1908) be{e postaven od bugarskiot dvorec i
vladata za potpretsedatel na VMOK i be{e glaven vdahnovitel i organizator na „Gornoxumajskoto vostanie“
(1902). Toga{ nastanaa i prvite oru`eni sudiri pome|u „vrhovisti~kite“ i „centralisti~kite“ ~eti vo
Makedonija.
102. Stojan Mihajlovski (1856-1927) e bugarski poet i op{testvenik od gr. Elena {to nema{e ni{to
zaedni~ko so borbata na Makedoncite za sloboda, no vo 1901 god. be{e postaven za pretsedatel na VMOK,
namesto dotoga{niot B. Sarafov {to se poka`a „neposlu{en“ za bugarskiot knez.
103. Se raboti za otcepni~kiot VMOK na ~elo so Hr. Stani{ev {to vo izvesna smisla se poddr`uva{e i
od CK na TMORO.
104. Bidej}i vo toa vreme Misirkov be{e pretsedatel na TMOK vo S.-Peterburg i neposredno
korespondira{e i so VMOK vo Sofija i so CK na TMORO vo Solun, toj li~no gi znae{e tie odnosi {to podocna
ima{e mo`nost i na samiot teren da gi po~uvstvuva.
105. I „vrhovistot“ bugarskiot polkovnik Anastas Jankov (?-1906) od s. Zagori~ani, koga vo 1902 god.
otide so golema ~eta vo Kostursko za da kreva „vostanie“, izdade proglas vo koj me|u drugoto se veli:
„Makedonci! Setete se za svetskiot pobeditel, za svetskata slava na Makedonija velikiot Aleksandar
Makedonski; setete se za hrabriot car Samuil, makedonskiot velikan, za prekrasniot Marko Krale
op{toslovenska slava, - deka vo niv te~ela makedonska krv; tie od nebesnite viso~ini bdeat i go
blagoslovuvaat na{eto zapo~nato delo. Da se poka`eme dostojni nivni potomci: da im gi za~uvame slavnite
imiwa i da go za~udime svetot so na{ata hrabrost, ume{nost i samopo`rtvuvanost; da go otreseme od sebe
sramniot jarem {to ne gu{i pet veka...“
106. Deka ovaa analiza na Vostanieto e pravdiva, deka Misirkov ne mo`el da bide protivnik na
TMORO, tuku samo pobornik za edna poizjasneta nejzina nacionalna programa, poka`uva i faktot {to toj i vo
Sofija osnovuva Makedonsko nau~no-literaturno drugarstvo (1903), ~ii ~lenovi stanaa i nekoi istaknati
makedonski revolucioneri. Na 24.11.1903 god., dodeka Misirkov se u{te be{e vo Sofija, E. Sprostranov mu
pi{uva na bugarskiot minister-pretsedatel R. Petrov: „Nezavisno od toa kako i na ova moe pismo }e poglednete,
dol`en sum da gi iznesam moite gri`i po povod brzoto {irewe na makedonskoto nacionalno dvi`ewe, koe ne
samo {to ja zafati Makedonija, tuku nao|a odziv i ovde me|u makedonskata emigracija, a najmnogu kaj
inteligencijata. Vam sekako Vi e poznato deka ovde vo Sofija denovive se osnova Makedonsko nau~noliteraturno
dru{tvo: Vistina, zasega okolu nego se sobraa desetina lu|e, no ako ne se prezemat soodvetni
~ekori i ne se protera Krste Misirkov od Bugarija, toa za kuso vreme }e go opfati groto od makedonskata brojna
emigracija... Za `al, kon makedonskite nacionalisti vo posledno voeme po~naa da se pridru`uvaat i lu|eto na
Organizacijata. Ako od toj aspekt poglednete na problemot, ako ja zemete organizacionata i udarnata sila na
Organizacijata vo slu`ba na makedonskoto nacionalno dvi`ewe, duri toga{ vo vistinskata svetlina se javuva
opasnosta za bugarskoto delo vo Makedonija. So sigurnost znam deka kon makedonskite nacionalisti se
pridru`ija i makedonskite revolucioneri Dimitar Miras~iev, vojvodata, i ~etnikot Jordan Angelov. Po se
izgleda, naskoro }e im se priklu~at i nekoi od liderite na Organizacijata.“
107. Vakviot razvitok na rabotite vo Makedonija go sogledaa i zainteresiranite pretendenti pa gi
vlo`ija site usilbi ne samo da go spre~at, tuku i da go zadu{at voop{to. Toa be{e i glavnata pri~ina za
vleguvaweto na oru`enite nivni ~eti vo erata na popisot na „nufuzite“ vo Makedonija, osobeno koga ve}e
treba{e da se vovedat predvidenite Mirc{tetski reformi.