Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

Vo po~etokot na nivnata propaganda Srbite i ne mislea da gi pravat
Makedoncite Srbi; tie sakaa prosto da sozdadat vo Makedonija redum so
bugarskite i srpski interesi, taka {to vo vremeto na re{avaweto na
makedonskoto pra{awe da dobijat kolku {to se mo`e pogolem del od nea.
Taa cel se dostignuva{e edno so najavuvawe istoriski i drugi prava i
soobrazuvawa, a drugo i glavno, so inakvo postavuvawe na pra{aweto za
narodnosta na Makedonskite Sloveni. Poslednive mo`ea da se istavat
ili kako ne{to sredno pome|u Srbite i Bugarite, t.e. ni Srbi ni Bugari, a
prosto Makedonci ili Makedonski Sloveni, ili kako Srbi. Prvata teorija
ima{e pomalku sledbenici i be{e prednazna~ena za pred evropskoto
javno mislewe. No na taa teorija i be{e zatvoren vlezot vo Makedonija,
kako i vo site tie sredini od kade {to izleguvaa propagandistite. Taa
teorija be{e opasna za srpskige interesi vo Makedonija, za{to }e ja
povle~e{e po sebe soglasnosta na Srbija da se obrazuva oddelna
makedonska dr`ava i so toa Srbija ne }e dobie{e ni eden del od nea. 113
Vtorata teorija, t.e. site Makedonski Sloveni se isto takvi Srbi kako i
Bosancite, Crnogorcite itn. se vkoreni vo Srbija. So toa Srbite gi la`ea
ne samo evropskoto javno mislewe i Makedoncite, tuku i samite sebesi:
tie fatija da ja propagiraat istata ideja i sred Srbite so pomo{ta na
u~ili{ta i knigi. Poslednive bea i se site tendenciozni po pra{aweto za
narodnosta na Makedoncite. Iluziite na evropskoto javno mislewe za
srpski interesi gi donesoa svoite plodovi. Iluziite na samiot srpski
narod pak ne se bezrezultatni: vo slu~aj na vojna za Makedoniija so kogo i
da e, Srbite kako eden site }e se nafrlat na neprijatelot, -srpskata vojska
so najsilno patriotsko ~uvstvo }e se bori za Makedonija.
Srpskite usilbi da se pregleda od nau~no gledi{te makedonskoto
pra{awe se oven~aa so uspeh. Bugarite mo`at da se ute{uvaat deka
pra{aweto za narodnosta na Makedoncite e re{eno vo nivna polza. Tie
mo`at da mu turat nemu krst. No ne go pravat toa drugite u~eni. Sega ve}e
ima pretstavnici na naukata, kako profesorite I.A. Boduen de Kurtene, 114
P.A. Lavrov 115 i V.Jagi}, 116 koi{to gledaat na makedonskite nare~ja kako na
oddelen pretstavnik na slovenskata familija jazici. Toa pregleduvawe i
takvoto re{enie e srpska nau~na pobeda.
Srbite naprvija prevrat i vo sfa}awata i streme`ite na
Makedoncite, prevrat vistina ne i vo nivna polza, no u{te pomalku vo
bugarska. Tie sakaat da gi napravat Makedoncite Srbi, zabranuaaj}i da se
obra}aat propagandite so niv inaku, osven kako „pravi“ i „~isti“ Srbi. Toa
ne stana. Makedoncite fatija da se zadlabo~uvaat vo pra{aweto za
nivnata narodnost i interesite, i dojdoa do zaklu~ok deka ne se tie ni
Srbi ni Bugari; deka nema za niv ni bugarski, ni srpski ni gr~ki interesi,
a deka ima samo makedonski. Srbite ne ja dostignaa krajnata granica na
nivnite streme`i, no dostignaa takva granica od koja{to vistina ne mo`e
da se odi ponatamu, no koja{to mo`e da gi uspokoi poumerenite elementi
vo srpskoto op{testvo i narod.