Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

morfologijata na jazikot vo sp. „Vardar“, pa zatoa e dopolneta i azbukata so u{te edna bukva /a /, {to ja
upotrebuva na mestoto na starata tvrda nosovka /?/, so fakultativen izgovor, siored refleksot vo raznite na{i
narodni govori.
157. Misirkov gi zema ovde samo bugarskata, srpskata i gr~kata nacionalisti~ka propaganda, dodeka
romanskata ja isklu~uva. Posebniot karakter na romanskata propaganda se potvrdi i od bliskite nastani so
nastapot na oru`enata ~etni~ka akcija na propagandite, koga romanskata, kako propaganda na zemja {to nema
zaedni~ka grani~na linija so Makedonija, vo taa forma glavno i ne se izrazi.
158. Ova barawe pismeno go istakna u{te samoukiot yidar, komita, literator, gramati~ar i istori~ar
\or|ija M. Pulevski: „...treba da se soberat od site napred re~eni narodnosti po 4-5 u~eni lu|e {to go poznavaat
maj~iniot jazik ~isto. I tie lu|e da izrabotat edna gramatika {to im odgovara na severnoslovenskite
narodnosti, pa da ostane kako sveta kniga za site u~ili{ta, a i za pi{uvawe drugi knigi“ /1875/
159. Nezadovolstvoto na Misirkov od „makedonskite pi{uva~i“ od 19 i po~etokot na 20 vek mo`e i da se
razbere, no nesfatlivo e kako ne mo`el da ja sogleda pojavata barem na eden V. Чernodrinski, ~ii dela bea
pe~ateni ili pretstavuvani na scenata i pred napi{uvaweto na knigata „Za makedonckite raboti“, dodeka
samiot Misirkov be{e negov li~en poznanik. Isto taka, tokmu vo toa vreme vo Sofija se pe~ate{e i dramata na
M. Cepenkov, a vo repertoarot na Teatralnata trupa na Чernodrinski se nao|aa i dramskite tekstovi na A.
Stra{imirov i D. Haxidinev.
160. Misirkovata podelba na na{iot literaturnoistoriski razvitok na tri perioda ne e bez osnova,
osobeno ako se ima predvid celta i vremeto na periodizacijata: prviot period go pretstavuva vremeto do
pojavata na nacionalisti~kite propagandi vo Makedonija i do zadu{uvaweto na upotrebata na staroslovenskiot
kako literaturen jazik; vtoriot - vremeto na nacionalisti~kite propagandi (do pojavata na knigava, 1903), koga
se voveduvaat tu|ite jazici vo Makedonija kako literaturni, period {to e kako „nepreodna stena“ pome|u
prethodniot i noviot {to toj go o~ekuva{e so reformiraweto na Makedonija i so voveduvaweto na
makedonskiot jazik kako literaturen za site Makedonci, izgraden vrz osnova na rezultatite od razvitokot na
sovremenite narodni govori, koe{to go smeta kako tret period {to go nare~uva „prerodba“.
Sodr`ina