Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

{to }e rasuduvaat vaka: Sega na starost nie ne mo`eme da u~ime nov jazik:
bugarski znaeme i bugarski }e zboruvame, - nie sme Bugari.
Malku toa. Mnozina, pa i najgolemiot del od makedonskata
emigracija vo Bugarija, }e se protivat na novoto temewe od ~isto
egoisti~ki pri~ini. Pove}e od 5.000 du{i Makedonci ima na dr`avna
slu`ba samo vo Sofija. Ne pomalku ima kandidati za slu`ba. Me|u taa
makedonska inteligentna emigracija ima mnozina ili {to imale ili
imaat visoki dol`nosti, pak i koi{to se pretendenti i kandidati za niv,
vo toj broj i za ministerski portfeq. Se znae oti site tie gospodinovci
si gi imaat najgore od se svoite li~ni interesi. Za niv interesite na
Makedonija se edno sredstvo da dobijat slu`ba i da se odr`at na nea. I
interesite na Bugarija ne gospod znae {to ozna~uvaat. No za da se
ispolnat nivnite egoisti~ki planovi za ubava slu`ba, tie se gotovi da se
poka`at pove}e Bugari od samite Bugari, da igraat uloga na bugarski
{ovinisti, so nea da gi eksploatiraat i bugarskiot knez i interesite na
Makedonija, i na bugarskiot narod i na evropskoto op{testveno mislewe,
so eden zbor, da la`at i na desno i na levo, pod vid deka ispolnuvaat
nekakov patriotski dolg, a vsu{nost da dobijat slu`ba, vlast i
popularnost. [tom makedonskata inteligentna emigracija se sostoi
glavno od takvi lica {to si gi imaat soedineto svoite interesi so
Bugarija i se obli`uvaat okolu bugarskiot knez, koj{to po }eifot si gi
klava i si gi simiwa ministrite i koj{to mo`e da postavi za ministri ne
samo lu|e {to imaat malku popularnost sred bugarskiot narod, no i takvi
{to voop{to nemaat partija i se „nezavisni“, t.e „i tuka go klavaat i tamu
go klavaat“, - {tom imame lu|e {to mislat oti glavnoto dostoinstvo na
~ovekot e ne ~esno da mu slu`i na svojot narod, ami da itruva, t.e. da la`e
i desno i levo, - toga{ prirodno e oti novoto te~ewe vo razvivaweto na
nacionalnoto samosoznanie na Makedoncite nema da sretne poddr{ka vo
na{ata emigracija vo Bugarija.
Nema {to da se zboruva i za u~enite Makedonci vo Bugarija: tie
ednoglasno }e re~at oti novoto te~ewe e prosto apsurd, oti nikojpat
nemalo makedonska narodnost i sega ja nema; oti Makedoncite se Bugari i
sl. Sekojpat i nasekade bivalo taka i taka }e bide sega i kaj nas. U~enite,
aristokratijata, inteligencijata i voop{to op{testvenite klasi, kade {to
se imaat li~ni interesi, stari tradicii i predubeduvawa, se borat so
novite te~ewa, kade {to se nao|aat vistinata i pravinata. Tie te~ewa se
vkorenuvaat prvin vo dolnite klasi i voop{to kaj lu|eto bez
predubeduvawe, gotovi da se borat so tie predubeduvawa vo za{tita na
novite idei, od ~ie realizirawe }e zavisi ne samo nivnata, tuku i sre}ata
na nivniot narod. Za ilustracija na odot i na rezultatie od borbata me|u
stari i novi te~ewa dosta e da se potsetime za borbata na hristijanstvoto
so paganstvoto, reformiraweto na Rusija od Petar Veliki, prerodbata na
^esite, Litovcite, pravopisnata reforma na Vuk Karaxi} itn.
Tuku, da go ostavime izlezot na borbata pome|u staroto i novoto
te~ewe, da se zadr`ime na pra{aweto za odnosot na komitetite kon
novoto te~ewe. Jas pogore rekov oti pogolemiot del od ~lenovite na