Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

svojata tatkovina i mo`e{e da go sogleda razvitokot na svojot narod vo bliska perspektiva, takviot stav be{e
napolno neprifatliv i istoriski anahron, osobeno koga i li~no dobro gi poznava{e nacionalisti~kite metodi
i sredstva vo vospituvaweto i vo srpskite, i vo gr~kite i vo bugarskite u~ili{ta.
87. Ova se odnesuva ne samo za studentite Bugari {to ~lenuvaa vo Bugarskoto stulentsko dru{tvo vo S.-
Peterburg, tuku isto taka i za onie ~lenovi na TMOK, ~ij pretsedatel be{e i samiot Misirkov, koi, ~lenuvaj}i i
vo toa bugarsko dru{tvo, organiziraa razni ve~erinki, lotarii i sl. „za dobrotvorni celi“. Se dobiva duri
vpe~atok deka ovde Misirkov neposredno konverzira so studentot Makedonec i ~len i pretsedatel na TMOK vo
S.-Pegerburg i eden od ~lenovite-osnova~i na MNLD. Hr. [aldev, koj zaradi bugarskata stipendija se otka`a od
ova ~lenstvo i stana veren agent na bugarskiot egzarh, a istovremeno uporno i smisleno go klevete{e
Misirkova, duri i pred CK na TMORO vo Solun - poradi negoviot kriti~ki odnos sprema izvedbata na tie akcii.
Taka, vo edno pismo od Ivan Sapunarov (od Kostursko, biv{ student vo S.-Potrbur{kata duhovna akademija, eden
od osnova~ite na TMOK i negov prv pretsedatel, potoa u~itel vo Solun i ~len na CK na TMORO, zadol`en da
korespondira so kru`ocite vo Rusija) od Solun od 15.12.1902 god.. odgovaraj}i mu na pretselatelot na TMOK
Hristo [aldev, me|u drugoto pi{uva: „Misirkov pomina ovde. Zboruvavme so nego na dolgo i na {iroko. Za
va{ata lotarija toj re~e leka ste sakale da skriete nekoi predmeti od polnite bileti. So toa mo`ete da se
blamirate pa ve sovetuvame da ne go pravite toa za da ne go blamirate i deloto.“
88. I ovde Misirkov trgnuva od najkonkretnite primeri {to gi znaele i site negovi slu{a~i na
predavawevo pred MNLD: Nieden Bugarin od Bugarskoto studentsko dru{tvo ne zamina da zema u~estvo vo
Ilindenskoto vostanie, tuku samo nekoi ~lenovi na TMOK – Makedonci, pa duri i Rusi, nekoi od koi i zaginaa
vo Makedonija.
89. Na Misirkov sekako mu pravelo vpe~atok toa {to TMORO vo svoite osnovni akti ima{e edna
„internacionalisti~ka“ platforma, a vo svoite prakti~ni nastapi im dava{e povod na nekoi nabquduva~i na
dvi`eweto da ja smetaat kako eksponent na bugarskite celi vo Makedonija, bidej}i go opfa}a{e prete`no
egzarhiskoto naselenie, gi tolerira{e egzarhiskite crkvi i u~ili{ta, a im se sprotistavuva{e na drugite. I
ovde, koga zboruva za socijalizmot, toj gi ima predvid pak samo svoite peterbur{ki kolegi socijalisti {to bea
najblizu do ruskite socijalisti, koi pak, navistina, mo`ebi poradi pozicijata na ruskata nacija vo ruskata
dr`ava, projavuvaa poln indiferentizam sprema nacionalnoto pra{awe. Takov stav imaa i germanskite i
avstriskite socijalisti vo toa vreme - glavno poradi istite pri~ini. No za K.P. Misirkov vo makedonskite
uslovi takviot stav be{e ednakov na poraz. Zatoa i ne sme skloni da gledame ovde nekakva frontalna kritika
na socijalisti~koto u~ewe voop{to, tuku na konkretnite postapki na negovite poddr`nici – bugarskite studenti
vo S. Peterburg.
Nacionalniot separatizam: zemji{teto na koe se ima razvieno i
}e se razviva za napred *
Na prvoto zasedanie na Bugarskoto studentsko dru{tvo vo Petrograd
od ovaa godina jas rekov nekolku zbora za rezultatite od sega{noto
vostanie vo Makedonija. Tie rezultati jas gi rezimirav vo dva punkta: 1/
Makedonija po Vostanieto e zagubena za bugarskata narodnost i 2/
Makedoncite }e si gi soznaat gre{kite {to bea pri~ina za nesre}ite od
vostavaweto, }e se otka`at od dosega{nata naso~enost na nivnoto
nacionalno samosoznanie i }e im otvorat sistematska borba na site
nacionalni i verski propagandi vo Makedonija, vklu~itelno i na
bugarskata, za da mo`at so oddeluvaweto na svoite interesi od
interesite na propagandige da go postignat nacionalnoto obedinuvawe
pome|u sebe.
Jas rekov toga{ deka takva e vistinata, koja{to ne }e im se bendisa
na mnozina, no jas ne mo`am da go zboruvam ona {to }e mu se bendisa na
nekogo, tuku ona {to e svr{ena rabota, so koja porano ili podocna }e treba
da smetaat ju`nite Sloveni, pa zatoa e nu`no da se znae novoto te~ewe
sred Makedoncite za da se opredelat jasno odnosite na ju`nite Sloveni
kon nego i da se izbegne bespoleznata i {tetna borba pome|u niv.
Mnozina }e re~at oti moite utvrduvawa za nekakvo novo te~ewe vo
razvivaweto na nacionalnoto samosoznanie sred Makedoncite e samo
mistifikacija na nekolcina Makedonci, no deka taa mistifikacija nema