Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

soedinuvaweto, a ne rascepuvaweto, ja pravi silata? Drugi }e rasuduvaat
oti so polnoto otcepuvawe, od edna strana, }e likuvaat na{ite
neprijateli, koi{to gi naso~uvaat site svoi sili da gi oslabnat
balkanskite Sloveni za da si podgotvat po~va za razdeluvawe na
balkanskite zemji pome|u niv, a od druga strana, oti toa }e ne natera nas
Makedoncite da se otka`eme od na{iot prv dolg, da se borime za
politi~ka slobodija, da razru{ime se dosega napraveno i da zafatime se
odnovo, taka da se re~e, od azbuka. Treti }e najdat oti jas propoveduvam
nekakva nade` za popravuvawe na Turcite sproti nas i na evropskite
reformi vo na{ata tatkovina, koga dosega jasno bilo doka`ano oti ni
Turcija sakala, saka i }e saka reformi vo Makedonija, ni golemite dr`avi
se nakloneti da ja prinudat Turcija za da ni dade nekakvi, pa i najmali
reformi. Golemite dr`avi, velat mnozina, samo igraat diplomatska igra
so reformi za da ne sklonat nas da se otka`eme od oru`enata borba so
Turcija, od koja se naru{uva nivniot mir, a koga }e se odre~eme od taa
borba tie }e oslabat da baraat od Turcija reformi za Makedonija.
Tie se najglavnite prigovori {to gi o~ekuvam od mnozina od moite
sonarodnici. Mi se ~ini oti oni ne se pravi i ete zo{to: Vo novata kniga
se zboruva, vistina, i za otcepuvawe i za soedinuvawe, no za otcepuvawe
od tie {to sme ve}e otcepeni i so koi nikojpat ne }e ni dozvolat da se
soedinime, a za soedinuvawe so tie so koi sme moralno zadol`eni da se
soedinime i so koi soedinuvaweto e vozmo`no. Ako so na{eto otcepuvawe
od balkanskite slovenski narodi go postigneme soedinuvaweto na seto
makedonsko slovensko naselenie vo edno celo, nie ne }e oslabneme, tuku
}e se usilime, taka {to od ispolnuvaweto na ideite {to se razvieni vo
taa kniga samo }e se opravda poslovicata deka silata e vo soedinuvaweto.
Sega se pra{uva: dali od na{eto otcepuvawe od balkanskite narodi
}e se vospolzuvaat na{ite neprijateli i koi se tie? Sega vo Bugarija e
moda da zboruvaat deka najgolemi neprijateli na balkanskite Sloveni se:
Rusite i Avstro-Ungarcite, koi sakaat na po~va na makedonskoto pra{awe
da se zafati i da se prodol`i edna borba me|u Srbite i Bugarite, koja }e
gi oslabi silite i na ednite i na drugite do takva stepen {to }e treba da
se nabrkaat vo balkanskite raboti Rusija i Avstro-Ungarija i prvata }e gi
zavojuva Bugarija i Stambol, a vtorata Srbija i Solun. Jas }e si dozvolam
da ne se soglasam so takvo dlaboko politi~ko „dalekoviduvawe“. Mo`e
Bugarite i se pravi koga mislat oti Rusija bez Bugarija ne mo`e da
sa{testvuva, ni politi~ki ni ekonomski, no toa e bugarska politika, a jas
ne sum nameren da politikantstvuvam bugarski. Jas sum Makedonec i
interesite na mojata tatkovina mi se pretstavuvaat taka: ne Rusija i
Avstro-Ungarija se neprijatelite na Makedonija, a Bugarija, Grcija i
Srbija. Samo energi~nata borba so tie tri dr`avi }e ja izbavi od
pogubuvawe na{ata tatkovina.
Borbata so trite balkanski dr`avi ne im protivre~i na na{ite
interesi, koi se dostigaat i so revolucija i so evolucija 2 , ili postepeno
razvivawe na na{iot narod vo moralno-religiozen pravec. Revolucijata
stana i iako ima naju`asni posledici za nas, pak dade nekoi blagodatni