Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

gri`at za nekakvi op{tonarodni interesi vo koi vleguvaat i na{ite, ne
za{to sakaat da pomo`at i da ne izbavat nas, a samo so ~isto egoisti~ki
celi, t.e. tie go eksploatiraat toa {to nie se vikame so nivnite narodni
imiwa i sakaat, vrz osnova na postoe weto na tie narodni imiwa vo
na{ata tatkovina, da ja zgolemat svojata tatkovina, da gi obezbedat svoite
interesi so zavladuvaweto ako ne na cela Makedonija, toa barem na golem
del od nea. Ne ni poka`uva li toa oti malite dr`avi, pa i sekoja edna
zemja, so goneweto op{tonarodni celi gonat ne humani celi,
osloboduvaweto na porobenite, ami ~isto materijalni i egoisti~ki celi,
t.e. zgolemuvaweto nivno za svoj interes, bez da se gleda dali }e nastapi
podobruvawe vo sudbinata na Makedonija ili ne. Zna~i, mesnite interesi
se javuvaat glavni, a op{tonarodnite vtorostepeni; prvite se cel, vtorite
- sredstvo. Imiwata: Bugarin, Srbin, Grk vo Makedonija se sredstvo na
malite dr`avi za da ne zarobat nas. Ako i nie ja sakame na{ata tatkovina
i samite sebesi, toga{ i nie treba da gi pretpo~itame na{ite mesni
makedonski interesi pred op{tobugarskite, op{tosrpskite, op{togr~kite.
Nie treba da sozdademe takva polo`ba - da nema vo Makedonija ni
bugarski, ni srpski ni gr~ki interesi, za{to tamu nema Bugari, Srbi i
Grci, ami ima samo Makedonci od slovensko poteklo i nekoi drugi
makedonski narodnosti. Na{ite interesi treba da si gi izu~ime i da si gi
za{tituvame sami, a ne da gi davame vo tu|i race za da gi eksploatiraat
malite balkanski dr`avi~ki.
Posle, nacionalniot separatizam }e ima mesto i kaj lu|e {to
gledaat od prakti~no gledi{te na rabotite, bez da se zanimavaat mnogu so
teorijata za na{ata narodnost. Taka, tie }e rasuduvaat: ako edna Kanada
mo`e da i’ se luti na Anglija zatoa {to poslednava, za da si bide vo dobri
odnosi so Sev- Amerikanskite Soedineti Dr`avi, im gi po`rtvuvala nim
interesite na Kanada i poslednava sega saka da se oslobodi od Anglija i
sama da si gi brani svoite dr`avni interesi, za{to podobro si gi
razbirala, - toga{ zo{to Makedonija da ne i’ se luti na Bugarija zatoa {to
taa ne mo`e da gi brani makedonskite interesi, ami samo gi eksploatira
niv, i zo{to Makedonija da ne re~e: Jas prolevav krv od moi sinovi, neka
gi branat moite interesi tie samite, a ne tvoi Na~ovi~, Cokov, Stan~ev i
tn.
Isto taka mnozina }e zabele`at oti malite dr`avi se odnesuvaat so
takva nedaverba kon ulogata na Bugarija vo Makedonija kako {to se
odnesuvaa golemite sili kon ulogata na Rusija vo bugarskoto
osloboduvawe. Poslednive se pla{ea od edna „S.-Stefanska Bugarija“,
za{to mislea oti Rusija }e si ja prisvoi. Isto taka, malite dr`avi mislat
sega oti Bugarija saka da se oslobodi Makedonija za da si ja prisvoi. No
koga vidoa zapadnite dr`avi oti se izlagani i oti Bugarija ra|a takvi lu|e
kako pokojniot Stambolov i `iviot Svir~o, se uspokoija i zedoa protiv
voljata na Rusija da go pravat toa {to samite go rasipaa vo Berlin. Ne }e
se najdat li i kaj nas lu|e {to }e razberat oti doverbata na malite dr`avi
kon na{ata tatkovina }e zavisi od na{i stambolovci i svir~ovci, no
koi{to ke ja vidat opasnosta za na{ite nacionalni interesi ne vo Rusija,