Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

poslednive vsu{nost go spre~uvale ispolnuvaweto na Fevruarskite reformi, pa duri se obvinuvale deka
pridonesle za krevaweto na Vostanieto vo Makedonija.
14. Pismo do poglavarot na anglikanskata crkva vo Kanterberi.
15. I.A. Zinovjev vo toa vreme e ruski diplomatski pretstavnik pri Visokata porta vo Carigrad.
16. Hajnrih Kali~e toga{ be{e avstro-ungarski ambasador pri Visokata porta vo Carigrad.
17. Kako pretsedatel na Tajniot makedonsko-odrinski kru`ok vo Peterburg (natamu: TMOK), pa so toa i
vo TMORO, Misirkoa ne e i ne mo`el da bide protiv revolucijata kako metod (vpro~em, toj i samiot smeta deka
rezultatite mo`ele da se postignat i „so ve{ti, mali narodni dvi`ewa“!), no kategori~ki se izjasnuva protiv
Vostanieto vo toj moment, kako poradi o~evidniot neuspe{en kraj, so site narodni stradawa, taka i osobeno
poradi realnite opasnosti za raspar~uvaqe i zagrabuvawe na Makedonija od sosedite.
18. Ne e sosem to~no deka srpskite pretenzii za Makedonija se pojavile duri po Berlinskiot kongres vo
1878 god., bidej}i organizirana i od dr`avata rakovodena srpska propaganda vo Makedonija se pojavi u{te po
Gara{aninovoto „Na~ertanie“ (1844) i se izrazi vo 60-tite godini na minatiot vek. Berlinskiot kongres i
osobeno Srpsko-bugarskata vojna (1885) samo u{te pove}e ja naso~ija Srbija kon jug.
19. Dodeka vo Makedonija bea otvoreni srpski i gr~ki konzulati, bidej}i Bugarija vo toa vreme u{te
be{e vazalno kne`evstvo na Turcija, vo makedonskite gradovi Solun, Skopje, Bitola i Seres bea otvoreni
bugarski trgovski agentstva {to vsu{nost ja vr{ea istata rabota na konzulatite i zaedno so egzarhiskite
mitropoliti ja rakovodea bugarskata nacionalisti~ka propaganda.
20. Se misli na Rusko-turskata vojna od 1877-1878 god.
21. Vo svoeto spisanie „Vardar (1905) Misirkov go izmenuva redot na pojavuvaweto na teoriite za
narodnosta na Makedoncite: tamu pi{uva, deka najprvin se oformila bugarskata, posle gr~kata i najnazad
srpskata. Makedonskata teorija voop{to ne ja priklu~uva kon ovoj redosled, kako ne{to {to e avtohton razvitok
i nadvor od propagandite.
22. Pod ova ime Misirkov ja podrazbira Organizacijata kako celina, a ne samo nejziniot CK.
23. Konstatacijava na Misirkov e mo{ne kategori~na, no vo nea ima i eden del vistina. Vpro~em, site
osloboditelni dvi`ewa vo svetot se potpiraat i vrz nekoi stranski sili i pritoa naj~esto gi koristat
teritoriite na svoite sosedi. Toa go napravi i TMORO. A K. Misirkov, ne samo kako ~len - osnova~ i eden od
rakovoditelite na edna zna~ajna filijala na TMORO vo Peterburg, tuku i kako li~en u~esnik i nabquduva~ na
ovie nastani, ima{e moralno pravo i op{testvena odgovornost da go iznese svoeto mislewe za najva`nite
pra{awa vo toj istoriski moment. Nema somnenie deka, i pokraj site zaslugi i zna~eweto {to go ima vo
makedonskata istorija, ovaa organizacija ima{e i svoi slabosti, za koi ne od dene{no, tuku od toga{no
gledi{te, prv i najargumentirano progovori tokmu K.P. Misirkov. Vistina, nekoi seriozni zabele{ki napravija
i P. Bo{wakov (1902), i St. J. Dedov (1902), pa i nekoi od najistaknatite revolucioneri, no site tie brzo i
mo{ne uspe{no bivaa neutralizirani. Verojatno najpravdiva ocenka na slabostite na TMORO napravi Vtoriot
okru`en kongres vo Solun /1905/, neposredno pred odr`uvaweto na Rilskiot kongres na Organizacijata.
