Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

acete na Makedoncite, toa treba da se razbere na onie od niv {to se
vikaat Bugari, ta od nekolku godini posle vie }e vidite oti i vo
Makedonija od drugite narodnosti }e ostane toa {to ostana od Grcite vo
Isto~na Rumelija, po osloboduvaweto na poslednava. So drugi zborovi,
cela Makedonija }e stane bugarska.
Od tuka ne e li jasno oti Bugarija i Komitetot sakaat da sozdadat
„Bugarska Makedonija“ na {teta na drugite hristijanski makedonski
narodnosti?
Ama zo{to bugarska, zo{to ne srpska? ]e stane bugarska, za{to i e
takva; da ima{e vo nea pove}e Srbi, }e se stane{e cela srpska i
bugarskiot element }e oslabne{e. Seto toa e jasno i spravedlivo od
bugarsko gledi{te. No, neka ne se zaborava deka ima i drugo, i pritoa
mnogu drugi gledi{ta na makedonskoto pra{awe, kako: srpskoto, gr~koto,
vla{koto, ruskoto, slovenskoto, avstriskoto i na drugite zapadnoevropski
dr`avi. Ako e taka, toga{ pretpolaganiot okupacionen odred na ~ie
gledi{te }e treba da zastane?
Nema somnenie deka najlesno toj }e go re{i pra{aweto za jazikot vo
u~ili{teto i vo mesnata uprava vo tie mesta kade {to `iveat
patrijar{isti so gr~ki jazik, Arnauti muslimani i katolici i Turci
muslimani. Poma~no }e mo`e da se re{i pra{aweto vo tie mesta kade {to
ima: 1. patrijar{isti Arnauti, 2. patrijar{isti Vlasi, 3. patrijar{isti
Sloveni, 4. Sloveni muslimani i 5. egzarhisti Sloveni.
Sakaj}i da go napravat pogolemo zna~eweto na slovenskiot jazik vo
Makedonija, Slovenite }e baraat od okupacioniot odred da se priznae za
oficijalen vo mestata so Sloveni Muslimani - slovenskiot jazik: a
samite Sloveni Muslimani, po religiozni pri~ini, mo`at da go baraat
turskiot jazik. Okupacionite vlasti kogo poskoro da go zadovolat? Ako
postapat pravilno bez soobrazuvawe so religioznite potrebi, }e napravat
nasilstvo. Istata te{kotija i vo u{te posilna forma }e se sretne pri
re{avaweto na pra{aweto - koj jazik treba da se priznae za vo u~ili{tata
i vo op{tinskata uprava vo patrijar{iskite reoni. Romanskata vlada }e
bara za Vlasite romanski jazik, a Patrijar{ijata so vidnite parohijani }e
baraat gr~ki. Ako ne se zadovolat barawata na romanskata vlada, }e se
postapi nepravilno i nepravedno; ako pak se zadovoli baraweto na
romanskata vlada, protiv `elbata na parohijanite, }e se napravi
nasilstvo.
Patrijar{ijata }e bara gr~ki jazik i za pravoslavnite Albanci -
Toskite. Samite Toski nemaat dozreano do nacionalno samosoznanie,
zatoa Patrijar{ijata }e uspee. No drugite makedonski narodnosti, zaedno
so drugite Albanci, }e pozaviduvaat na usiluvaweto na gr~kiot jazik za
smetka na drugite i }e organiziraat partija protiv gr~kiot jazik. Nema
somnenie deka tuka nema da bide taka lesno okupacionite vlasti da se
orientiraat.
No najma~no e pra{aweto za oficijalniot i u~ili{niot jazik vo
slovenskite delovi na Makedonija. Tuka se: edni patrijar{isti, drugi
egzarhisti po vero-ispoveduvawe, ako ne se zboruva za katolicite i