Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

Vladata napravi uslibi da go povrati izgubenoto, no uvi! 100 - bilo
docna. Vrhovniot komitet vo Sofija se stavi pod pretsedatelstvoto na
gen. Con~ev, 101 Bugarin, qubimec na knezot. No Makedoncite vo Bugarija go
ubedija bugarskoto naselenie vo pravinata na nivnata programa za polno
oddeluvawe na interesite na Makedonija od interesite na Bugarija, ja
poka`aa politikata na vladata, na knezot i na „generalskiot komitet“ ili
Komitetot na Con~ev-Mihajlovski 102 kako egoisti~ka i dobija vo Bugarija
pogolema vlast nad „generalskiot komitet“ i nad vladinata politika po
makedonskoto pra{awe. Taa sila se poddr`uva{e glavno so polnata
solidarnost na „Stani{evskiot vrhoven komitet“ 103 so „Vnatre{nata
organizacija“. 104
I taka komitetite, a zaedno so niv i voop{to Makedoncite, se
osloboduvaat od vlijanieto na bugarskata vlada, sozdavaat svoja
nezavisna programa za rabota, taa programa ja propagiraat vo Bugarija i so
nea dobivat vlijanie vrz bugarskiot narod, a preku nego i vrz vladata.
Otkako se vkoreni taka makedonskoto „delo“ vo Bugarija, Makedoncite
fatija da odat i vo Srbija i tamu da im ja izlagaat svojata programa na
vladata i na srpskiot narod. Sarafov, Radev, Jankov 105 uveruvaa oti tie
se borat so devizata „Makedonija za Makedoncite“, za site Makedonci bez
razlika, i oti nikoga{ Makedonija nema da se soedini so Bugarija. Ne e li
jasno i od tie postapki na makedonskite voda~i oti Makedoncite zedoa
samite da gi re{avaat sudbinite na Makedonija i oti tie vo svojata
dejnost se gotovi da se sudiraat i da gi usoglasuvaat interesite na svojata
tatkovina ne samo so Bugarija, no i so drugite balkanski dr`avi~ki, otkako
}e im se dadat na tie dr`avi~ki nekoi obvrski od strana na Makedonija za
uka`anata pomo{?
Od dotuka re~enoto e jasno oti borbata pome|u Bugarija i Srbija za
vlijanie vo Makedonija kako rezultat go dade razvivaweto na svesta deka
sudbinite na Makedonija treba da se vo racete na Makedoncite.
Makedoncite se organiziraat so soznavawe na svoite prava na svojata
tatkovina i svojot dolg pred nea. So svoeto organizirawe Makedoncite
stanaa glavniot faktor vo re{avaweto na makedonskoto pra{awe kako vo
svoite o~i, taka i vo o~ite na Evropa. Od Vostanieto so nas se ceremonat;
do nego na nas gledaa kako na edna neopredelena masa.
Tie se site rezultati od dosega{noto na{e samosoznavawe. So
postepenoto oddeluvawe na makedonskite interesi od bugarskite, so
zemaweto na makedonskoto pra{awe vo svoi race i najposle, i najmnogu so
sega{novo vostanie Organizacijata kako rezultat go postigna toa {to ne go
pretpostavuva{e: namesto sloboda da baraat, sega vo Makedonija mnozina
se ubedeni deka ni treba polno prese~uvawe na vrskite so site balkanski
narodnosti i kultivirawe na se {to e vo Makedonija originalno i svoe:
jazikot, obi~aite, istorijata, pismenosta, narodnata literatura itn. 106
Toa ne{to ne se predviduva{e, za{to se misle oti imeto „Bugarin“
}e ni donese se {to o~ekuvavme narodnato dvi`ewe. No vo presmetkite se
izlagavme. Zaedno so dobrinite za interesite na Makedonnja, izbroeni
pogore, imeto Bugarin donese i negativni rezultati za revolucionernoto