Misirkov ne be{e i ne mo`e{e da bide protiv samata TMORO, no toj mnogu prodorno, u{te vo samiot tek na
nastanite, gi sogleda slabostite {to zagri`eno i gi potsiluvaa nekoi zainteresirani stranski faktori, ne
odbiraj}i pritoa metodi i sredstva.
24. Prou~uvaweto na arhivskata dokumentacija i toga{niot dneven i periodi~en pe~at napolno ja
potvrduva Misirkovata misla: na TMORO vo stranstvo i se dava{e glavno „bugarska“ boja, iako pogolemiot del
od makedonskite rakovoditeli uporno se trudea da go osporat toa.
25. Simeon Radev /1879-1967/ od Resen e eden od istaknatnte makedonski `urnalisti do 1903 god., a
potoa viden bugarski publicist, istoriograf i diplomat. Kako student vo @eneva i blizok do CK na TMORO,
pritoa i privrzanik na B. Sarafov, toj go izdava tamu (na francuski jazik) vesnikot „L' Effort“/1900-1901/, a po
diplomiraweto vo Pariz go redaktira vesnikot „Mouvement Macedonien“ /1902-1903/.
26. Vesnikot „Pravo“ (2.11.1894 - 13.3.1903) se pe~ati vo Sofija, prvin kako „Organ na politi~kite i
duhovnite interesi na bugarkoto naselenie vo Turcija“, a zavr{uva kako „organ na makedonsko-odrinskite
interesi“.
27. A.A.Rostkovski (1860-1903) be{e ruski konzul vo Bitola od 1895 god. Prvpat se sre}avaat so
Misirkov pri nivniot zaedni~ki nastap so referati za Makedonija vo Imperatorskoto rusko geografsko
dru{tvo vo S.-Peterburg vo dekemvri 1897 god., koga K. P. Misirkov {totuku se zapi{a kako student. Vo 1902
god., koga Krste dojde vo Bitola, stana i doma{en u~itel na konzulovite deca, a na 26.7.1903 god. (st.stil) toj mu
be{e edinstveniot svedok pri ubistvoto i zaedno so negovoto telo mora{e da ja napu{ti Makedonija i otide vo
Odesa, a ottamu vo Peterburg.
28. Do toa vreme so Sofija izleguvaa dva vesnika so naslovot „Avtonomija“: prviot kako „organ na
politi~kite interesi na hristijanskoto naselenie vo Turcija“ (1898-1902), a vtoriot kako „zadgrani~en list na
Vnatre{nata makedonsko-odrinska organizacija“ (I -16.7.1903). Misirkov verojatno go ima predvid vtoriov.
29. Ilindenskoto vostanie nesomneno be{e ve{to odnadvor inspirirano pri {to bea privle~eni za
nego i predani pretstavnici na samostojnata makedonska osloboditelna borba, no narodot, kako {to veli
N.Vapcarov, „si vlea svoja sodr`ina“ i sozdade epopeja {to stana ugled i pottik za idnite revolucionerni
podvizi. 30. Vo Isto~na Rumelija (Ju`na Bugarija) vo toa vreme `iveeja Bugari, Grci i Turci, pa se priznavaa i
site ovie jazici, no po prisoedinuvaweto kon Bugarija postepeno Grcite i Turcite re~isi napolno bea iseleni.
31. Karavla{ko vsu{nost e samo eden del od dene{na Romanija. Po obedinuvaweto na Karavla{ko i
Moldavija (1859) se sozdade dr`avata {to go dobi imeto Romanija (1861), no Misirkov go upotrebuva
trdicionalnoto narodno ime {to e za~uvano i do deneska vo Makedonija.
32. Trojniot sojuz e voenopoliti~ki blok na Germanija, Avstro-Ungarija i Italija, dogovoren vo Viena vo
1882 god. i naso~en glavno protiv Francija i Rusija za raspredelba na svetot. Se rasturi so vleguvaweto na
Italija vo Prvata svetska vojna (1915) na stranata na Antantata (so Anglija, Francija i Rusija).
33. V.F.Ma{kov be{e ruski konzul vo Skopje do krajot na mart 1903 god.