Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

„delo“: Imeto Bugarin i neednakvite uveruvawa pred Bugarija i pred
Evropa za sudbinata na Makedonija po nejzinoto osloboduvawe sozdadoa
polna nedoverba kon na{eto „delo“ od strana na evropejcite, mislej}i go
za itrina - ne makedonska, ami bugarska - za manevar na bugarskata vlada
da se re{i makedonskoto pra{awe poskoro. Siroma{kata bugarska vlada
se najde vo nebrano lozje vo makedonskoto pra{awe: Makedoncite ja
izigraa i ja upotrebuvaa kako sredstvo za svoite celi, a evropejcite ja
obvinuvaa za itrini od koi{to taa siroma{kata be{e daleku. I taka
Bugarin prisvoeno od komitetite i Organizacijata za Makedonskite
Sloveni, i soedinuvaweto na na{ite interesi so interesite na Bugarija
vo agitacijata na komitetite kaj Bugarite, bea pri~ina seta makedonska
rabota da i’ se pripi{e od Evropa na Bugarija i na Bugarite kako bugarska
nadvore{na pojava da ne se poddr`uva.
Malku toa: imeto Bugarin {to gi tera{e evropejcite da se
odnesuvaat so nedoverba kon rabotata na Organizacijata, gledaj}i vo nea
`elba na Bugarija so revolucija da ja naru{i ramnote`ata da Balkanskiot
Poluostrov, i nepostojanosta na bugarskata nadvore{na politika,
naso~ena sega protiv Rusija sega so nea, poslu`i kako pri~ina za da se
soglasat Rusija i Avstro-Ungarija zaedno, so zaemna soglasnost, da gi
re{avaat balkanskite pra{awa. Toa soglasuvawe od 1897 god. be{e
naso~eno protiv Bugarija kako bo`emna pottiknuva~ka na Makedoncite, no
negovite rezultati bea {tetni ne za samata Bugarija, za{to vo bugarskite
vnatre{ni raboti nikoj nema pravo da se me{a, a za nas Makedoncite. Toa
e negativnata strana na prviot period od na{eto nacionalno
samosoznavawe; toa e pri~ina za neuspehot na na{eto vostanie. Neuspehot
zna~i se dol`i gdavno na imeto Bugarin, usvoeno i propagirano od
revolucionerite.
Vostanieto napravi epoha vo `ivotot i nacionalnoto
samosoznavawe na Makedoncite Sloveni. Toa }e go natera na{iot narod i
negovata inteligencija da poglednat nazad na svoite slabosti od koi{to
proizleze nsuspehot na Vostanieto. Toa }e ja natera makedonskata
inteligencija so razli~no obrazovanie da se sploti vo edno za da go
obedini na{iot narod, no ve}e ne vrz taa osnova {to si ja poka`a seta
svoja neodr`livost, a vrz druga, vrz ~isto makedonska. Vostanieto ni
poka`a oti nie Makedoncite ne mo`eme da o~ekuvame pomo{ od nikoja od
balkanskite dr`avi~ki, oti re{enieto na na{eto pra{awe e seto vo
racete na golemite sili i zatoa nam i ne ni treba da gi soedinuvame i da
gi zame{uvame na{ite interesi so ~ii i da se slovenski interesi na
Balkanskiot Poluostrov. Nam ni treba vnatre{no obedinuvawe me|u sebe:
ne ni trebaat vo Makedonija ni Srbi, ni Bugari ni Grci, za{to ne sme ni
ednoto, ni drugoto ni tretoto; ne ni trebaat patrijar{isti, egzarhisti,
za{to nie sme samo pravoslavni hristijani. Deleweto e ve{ta~ki
sozdadeno od balkanskite dr`avi~ki so namera da ja delat Makedonija so
stekot na okolnostite. No Makedoncite na sega{niot stepen od nivniot
nacionalen razvitok ne se materijal vo racete na male~kite balkanski
dr`avi~ki, ami se silen etnografsko-politi~ki faktor od koj{to pove}e