Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

34. D-r Hristo Tatar~ev (1869-1952) od Resen e eden od osnova~ite i prv pretsedatel na Centralniot
makedonski revolucioneren komitet vo Solun (1893). Po vra}aweto od maloaziskiot zatvor (1901-1902) stanuva
~len na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO vo Sofija.
35. Hristo A. Matov (1872-1922) od Struga e eden od najistaknatite dejci na TMORO i teoreti~ari na
makedonskata osloboditelna borba, vo toa vreme e „zadgrani~en pretstavnik“ na Organizacijata vo Sofija.
36. Se odnesuva za spomnatiot ve}e Simeon Radev.
37. In`. Hristo Stani{ev e ~len na VMOK vo Sofija, a po rascepot na „vrhovistite“ (1902) stana
pretsedatel na Vrhovniot komitet {to go poddr`uva{e CK na TMORO i izdava{e i svoj vesnik pod istoto ime
„Reformi“.
38. Toma Karajovov od Skopje be{e eden od ~lenovite na Tajniot makedonski komitet vo Sofija (1885-
1886), a od 1895 god. eden od ~lenovite na VMOK. Vo 1903 se vbrojuva{e me|u aktivnite publicisti od
Makedonija.
39. Osven V.^ ernodrinski, koj vpro~em i ne be{e visok funkcioner na Organizacijata, ne ni e poznato
nekoj od rakovodnite funkcioneri da izdaval kni{ki na makedonski jazik. Dramski tekstovi na makedonski vo
toa vreme izveduva{e teatarot na ^ernodrinski, pa i dramata „Revolucioneri“ od D.Haxidinev. M.K.Cepenkov
vo prodol`enija (vo vesnik) ja objavuva{e svojata drama „Crne Vojvoda“, dodeka pred toa kako oddelno izdanie
be{e pe~atena dramata „Prilepski svetci“ od A.Stra{imirov.
40. Poznato e deka mesnite vojvodi sekoga{ si zboruvale samo na maj~iniot jazik, a se znae deka, na pr.,
D. Gruev so Makedoncite si zboruval samo na makedonski. Taka pravele i drugi revolucioneri, pa i \.Petrov.
41. Iako Misirkov ne mo`e da se re~e deka bil socijalist po vospitanieto, sepak negoviot metod na
tretiraweto na istorijata i sovremenata polo`ba na Makedonija ne e daleku od socijalisti~kata. Zatoa toj i ne
gleda vistinski reformi - bez seriozni zafati vo ekonomsko-socijalnata struktura vo Makedonija, zatoa ne
mo`at da go zadovolat Fevruarskite reformi, kako {to ne }e go zadovolat ni Mirc{tegsknte, kako kako po~etok
uslovno gi prifa}a.
42. Ne samo vo pogled na jazikot i verata, tuku i voop{to programata na Misirkov (a toa zna~i i
programata na MNLD) se karakterizira so eden poln demokratizam, vo koja{to ne se ~uvstvuva nekakov
nacionalizam ili {ovinizam sprema sosednite narodi, u{te pomalku sprema drugite narodnosti {to `iveat vo
Makedonija.
43. Misirkov ne im se sprotistavuva na katolicizmot i protestantizmot i od ~isto prakti~ni pri~ini:
ovie granki na hristijanstvoto ne bea dr`avna religija na niedna od pretendentkite za Makedonija, pa
sledstveno i ne bea vo direktna usluga na zavojuva~kite planovi na sosedite, dodeka toj saka{e da gi gleda vo
Evropska Turcija i interesite na golemite katoli~ki i protestantski dr`avi za da ne se ostane samo na
ednostran~ivo vlijanie.
44. Karakteristi~no e deka vo prviot prilog od knigata Misirkov redovno upotrebuva „makedonski
narodi“, „makedonski narodnosti“ i „Makedonci“ za ozna~uvawe na site `iteli na Makedonija, dodeka so
„Makedonski Sloveni“ (kako {to pi{uva{e, na pr., i P.Draganov) gi ozna~uva pripadnicite na makedonskata
nacija, Makedoncite.
