Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

si go izrabotuva svoeto pismo i nego go prerabotuva i pritoa vo negovata
istorija nema takvi nastani {to ja prepolovuvaat i pravat cela propast
pome|u ednata, t.e. starata, i drugata ili novata polovina, -pismeniot
jazik i pravopisot sodr`at vo sebe mnogu takvi osobini {to nemaat realna
vrednost vo glasovite vo sega{nata sostojba na jazikot. No, ako vo
istorijata na kulturniot razvitok na eden narod ima dva perioda, me|u
koi{to ima eden kako treti, no koj{to e period na zastoj i e kako
nepreodna stena me|u niv, - toga{ vo noviot period na razvitokot na
nacionalnoto samosoznanie imame prerodba na narodniot duh, koe{to
stanuva vistina vrz stara osnova, no vo nego vleguvaat mnogu novi na~ela,
vo soglasnost so duhot na vremeto i so specijalnite potrebi na narodniot
`ivot i negovite projavi. 160 Taa prerodba se odbele`uva i vo kni`evniot
jazik i pravopisot: kako edniot taka i drugiot se gore-dolu slobodni od
nekoi tradicii {to ne se soglasni so sovremenata sostojba na
razgovorniot jazik.
I taka, istorijata na kulturniot razvitok na narodite, vo soglasnost
so nejziniot od, sodejstvuva: ili za ~isto etimolo{ki ili istoriski
pravopis, ili za me{an - etimolo{ko-fonetski ili istorisko-fonetski,
ili najposle za ~isto fonetski pravopis. Trite vida pravopisi zavisat od
pogolemata ili pomalata privrzanost kon starata ili kon novata sostojba
na eden razgovoren ili literaturen jazik. Edniot od trite pravopisa se
usvojuva za eden literaturen jazik kaj eden narod {to se preroduva glavno
vo zavisnost od taa tendencija {to vladee pri narodnoto preroduvawe.
[tom e taka, toga{ i na{iot pravopis i pravecot na na{iot
literaturen jazik }e treba da bide vo polna zavisnost od taa tendencija
{to }e ne rakovodi nas pri na{ata nacionalna prerodba. Kakva mo`e da
bide taa tendencija se gleda od ovaa kniga. No jas }e si dozvolam da
povtoram. Taa e: prvo, Makedonija da se neutralizira za Bugarija i Srbija
i da se oddale~i ednakvo od dvete dr`avi, i vtoro, taa treba da se
obedini vrz jazi~na osnova. Ovie principi }e go rakovodat i pravopisot.
Na tie dva principa odgovara: 1. prilepsko-bitolskoto nare~je za
literaturen jazik, kako ednakvo dale~no i od srpskiot i od bugarskiot jazik
i centralno vo Makedonija, 2. fonetskiot pravopis so upotrebenite
pismeni znaci vo ovaa kniga i so mali otstapki na etimologijata, i 3.
re~ni~kiot materijal da e zbir od site makedonski nare~ja.
155. „Najnovoto vreme“, spored Misirkov, e vremeto koga vo Makedonija tu|ite literaturni jazici
po~nuvaat da navleguvaat vo slu`ba na literaturni. Toj smeta deka Makedoncite kako literaturen jazik si go
imale staroslovenskiot – se do polovinata na minatiot vek, iako gr~kiot vo mnogu oblasti ve}e be{e po~nal da
go zamestuva. Istoriski fakt e deka se do 60-tite godini na XIX vek makedonskiot jazik, pa duri i so izvesni
u~ebnici na „makedonskoto nare~je“, se upotrebuva vo privatnite i vo op{tinskite u~ili{ta vo Makedonija.
Nastapot na propagandite go odbele`uva i navleguvaweto na tu|ite literaturni jazici sred na{iot narod. Ne e
to~no, me|utoa, deka narodot se otka`al od sozdavaweto svoj literaturen jazik. Misirkov bezdrugo so pravo bil
revoltiran od praktikata na TMORO {to se slu`ela so bugarskiot literaturen zbor vo svojata dejnost, kako i
od aktivnosta na nekoi egzarhiski u~iteli {to tolku revnosno go voveduvale toj jazik vo makedonskite sredini.
156. Verojatno zatoa {to Ohrid te{ko mo`e da se nare~e centralen grad duri i vo toga{na Makedonija,
Misirkov mnogu ~esto zboruva samo za „vele{ko-prilepsko-bitolskoto nare~je“ kako osnova na makedonskiot
literaturen jazik. No po dve godini, sogleduvaj}i ja istoriskata va`nost na Ohrid za Makedonija, toj vo
pogolema merka }e se potpre i vrz karakteristikite na ohridskiot govor. Toa na{lo odraz i vo fonetikata i vo