Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

Proektite za reformi i usilbata da se vovedat tie ne se, kako {to mislat
mnozina, samo igra da pomine vreme i da si ostane se kako {to si bilo.
Proektite za reformi na Rusija i Avstro-Ungarija se me|unarodni akti,
neispolnuvaweto na koi od Turcija e nasme{ka i oskrbuvawe za
reformatorskite dr`avi i im dava polno pravo za represalii protiv
naru{uva~ot na me|unarodnoto pravo. Da bilo taka lesno i beznaka`ano
prestapuvaweto na me|unarodnoto pravo, dosega dr`avite deneska }e
primaa na sebe razni zadol`enija i utre }e se otka`uvaa od niv. No ne
bilo taka.
Reformite rusko-avstriski, {tom se me|unaroden akt, }e im davaat
pravo sekoga{ na Makedoncite da nastojuvaat pred golemite sili da se
ispolnat vo celost. Neka ne mislat oti tie mo`at da bidat zakopani, kako
{to e zakopan Berlinskiot dogovor so negoviot 23 ~len za Makedonija 7 .
Berlinskiot dogovor vistina e zakopan, no ne od Evropa, a od Bugarija, koja
go izvr{i soedinuvaweto so Isto~na Rumelija so nasilstven prevrat - bez
soglasnost na dr`avite {to go potpi{aa Berlinskiot dogovor, a so
naru{uvaweto na eden paragraf se naru{uva i celiot dogovor. Sega{nite
rusko-avstriski reformi mnogu se razlikuvaat od Berlinskiot dogovor so
toa {to tie se samo me|unaroden akt sklu~en me|u tri dr`avi. Osven niv,
va`en faktor se javuvame samo nie Makedoncite. Voljata na dvete sojuzni
dr`avi: Rusija i Avstro-Ungarija mo`e da sretne protivdejstvo samo od
Trucija i od nas, no najpove}e od nas, za{to so reformite se baraat, ne od
nas, a od Turcija, zadol`enija i ako nie so na{ite raboti poka`eme oti
tie zadol`enija {to se baraat od Turcija ne ne zadovoluvaat, toga{ nie
samo }e i’ pomogneme na Turcija ni{to da ne vovede od reformite {to se
baraat od nea. Turcija }e veli oti taa se {to mo`e da napravi }e napravi
i napravila, a pove}e ne mo`ela da napravi zatoa {to komitetite ne mu
davaat na naselenieto da se uspokoi, a vo edna zemja kade {to se e vo
voena sostojba site dobri nameri na vladata se ru{at od
sprotistavuvaweto na nemirnoto naselenie; a ako voenata sostojba se
prodol`i pove}e od edna godina, reformite }e zastarat po na{a vina i }e
se zakopaat. Takva edna slu`ba nie i’ islu`ivme na Turcija po
objavuvaweto na fevruarskite reformi. 8 Isto taka, ako ne sakame nikakvi
reformi, mo`eme da i’ poslu`ime i za napred. I posle, kako i dosega, pak
}e ja frlime vinata na golemite sili, koi sekojpat izleguvaat krivi za
na{ite gre{ki.
Nastanite {to se razvija dosega ni poka`aa jasno kolku nie samite
mo`eme da si napakostime, mislej}i oti postapuvame pravilno.
Za da se predupredat `rtvite od edno sekade{no vostanie, se
izraboti fevruarskiot rusko-avstriski proekt za reformi, vistina ne
sovr{en, no so dogovor oti toj }e bide postepeno ra{iren. Pominaa mesec,
2, 5, 7 i ni{to od nego ne izleze. Se pra{uva: zo{to? ]e odgovorat na{ite:
za{to Turcija i Evropa ne sakaat seriozno reformi. No ne e taka. Turcija
mo`e i ne saka reformi, no sakaat tie {to go izrabotija proektot. Se
pra{a{e samo: komu prilikite }e mu dozvolat da naddeli? A vo tie
priliki najva`en faktor bevme nie. Da se sklonevme pred voljata na