Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

komiteti, pa taka dojde i do kni{kata na Vardarski (P.Poparsov) „Stambolov{tinata vo Makedonija i nejzinite
pretstavnici“ (1894) {to vsu{nost ja pretstavuva{e prvata programa na toga{ osnovanata TMORO.
66. Berat - pismo (povelba) od turskiot sultan za postavuvawe (vo ovoj slu~aj) vladika.
66a. 66a Nazna~uvaweto na Firmilijana (umrel vo 1903 god.) za mitropolit vo Skopje be{e vsu{nost
prvata pozna~ajna pobeda na srpskata propaganda vo Makedonija, izvojuvana ne bez poddr{kata na ruskata
diplomatija.
67. D-r Stojan Danev (1858-1949) e istaknat bugarski dr`avnik i univerzitetski profesor, rusofil, koj
vo periodot od 21.12.1901 do 5.5.1903 god. (kako i podocna) be{e minister-pretsedatel na Bugarija.
68. Vo 1894 god. vo Carigrad be{e izvr{eno masovno klawe na Ermencite {to predizvika burna
reakcija vo Evropa, a isto taka toa be{e iskoristeno vo Bugarija za organizirawe mitinzi za Makedonija {to
bea ve{to eksploatirani od bugarskata vlada, po koi dojde i obrazuvaweto na Vrhovniot makedonski komitet i
negovoto „vostanie“ (1895)
69. Ovoj stav i na nekoi Makedonci ostro be{e kritikuvan od Misirkov i vo novite okolnosti po Prvata
svetska vojna (v. „20 juli“ 1.1 Sofija, 14.4.1924. 1 i 1, 5 11.5.1924, 3).
70. Taka, na pr., vo pismoto od Glavniot {tab na Vostanieto od 9.9.1903 god. do bugarskata vlada
nastoj~ivo se bara „najefikasna pomo{ so vojna“, kako „patriotsko zame{uvawe“.
71. Burite se nekoga{ni holandiski doselenici vo Ju`na Afrika, koi po nezadovolstvata od angliskata
uprava vo 1831-1835 god. se preseluvaat vo Transval i Oran` i obrazuvaat svoi republiki. Vo 1898-1902 god. se
vodi dolgotrajna „Burska vojna“ pome|u Burite i Angli~anite vo Ju`na Afrika, bidej}i poslednive sakale da si
gi pro{irat vladenijata zaradi eksploatacija na transvalskite zlatni rudnici. Otkako bile zazemeni
gradovite, Burite ja prodol`ile borbata so partizansko vojuvawe. Duri na 1.7.1902 god. Anglija gi prisilila
Burite da potpi{at mir i kako avtonomni republiki da vlezat vo Britanskata Imperija. Deneska okolu 60% od
evropskoto naselenne na Ju`noafrikanskata Republnka se Buri {to postepeno se slevaat so Angli~anite vo
edna nacija.
72. Vo oktomvri-noemvri 1902 god., kako pretsedatel na TMOK i kako ~len-osnova~ na MNLD vo S.-
Pegerburg, K.P.Misirkov ima{e pove}e sredbi i razgovori so najistaknatite slovenofili vo ruskata
prestolnina i pritoa od prva raka gi doznae nivnite stavovi i sprema ruskata balkanska politika. Tokmu za tie
„razo~arani“ i „nerazo~arani“ slovenofili Misirkov toga{ i pismeno gi izvesti VMOK vo Sofija i CK na
TMORO vo Solun.
73. O~evidno od politi~ki oportunitet, avtorot premnogu insistira na „pravi~nosta“ na ruskata
balkanska politika, smetaj}i sekako deka so toa }e se pridonese za prifa}awe na programata na MNLD i od
oficijalniot S.-Peterburg pri podgotoakata na sproveduvaweto na reformite.
74. D-r B.M.Be{kov - sekretar i potoa (od juni 1903 god.) upravnik na Bugarskoto trgovsko agentstvo po
Bitola do Vostanieto, koga e zamenet od dr D.Ko`uharov.