45. K.Misirkov sosema pravilko, pet godini pred J.Sandanski, i toa so kompleksna razrabotka na
pra{aweto, go sogleda zna~eweto na za~uvuvaweto na celosta na Turcija za bezbedniot nacionalen razvitok na
makedonskiot narod vo izvesen period. Vakvata programa (bliska i na ruskata politnka - zaradi drugi celi i
interesi) navistina sretna `estok otpor od strana na Organizacijata. Toa be{e provocirano i so intrigite na
Sofija vo vrska so pregovorite na MNLD so turskata i so avstro-ungarskata ambasada vo Peterburg i so
patuvawata na nekoi vidni ~lenovi na MNLD so dozvola i so poddr{ka od turskite vlast vo Makedonija. So
ve{to ispleteni dezinformacii, preku nekoi makedonski orudija vo racete na bugarskata propaganda, TMORO
be{e svrtena ne samo protiv Misirkov, tuku i protiv celoto ova dvi`ewe {to go rakovode{e MNLD na ~elo so
D.D.^ upovski.
46. Osven zastapuvaweto za celosta na Turcija, ova barawe be{e naj`estoko pre~ekano od
Organizacijata. Me|utoa, Misirkov ne e protiv Organizacijata: toj be{e samo kategori~ki protiv
prodol`uvaweto na nepodgotvenoto i nenavremeno narodno vostanie, kako i protiv planiraweto novo vostanie
za idnata prolet, za koe{to pi{uva{e pe~atot i za koe zboruvaa nekoi na{i revolucioneri.
47. Se misli na „golemite dr`avi“, „golemite sili“ vo toa vreme.
48. Prestojot vo ruskata prestolnina, aktivnoto sledewe na evropskiot pe~at i `iviot dopir so
evropskata diplomatija vo Bitola (i posebno so ruskata, osobeno po vra}aweto od Makedonija) mu ovozmo`ija na
Misirkov pojasno da gi sogleda i onie momenti {to ne bea vidlivi niz ~adot na sekojdnevnite borbi na
revolucionerite.
49. Se odnesuva za Carigradskata konferencija (1876-1877) na pretstavnicite na evropskite golemi
dr`avi (Rusija, Anglija, Germanija, Francija, Avstro-Ungarija i Italija) i na Turcija, odr`ana vo Carigrad
neposredno po Bosansko-hercegovskoto vostanie i Srpsko-turskata vojna, kako i po vostanijata vo Bugarija i vo
Makedonija (1876). Na 19.3.1877 g. e potpi{an Londonskiot protokol za reformi vo Evropska Turcija, no bidej}i
i nego Visokata porta go otfrli, dojde Rusko-turskata vojna (1877-1878).
50. I vistina, vedna{ po Vostanieto, po studentskite branuvawa za srpsko-bugarsko zbli`uvawe za
smetka na Makedonija, be{e potp{an taen „Sojuzen dogovor pome|u Kne`estvo Bugarija i Kralstvo Srbija“ na
30.3.1903 god. so „Zaklu~en protokol“ od sledniot den, kade {to ruskiot imeprator se priznava{e kako arbitar
za site sporni pra{awa {to bi iskrsnale vo vrska so pridobivkite od vojnata so Turcija.
51. Tokmu toa i se slu~i podocna: prvin se ode{e kon podelba na Makedonija na sferi za vlijanie, a
potoa kon podelba na teritoriite, koe{to i dovede do noviot „Dogovor za prijatelstvo i sojuz pome|u Kralstvo
Srbija i Carstvo Bugarija“ od 29.2.1912 god. {to vsu{nost, kako {to veli M.Milovanovi}, be{e „srpsko-bugarskoruska
balkanska spogodba“, bidej}i be{e postignat so aktivnoto posredstvo na Rusija i bidej}i pak ruskiot
imperator be{e priznat kako vrhoven arbitar za site sporni pra{awa. Rezultatite od balkanskite zavojuva~ki
vojni napolno se sovpadnaa so predviduvawata na K.P.Misirkov.