Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

Predgovor
Sekoj ~ovek, kako ~len od nekoja op{tina ili od nekoe drugarstvo,
ima izvesen dolg i izvesni prava kon i od niv. Narodot ne e ni{to drugo,
osven edno golemo drugarstvo, osnovano na krvno rodstvo, na op{t
proizlez, na op{ti interesi. Pametuvaweto na toa rodstvo, toj proizlez i
tie interesi go nateruvaat sekoj ~len od nekoj narod da se odre~e od nekoi
svoi prava i interesi za da mu posveti del od svoite sili na op{toto
dobro. Toa e dolgot kon narodnite interesi, za {to ~lenot od narodnosta
dobiva za{tita na svoite li~ni interesi tamu, kade {to ne se dosta samo
negovite sili. Dolgot kon narodot e tesno vrzan so dolgot kon tatkovinata,
za{to poimot narod e tesno vrzan so poimot tatkovina. Dolgot kon narodot
i tatkovinata zavisi od istoriskite priliki {to gi pre`ivuva eden narod
i edna zemja. Toj se primenuva spored prilikite. Dolgot kon tatkovinata i
narodot, do negovoto ispolnuvawe, se vika naroden ideal i kon negovoto
ispolnuvawe treba da se stremi sekoj svesen ~ovek. Narodniot ideal se
primenuva spored istoriskite priliki, i toa {to deneska bilo naroden
ideal-utre, po negovoto osa{testvuvawe, }e mu otstapi mesto na drug, za
koj ponapred malku se mislelo. ^esto pak od eden narod istoriskite
priliki baraat ili koreno izmenuvawe na narodnite ideali, korenen
obrat na idealite vo drug pravec, ili go zagrozuvaat nego so polno
uni{to`uvawe. Narodnite ideali, ili dolgot kon tatkovinata, se
razbiraat od razni ~lenovi na narodot razli~no. Koj najverno go razbral
vistinskiot i najpraviot naroden ideal se gleda so poramnuvaweto na
razbiraweto na narodniot ideal od razni lica. Za da mo`e da se napravi
poramnuvawe i ocenuvawe na razli~no razbranite narodni ideali, treba
tie da bidat iska`ani usno ili na kniga. Iska`uvaweto na svoeto
razbirawe na narodnite ideali i kritikata na takvite ne e prazna rabota,
za{to idealite se du{ata na op{tata narodna rabota i od zdravosta na
taa du{a zavisi i zdravosta i plodovitosta na samata op{tonarodna
rabota. Lo{o razbranite narodni ideali samo gi zgolemuvaat narodnite
nesre}i, bez da mu donesat polza na narodot.
Taka razbiraj}i go dolgot kon tatkovinata, jas se re{iv, prvo, da go
izlo`am moeto razbirawe na narodnite ideali na Makedoncite vo eden
red rasuduvawa, pro~itani vo petrogradskoto Makedonsko slovensko
nau~no-literaturno drugarstvo „Sv. Kliment“ 1 , a posle i da gi nape~atam
vo ovaa kniga, kade {to se pomesteni i rasuduvawa nepro~itani vo
spomenatoto drugarstvo. So toa mislam deka ispolnuvam, sproti moite
sili, eden del od mojot dolg kon narodot moj i kon tatkovinata moja.
Mnozina od makedonskite ~ita~i }e bidat za~udeni od pojavuvaweto
na taa kniga. Za za~uduvawe }e im bide vo nea mnogu. Nekoi }e re~at: zo{to
otcepuvawe od Bugarite, koga nie dosega sme se velele Bugari i