Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

ezultati so koi{to mo`at da bidat zadovoleni na{ite borci za
nacionalna slobodija: toa se Mirc{tegskite reformi 3 , koi }e bidat
ra{ireni sproti nu`dite {to }e se poka`at so vreme. Ideite za polno
otcepuvawe na na{iot narod od drugite balkanski narodi ne se
protivre~je na dosega{noto rabotewe na na{iot narod za sloboda, a samo
prodol`enie na negovoto dosega{no rabotewe, vrz evoluciona po~va.
Dosega na{iot narod se interesuva{e pove}e samo za polna politi~ka
avtonomija, a vo nacionalnite na{i interesi dopu{ta{e ba{ibozu~ki da
mu se nabrkuvaat razni nekaneti gosti, kako: Bugari, Grci i Srbi. Po
politi~kata borba ide zna~i nacionalnata 4 . No borbata so propagandite
vo Makedonija ne e ~ekor nazad, tuku napred, za{to i tuka imame rabota so
borba za sloboda, so borba so mra~nite sili {to ne i’ dozvoluvaat na
na{ata tatkovina sama so svoi o~i da gi gleda svoite interesi, ami i’
navrzuvaat o~ila {to ja zamra~uvaat vistinata i i’ pridavaat bugarska,
srpska i gr~ka boja. Vreme e da gi otfrlime od o~ite na{i mre`ite {to ni
gi kladoa nacionalnite i verskite propagandi vo Makedonija.
Za na{ite odnosi kon Turcite jas mo`am da re~am samo edno: nie
sme zadol`eni da napravime se {to se bara od nas za da i’ doka`eme na
Turcija oti nejzinoto ostanuvawe kako evropska dr`ava sre}ava vo nas
polno so~uvstvo. Nie sme zadol`eni da bideme lojalni podanici na
Negovoto Carsko Veli~estvo Sultanot. No pritoa barame i }e barame od
Negovoto pravitelstvo cel red reformi, koi }e ni gi so~uvaat najglavnite
interesi na na{eto nacionalno i kulturno razvivawe. Jas mislam oti nie
treba da bideme lojalni kon Turcija, no pretpolagaj}i oti turskoto
pravitelstvo i narod }e razberat najposle oti interesite na nivnata
dr`ava vo Evropa se sovpa|aat so na{ite i zavisat najmnogu od niv, a ne
si protivre~at, i zatoa Turcite prvi }e treba da go doka`at iskrenoto
sakawe da se vo mir so nas i so toa da ja zaslu`at na{ata poddr{ka na
nivnite interesi. Ako pak tie mislat so nas da ne se ceremonat i da ne
la`at Evropa i nas so reformi {to ne gi ispolnuvaat, toga{ ne }e se
za~udi Turcija ako i nie gi obrneme na{ite pogledi kon Evropa i od nea
barame da se vovedat vo na{ata tatkovina so sila tie reformi {to se
priznavaat od silite evropski za vistinska trebnost za uspevaweto na
religiozno-nacionalnoto i kulturnoto razvivawe na makedonskite
risjani 5 . Evropa }e gi obrne pogledite na na{ite barawa, za{to taa e
zadol`ena da go napravi toa so dva me|unarodni akta: proektot za
reformi vo Makedonija od fevruari 6 i Mirc{tegskiot proekt. Tie dva
me|unarodni akta ni obe}avaat postepeno ra{iruvawe na reformite vo
Makedonija i so toa ni davaat pravo da se obra}ame do dvete
reformatorski dr`avi so memorandumi i po drugi pati{ta za da im
uka`eme na na{ite religiozno-nacionalni i ekonomski nu`di, kako i na
toa {to go pravi Turcija, za da se ispolnat tie na{i nu`di.
Znam mnogu arno oti mnozina so ironija }e se odnesat kon moite
nade`i za evropski reformi. No na tie ironii eve so {to jas }e
odgovoram: Ne e vistina ka`uvaweto deka ne }e izleze ni{to od usilbite
na Rusija i Avstro-Ungarija da se uredat rabotite vo Makedonija.