Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

Ottuka e jasno oti ako novoto te~ewe i ne dobie nekakva poddr{ka
od mnogubrojnata inteligentna makedonska kolonija vo Bugarija, pak }e se
razviva, samo }e se razviva ve}e kako te~ewe naso~eno specijalno protiv
bugarskite interesi vo Makedonija. Pri golemiot razvitok na novoto
te~ewe i pri silniot otpor od Bugarija, mo`e da se o~ekuva za nego
poddr{ka od strana na Srbija. Kolku i da se poka`uva toa nedobro i
opasno za Srbija, sepak toa ne im protivre~i na srpskite interesi. Za
Srbija e va`no Makedonija, ako ne bide srpska, da ne bide i bugarska.
[tom }e se vidi oti taa nikojpat nema da bide srpska, Srbite }e mo`at da
se odvratat od svoite utvrduvawa deka Makedoncite se Srbi i }e gi
priznaat za oddelno slovensko pleme, ednakvo blisko do Srbite i do
Bugarite. 126
I taka, makedonskata nacionalna prerodba e nastapen istoriski
proces {to ima pod sebe jaka po~va i golema idnina. Taa se dol`i glavno
na konkurencijata pome|u Bugarija i Srbija po makedonskoto pra{awe. Kako
preodni stadiumi kon polnoto oddeluvawe na makedonskite interesi od
bugarskite i srpskite, t.e. kon nacionalniot separatizam, slu`at
politi~kite revolucionerni organizacii i politi~kiot separatizam
propagiran od niv. Kako glaven izvor za zgolemuvaweto na brojot na
nacionalnite separatisti }e slu`i zgolemuvaweto na konkurencijata
pome|u bugarskata i srpskata propaganda vo Makedonija i brojot na licata
nezadovolni od tie propagandi. Nacionalniot separatizam }e se zgolemi
isto taka i od licata {to ja osoznavaat seta {teta od nacionalnite i
verskite propagandi, koi pod vid deka gi branat na{ite interesi,
bezbo`no gi eksploatiraat niv, i koi{to }e se re{at na borba za
nacionalnoto obedinuvawe na Makedoncite protiv site tie propagandi.
Borbata so nego e opasna ne za nego, a za negovite protivnici. Od taa
borba toj }e izleze pobednik, u{te pove}e {to reformite vo Makedonija
}e i’ dadat nejze mo`nost da se oslobodi od tu|ite vlijanija i da go
prenese centarot na prerodbata vnatre vo nea.
*.
Pro~itano na 3 sednica na petrogradskoto Makedonsko nau~no-literaturno drugarstvo „Sveti
Kliment“ na 19 oktomvri 1903 g.
90.
Misirkov zboruva za „vozroduvawe“, „pro6uduvawe“, „sobuduvawe“ i sl. kako proces vo Makedonija
{to pointenzivio se razvival od krajot na 80-tite godini na minatiot vek, no koj ne samo {to trael, tuku po~nal
i u{te posilno da se raspaluva vo 1903 god. osobeno po Vostanieto. Se razbira, Misirkov ovde nema cel da go
prosleduva toj proces i da go analizira toj poim. Me|utoa, va`no e {to toj sepak zboruva za takov proces,
dodavaj}i pritoa deka pred pojavata na srpskata propaganda nacionalnata svest na Makedoncite bila razbudena
„na polovina“. No procesot na prerodbata i deneska kaj nas se u{te ne e napolno nau~no prosleden i definiran
kako poim.
91.
Iako ima{e silni manifestacii na makedonskata nacionalna svest u{te od polovinata na
minatiot vek, sepak 1890 god. pretstavuva zna~aen me|nik vo makedonskiot nacionalen razvitok, bidej}i toga{
najizrazito se po~uvstvuva aktivnosta na tu|ite nacionalisti~ki propagandi i nastana naglo i mo}no
raslojuvawe na porane{nata edinstvena narodna masa {to predizvika i najsilni branuvawa sred makedonskata
inteligencija za otpor protiv tu|incite i za narodno edinstvo. Kako istori~ar, sovremenik i u~esnik, Misirkov
uspeal, bez voobi~aenata istoriska distanca, prili~no to~no da go opredeli mestoto na ovoj proces i negovite
osnovni koordinati vo makedonskata nacionalna istorija.
92.
K.P.Misirkov be{e eden od tie begalci (P. Poparsov, D. Gruev, D. Mir~ev, Hr. Popkocev, \.
Balas~ev, N.Naumov i dr.) {to bea i edni od glavnite osnova~i i ideolozi na Mladata makedonska kni`ovna
dru`ina vo Sofija i izdava~i i urednici na nejziniot organ sp. „Loza“ (1892). Toj be{e se u{te vo Sofija koga
po~na organiziraweto na ovaa dru`ina, pa ne e ~udno {to tolku aktivno se vklu~i i vo organiziraweto na
U~eni~koto dru{tvo „Vardar“ vo Belgrad (1893).
93.
Bidej}i Misirkov be{e zaedno so D.Gruev vo Belgrad, zaedno izbegaa vo Sofija, a potoa i dvajcata
ja napu{tija Bugarija, treba da se primat so doverba ovie zborovi, osobeno pak ako se imaat predvid i nekoi