75. D.Cokov - bugarski diplomatski agent vo London.
76. D.Stan~ev - bugarski dnllomatski gieng vo S –Petersburg.
77. Mih.G.Risti} - toga{ srpski generalen konzul vo Bitola.
78. Poznatlot srpski politi~ar i dr`avnik i dolgogodi{en minister-pretsedatel Nikola Pa{i} (1845-
1926) be{e diplomatski pretstavnik na Srbija vo Rusija vo 1893-1894 god.
79. Generalot Sava Grui} (1840-1913) e poznat srpski politi~ar i dr`avnik, voen minister i
pretsedatel na vladata, koj naizmeni~no be{e i diplomatski pretstavnik na Srbija vo S.-Peterburg, Carigrad i
Sofija. 80. Stojan Novakovi} (1842-1915) e eden od najistaknatite srpski nau~nici i viden politi~ar i
dr`avnik, univerzitetski profesor i akademik, minister na pravdata i za vnatre{ni raboti i pretsedatel na
srpskata vlada, no povremeno i diplomatski pretstavnik na Srbija vo Carigrad (1886-1891 i 1897), vo Pariz
(1899-1902) i vo S.-Peterburg (1902-1905). Novakovi} se trude{e da bide blizok i do makedonskite nacionalni
dejci za da mo`e da gi iskoristi za celite na srpskata politika i propaganda, pa se sre}ava{e i so Misirkov.
81. I.A. Zanovjev, porane{en direktor na Azijatskiot departament na Ruskoto ministerstvo za
nadvore{ni raboti, toga{ diplomatskm pretstavnik na Rusija vo Carigrad.
82. I samiot Misirkov na drugi mesta zboruva deka bugarskoto ime vo Makedonija ne e rezultat na
dejnosta na Bugarskata egzarhija, tuku relikt od srednovekovjeto, no ovde toj sekako go ima predvid
voveduvaweto na ova ime i preku turskata administracija. Bidejki vo Turcija ne se priznavaa nacii, tuku veri,
a ovie bea olicetvoreni vo priznatite avtokefalni crkvi, osnovaweto na Bugarskata egzarhija go nalo`i i
administrativnoto voveduvawe na bugarskoto ime za site podanici na sultanot {to se priklu~ija kon taa
edinstvena slovenska pravoslavna crkva vo granicite na Turskata Imperija.
83. I Misirkov i ^upovski mnogu insistiraat na ova pra{awe. No toa se u{te ne e dostatno
razraboteno od na{ata nauka. Vrz osnova na ~l.23 od Berlinskiot dogovor, vo 1880 god. Visokata porta
podgotvila eden „organski ustav“ za samoupravuvaweto na Makedonija {to bil pregledan i odobren od edna
me|unarodna komisija sostavena od pretstavnici na potpisni~kite na Berlinskiot dogvor, koja{to zasedavala
vo Carigrad. Toga{ be{e izraboten vsu{nost takanare~eniot „Zakon za evropskite vilaeti“, koj, me|utoa, be{e
odbien od sultanot, pa toa odbivawe posle be{e prifateno i od samite golemi dr`avi.
84. Doleka se u{te ~adea ilindenskite po`ari, bugarskata vlada navistina pobrza da go isprati
konzervatvniot politi~ar i dr`avnik, turkofil i rusofob Grigor Na~ovi~ (1845-1920) vo Carigrad za da se
poga|a so Turcija za pravata na „Bugarite“ vo Makedonija, a ne da im dozvoli na Makedoncite samite da se
pojavat kako faktor na pregovara~kata masa za sopstvenite interesi.
85. Referatot e ~itan samo pred Makedoncite-~lenovi na MNLD vo S. – Petersburg.
86. Onie karakteristiki koi Misirkov }e gi povtori i kon krajot na svojot `ivot bezdrugo se odnesuvaat
na bugarskite studenti vo Rusija, kon koi bea priklu~eni i nekoi Makedonci koi{to navistina bea vo
pogolemiot broj opfateni od socijalisti~kite idei i, spored toga{nite sfa}awa, se odnesuvaa prili~no
nihilisti~ki kon nacionalnoto pra{awe voop{to. Za Misirkov, koj{to gi ima{e predvid konkretnite uslovi vo