Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

evolucionerna organizacija. 89 Zna~i, oddeluvaweto na na{ite interesi
od bugarskite, pokraj drugoto, }e ne izbavi od polo`bata kako majmuni da gi
kopirame bugarskite nepromisleni postapki i na vera da gi primame
bugarskite uveruvawa deka Bugarija e na{ata arnotvorka, a Rusija na{iot
najgolem neprijatel; toa }e razvie vo nas kriti~ki odnos kon na{ite i kon
tu|ite postapki.
A od toa odvaj li mo`e da ima pogolemo opravdanie za postoeweto i
programata na na{eto dru{tvo. Ako e taka, toga{ ne ni ostanuva ni{to
drugo, osven da mu se pomolime na Gospoda da gi umno`i makedonskite
dru{tva, sli~ni na Petrogradskoto - „Sv. Kliment“ nasekade kade {to
`iveat Makedonci.
*.
Pro~itano na Vtorata sednica na petrogradskogo Makedonsko nau~no-ligeraturno drugarstvo
„Sv.Kliment“ na 28 sept. 1903 g.
57.
Se odnesuva za MNLD vo S.-Peterburg (pred koe{to e i ~itan ovoj referat), oficijalno obrazuvano
na 28.10 1902 god. i ~ij prv potpisnik e tokmu K.P.Misirkov.
58.
Se odnesuva za ~lenovite na TMOK vo S.-Peterburg, na ~elo so Hristo [aldev, koi, po intrigite na
posledniov, dobija duri i direktivna poddr{ka duri i od CK na TMORO (na ~elo so Bugarinot Iv. Garvanov).
Zna~ajno e, me|utoa, {to ne samo {to ne bile site lideri na Organizacijata protiv dejnosta na MNLD, pa zna~i
i protiv Misirkov, tuku nekoi od niv imale duri i identi~ni ili ednakvi gledi{ta za osnovnite pra{awa za
makedonskoto osloboduvawe. Taka, na pr., vo edno pismo od bugarskiot „trgovski agent“ od Solun A.[opov od
26.10.1903 god. do bugarskiot minister-pretsedatel R.Petrov me|u drugoto se veli: „Nekoi krugovi na ovde{nava
Vnatre{na organizacnja se po~esto i poseriozno zboruvaat deka nekoi od na~alnicite na taa organizacija
vleguvale vo spogodba so srpskata vlada ili so nekoi krugovi vo Belgrad za zaedni~ko dejstvuvawe vo
Makedonija, no so jasni razgrani~uvawa na interesnite sferi. Ovie lu|e ne se pomalku opasni za Bugarija od
misirkov{tinata. Tie se razlikuvaat me|u sebe samo po na~inot koj da ja postignat istovetnata cel. Ednite se
za vooru`eno osloboduvawe na Makedonija i izgonuvawe na propagandite, a drugite za mirno razre{uvawe na
makedonskoto pra{awe preku pregovori so Turcija i so golemite sili“. Sli~ni tvrdewa soop{tuva i
E.Sprostranov vo svoite pisma do bugarskiot minister-pretsedatel R.Petrov od 13 i 24.11.1903 god., a toa go
lotvrduva i J.Angelrv vo svoite spomeni vo „Makedonsko zname“ (9.9.1946, 2).
59.
Ovde Misirkov verojatno go ima predvid pi{uvaweto na D.Vergun vo negovoto spisanie „Slavjanski
vjak“ 2, 62, Viena, 15 (28). fevruari 1903.432], koj vo vesta za osnovaweto na MNLD, otkako ovoj akt go povrzuva
direktno so Makedonskiot klub vo Belgrad i negoviot organ „Balkanski glasnik“ (1902), zaklu~uva: „Programata
na ovie pobornici za etnografska, a ne geografska Makedonija, strada samo od toa {to se javuva so ogromno
zadocnuvawe od najmalku 30 godini“.
60.
Pretska`uvawata na Misirkov se ispolnija - ako se ima predvid SR Makedonija, no toa }e postoi
kako pra{awe se dodeka postoi podelenosta na edinstvenata zemja i edinstveniot narod.
61.
Avtorot ima predvid edna jasna i dostatno razrabotena nacionalna programa na makedonskoto
dvi`ewe vo minatoto, za{to toj samiot na drugo mesto naveduva nekoi mnogu va`ni projavi na makedonskata
nacionalna misla kaj prethodnicite. Nego osobeno go revoltira {to takva potrebna programa ne uspea da
proklamira ni edna tolku silna i taka {iroko postavena revolucionerna organizacija vo Makedonija, kako {to
be{e TMORO, tuku najva`nite pra{awa si dozvoli da gi ostavi da se re{avaat „podocna“.
62.
Misirkov ja ima predvid Rusko-turskata vojna od 1877-1878 rezultatite od Berlinskiot logovor od
1878 god.
63.
Kako i na drugi mesta vo knigata, Misirkov i ovde mu gi pripi{uva na bugarskiot narod „glupostite“
{to vsu{nost gi pravele negovite pretstavnici od razni partii i vladi, na ~elo so knezot. Takov odnos avtorot
ima i sprema srpskiot narod. Ovie propusti na mladiov slavist glavno ne gi sre}avame vo podocne`nite negovi
pi{uvawa, ako se isklu~at nekoi od negovite posledni statii (1923-1925).
64.
Aleksandar Obrenovi} (1876-1903), koj na 13-godi{na vrozrast go primi kralstvoto vo Srbija, a na
17 godini izvr{i dr`aven udar i vovede avtokratski re`im {to dovede do akcijata na oficerite-zaverenici
na 28/29.5.1903 god., koga toj i negovata omrazena `ena Draga Ma{in bea ubieni i isfrleni niz prozorecot.
65.
Stefan Stambolov (1854-1895) e viden bugarski revolucioner, politi~ar i dr`avnik, koj vo 1880
god. stana naroden pratenik i potpretsedatel na Narodnoto sobranie, a vo 1884 i negov pretsedatel.
Stambolov e aktiven u~esnik vo prisoedinuvaweto na Isto~na Rumelija (protiv voljata na Rusija), uspe{no ja
zavr{i i Srpsko-bugarskata vojna (1885), no za nas e va`no deka be{e i eden od glavnite ideolozi i
organizatori na komitetite „Edinstvo“ {to su{testveno pridonesoa za razgromuvaweto na Kresnenskoto
makedonsko vostanie. Toj go pomogna i doa|aweto na germanskiot princ Ferdinand I Saks-Koburg-Gotski (1861-
1948) za bugarski knez (1887), a samiot stana minister-pretsedatel so izrazito prozapadna i antiruska
orientacija. U{te od vremeto na Kresnenskoto vostanie, vo koe ima{e rakovodna uloga, Stambolov vodi
nemilostiva borba protiv sekoja manifestacija na makedonskata nacionalna svest i uspea privremeno da gi
neutralizira i dvi`eweto na T.Gologanov, i Mladata makedonska kni`ovna dru`ina i dr. makedonski dru{tva i