Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

vostanieto, koi, za na{a i turska sre}a, ne posleduvaa. Zborot mi e za
deleweto na Makedonija me|u malite balkanski dr`avi~ki.
Vostanieto se digna i ne razori i nas i turskata dr`ava. [tetata od
nego i za nas i za Turcija e ogromna, no pak pomala otkolku {to mo`e{e da
bide. Sre}a i za nas i za Turcija e {to me|u Bugarija i Srbija nema{e
nikakvo soglasuvawe po makedonskoto pra{awe. A takvo soglasuvawe
nema{e, za{to Bugarija misle{e da si ja prisoedini kon sebe cela
Makedonija sama, bez pomo{ na drugite sosedni i na golemite dr`avi.
Bugarija se izlaga vo smetkata. Vo toa se sostoi na{ata sre}a i sre}ata na
Turcija. Bugarija do sega{noto vostanie nema{e politi~ki opit za
re{enieto na makedonskoto pra{awe, ete zo{to site manevri da se re{i
toa izlegoa jalovi. Bugarija dosega ne znae{e oti re{enieto na
makedonskoto pra{awe ne e isklu~ivo vo Sofija, ami kolku vo Sofija
tolku i vo Belgrad, t.e. vo soglasuvawata me|u Sofija i Belgrad. Toa
soglasuvawe dosega se smeta{e za dr`avno predavstvo, no otkako
bugarskite diplomati si go ispitaa seto bessilie, i pri najgolemite svoi
usilbi sami da go re{at makedonskoto pra{awe, }e se najdat cel red
bugarski diplomati {to }e poglednat na toa soglasuvawe kako na
neizbe`no zlo. 50 Sega{niot politi~ki opit da be{e bil kaj Bugarite
ponapred, }e se pristape{e prvo kon razdeluvaweto na sferite za
vlijanieto vo Makedonija me|u Srbite i Bugarite, a posle, vo vreme na
vostanieto, srpskite i bugarskite vojski }e navlezea vo Makedonija. Takov
}e be{e izlezot od vostanieto pri pogolem opit me|u bugarskite
diplomati. Za na{a sre}a, ovojpat nie se izbavivme od dele`ot na na{ata
tatkovina i Turcija od zagubuvaweto na edna od prekrasnite svoi
provincii.
Vostanieto ne go donese deleweto na Makedonija: toa e pozitivniot
rezultat od nego. No toa delewe sre}no e izbegnato samo od slu~ajnata
neopitnost na na{ite neprijateli. Deleweto ne zagrozuva u{te pove}e: vo
idnina od pogolemata opitnost na na{ite neprijateli: Bugarija mo`e da
sklu~i so Srbija dogovor za razdeluvawe na sferite za vlijanieto vo
Makedonija. Takvoto razdeluvawe na sferi za vlijanieto neminovno }e i'
donese dele` na Makedonija. 51 Ete zo{to, eden od najglavnite dolgovi na
makedonskata inteligencija e da se otstranat edna{ za sekoga{ od
Makedonija bugarskata i srpskata propaganda, da se osnova vo Makedonija
svoj duhoven centar za Makedoncite i toj centar, kako i samite Makedonci,
da nema nikakvo zemawe-davawe so sosednite balkanski dr`avi i narodi.
Vo taa merka se sostoi predodvra}aweto na dele`ot na Makedonija i
za~uvuvaweto na taa provincija za Turcija. Ottuka e jasno oti dobro
razbranite interesi na Turcite i na Makedoncite im diktiraat ne da si
gi tro{at nivnite sili vo me|usebna borba vo polza na zaedni~kite nivni
neprijateli, ami da si podadat eden na drug raka i da gi otstranat site
faktori {to im pre~at vo nivnite prijatelski odnosi i zaedni~ki
interesi.
So prekratuvaweto na vostanieto }e se zapo~ne vo Makedonija
mirna kulturna rabota. Taa }e bara od nas vo vospostavuvawe dobri