Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

52. Ovaa „megali ideja“ (“golema ideja“) za edna nova golema Grcija na Balkanot vo granicite na
nekoga{nata Vizantija se pojavi u{te vo mislite na Rigas i be{e razrabotena od „Eterijata“ (1821), vrz osnova
na koja potoa izrasna gr~kata nacionalisti~ka propaganda vo Makedonija {to vo opredeleni vidovi `ivee se do
deneska. 53. Ovoj termin za staroslovenskiot jazik go nao|ame i podocna vo re~nikot na Misirkov [“Makedonski
golos, (Makedonski glas)“, 2, 10, Petrograd, 13.8 1914, 14]. Nego go upotrebuva{e i MNLD i Makedonskata
kolonija vo Petrograd, a vo na{e vreme go prifatija i istaknati slavisti.
54. Dodeka vo ovoj prilog, pi{uvan pred donesuvaweto na Murc{tegskata programa za reformi vo
Makedonija, Misirkov uslovno i privremeno duri i ja dopu{ta dejnosta na postojnite crkovni organizacii, vo
drugite prilozi vo knigata toj e ve}e protiv kakva i da e tu|a „ crkovno-u~ili{na organizacija ili instntucija
na propagandite na makedonskata teritorija.
55. Misirkov go ima predvid i faktot deka, i pokraj toga{nata silna romanska nacionalisti~ka
propaganda vo Makedonija, taa ne mo`e da pretstavuva realna opasnost za Makedoncite, bidej}i Romanija nema
nikakov grani~en dopir so Makedonija {to da i ovozmo`i eventualno pro{iruvawe na nejzinoto vladeewe i ro
ovoj del od Balkanot.
56. Bidej}i ovie zborovi im se upateni na ~lenovite na MNLD i na inteligencijata nadvor od
Makedonija, kade {to postoeja izvesni uslovi za sloboden razvitok na makedonskata nacionalna nau~na misla,
tie imaat opravduvawe, no ne mo`at vo celost da se odnesuvaat i za makedonskata inteligencija {to se
nao|a{e vo zemjata, pa ni za onaa vo sosednite monarhii, za{to ne postoeja ni elementarni uslovi za takva
dejnost.
Ima li potreba za makedonski nacionalni nau~no-literaturni
dru{tva? *
Idejata za obrazuvaweto na na{eto dru{tvo 57 be{e - polnoto
oddeluvawe na na{ite interesi od bugarskite. So nego nie sakavme da im
poka`eme na Rusite oti kaj nas vo Makedonija nema nacionalen
antagonizam i e vozmo`no zadru`no rabotewe od site makedonski
narodnosti vrz kulturna po~va. U{te pove}e, nie sakavme da im poka`eme
na Rusite deka nema vo Makedonija nekolku slovenski narodnosti, a ima
samo edna; deka Makedonskite Sloveni mo`at sami da ja razru{at taa
pregrada {to e postavena me|u niv od propagandite i od nivnoto
obrazovanie vo Bugarija, Srbija ili Grcija. Nie sakavme da poka`eme oti
i pokraj na{eto obrazovanie i vospitanie vo razni dr`avi ili
propagandi, nie pretpo~itame site da napravime otstapki od svoja strana
za op{tomakedonskite interesi, za da ne bideme orudie vo racete na
propagandite i na nivnite celi: za da ne se stremime kon soedinuvawe ni
so Bugarija, ni so Srbija ni so Grcija.
No se najdoa me|u lanskite ~lenovi lica 58 {to go nao|aat za
izli{no postoeweto na takvo dru{tvo, za{to nemalo oddelna makedonska
narodnost vo Makedonija, a imalo samo srpska i bugarska, i bidej}i vo
Petrograd imalo bugarsko i srpsko studentsko dru{tvo, nemalo potreba za
makedonsko.
Imaj}i ja predvid taa kritika za potrebata i celesobraznosta na
na{evo ovde{no dru{tvo, nie sme dol`ni da si dademe to~en ot~et za
pri~inite {to go predizvikaa negovoto obrazuvawe. Toa mo`e da se
napravi otkako }e se odgovori na glavnite prigovori na na{ite
protivnici, so koi tie se ma~at da poka`atdeka nema potreba za oddelno
makedonsko dru{tvo i deka negovoto formirawe ne e svoevremeno.