Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

Odot na toa nacionalno razbuduvawe, kako i rezultatite do koi
dovede toa, se pretstavuvaat pribli`no vo ovoj vid:
Srbite i Bugarite fatija da si gi osporuvaat eden na drug pravata
vrz Makedonija: i ednite i drugite velat oti cela Makedonija bila nivna.
Ednite si vikaat kako svedoci za spravedlivosta na nivnite pretenzii
edni, drugite drugi avtoriteti.
Srede toj beskraen spor pome|u dvata bratski sosedni naroda
makedonskoto slovensko naselenie, zaradi koe tie se karaat, malce po
malce zree vo nacionalnoto samosoznanie i saka da se oslobodi od
pokrovitelstvoto na sosednite narodi za da mo`e samo da si bide
vr{itel na svoite sudbini.
Makedoncite baraat nacionalno obedinuvawe pome|u niv, no pritoa
sakaat toa obedinuvawe da stane ne vrz nova po~va, ne da se zafati
odnovo, za{to takvoto obedinuvawe }e bara mnogu vreme, a obedinuvaweto
be{e va`no kako sredstvo za postignuvawe politi~ka sloboda. Zatoa
obedinuvaweto be{e zafateno vrz po~vata na toa {to Makedoncite se
vikaa Bugari.
Mislata za nacionalno obedinuvawe na Makedoncite, iako pod
maskata bugarska, se zafati vo 1890 g 91 . Vo krajot na 1889 god. se prefrlija
vo Bugarija 30-40 du{i u~enici i studenti Makedonci od Belgrad vo
Sofija. Tie u~enici se du{ata na site nastani vo Makedonija ottoga{
dosega. Tie bea zapoznaeni so Srbija i Bugarija, so nivnite kulturi i celi
vo Makedonija. Tie i ja soznaa opasnosta za dele` na Makedonija pome|u
tie dve dr`avi - ako Makedoncite samite ne se vooru`at za da si
izvojuvaat sami, so svi sopstveni sili i sredstva sloboda i so toa da go
predupredat dele`ot na Makedonija.
Po nivna inicijativa vo po~etokot na devedesetite godini se
obrazuva edno nacionalno separatisti~ko dvi`ewe so cel da se oddelat
interesite na Makedoncite od bugarskite so izdignuvawe na edno od
makedonskite nare~ja na stepen na literaturen jazik za site Makedonci.
Organ na toa separatisti~ko dvi`ewe na Makedoncite vo Bugarija be{e
spisanieto „Loza“. 92 No toa duhovno dvi`ewe na Makedoncite ne i’ se
bendisa na bugarskata stambolovska vlada, koja{to zabrani da se izdava
„Loza“ i fati da gi goni Makedoncite separatisti. Od toa u{te vreme
pobegna Damjan Gruev, koj{to be{e vo brojot na Makedoncite u~enici {to
paminaa od Belgrad vo Sofija i vo brojot na separatistite. 93
Nemaj}i vo Bugarija po~va za nacionalen separatizam, Makedoncite
{to prebegaa od Belgrad vo Sofija, se zafatija so obrazuvawe na
revolucionerni organizacii vo Bugarija i vo Makedonija. 94 Vidnite
Makedonci revolucioneri separatisti, kako Del~ev, 95 bea samo u~enici
na prvoto pokolenie Makedonci u~enici srpski i bugarski. Isto taka i
Sarafov 96 i drugite podocne{ni revolucioneri se javija samo kako nivni
prodol`uva~i i sledbenici, no ne inicijatori na revolucionernata
organizacija.
Od samiot zafatok na revolucionernata organizacija Makedoncite
vo Bugarija, ili so bugarsko obrazovanie, rabotea pod maskata Bugari,