Krste Petkov Misirkov Za makedonskite raboti

ponekulturniot narod e zaroben ili, najmalku, nema polna politi~ka
sloboda. No, inaku odat rabotite ako dvata naroda imaat svoi dr`avi. Vo
takov slu~aj pozajmuvawata, osobeno kulturnite, stanuvaat posvesno i
poskoro. Taka hristijanstvoto i pismenosta kaj nas Makedoncite se imaat
zafateno najrano od site slovenski carodi. Tie se raprostranuvaa so
vekovi i odea odozdola nagore. Zatoa vo istorijata ni{to ne se zboruva za
pokrstuvaweto na na{iot narod. No, so pokrstuvaweto sekojpat ima ideno
i pismenosta. So premol~uvaweto na na{eto pokrstuvawe se premol~uva i
procesot na obrazuvaweto na na{ata pismenost.
I taka na{eto duhovno preroduvawe i prosvetuvawe kaj nas, pa i
izrabotuvaweto na na{ata pismenost, poradi geografskite i istoriskite
uslovi, ima zemeno vo prvata iljadagodi{nina po r.(a|aweto) Hr.(istovo)
inakov od, a kaj drugite pravoslavni Sloveni inakov. Kaj nas toa se
izvr{uva postepeno i nezabele`eno, kaj niv brzo i so izvesna tendencija.
Od turskoto zavojuvawe na Balkanskiot Poluostrov stana edna
promena. Turskoto gospodstvo ni gi prese~e site vrski so na{ata starina:
Najte{ko se odrazi toa na Makedonija, kako centralna provincija, pa zatoa
vo toa vreme koga kaj drugite pravoslavni Sloveni postepeno se
izrabotuva{e pismeniot jazik i pravopisot nie se pove}e se
obezli~uvavme i re~isi sosem se otka`avme od na{iot jazik kako organ na
literaturnata re~. Odvreme-navreme vo tekot na 19 vek nie imame obidi
da se pi{uva na makedonski, no poradi nekoi istoriski pri~ini tie obidi
ne se oven~aa so uspeh kakov {to bi mo`elo da se o~ekuva od niv.
Literaturnite obidi na makedonskite pi{uva~i vo 19 vek, za `al,
nemaa takvo zna~ewe za da dobijat sledbenici, zatoa ako i sega vo 20 v.
gledame nekoi obidi da se pi{uva na makedonski, toa ne se pravi svesno i
od nekakvi patriotski vle~ewa i celi, ami samo za zabava; 159 Vo toa se
sostoi razlikata na na{ata, t.e. makedonskata duhovno-nacionalna
prerodba od onaa na drugite pravoslavni slovenski narodi, so drugi
zborovi: kako {to ponapred nie postepeno i prvi se prosvetuvavme so
hristijanstvoto i so pismoto, a drugite Sloveni - po nas i nabrzina, taka
pak sega, vo vremeto koga site pravoslavni Sloveni postepeno si
izrabotija svoi literaturni jazici, svoi bogati literaturi i postepeno
izraboteni pravopisi, nie ostanuvame ponazad od site, tukure~i bez
literaturni tradicii - ne zatoa {to gi nemame, a za{to go zaboravame
svoeto izu~uvaj}i go tu|oto.
Nie sega so brzina }e treba da go razrabotime na{iot literaturen
jazik, da go ustanovime na{iot pravopis i da sozdademe edna na{a
literatura {to }e im odgovara na site na{i potrebi. So na{ata sega{na
nacionalna prerodba nie im se sprotistavuvame na drugite pravoslavni
Sloveni, kako {to se sprotistavivme i ponapred: toga{ bevme prvi vo
duhovnata prerodba {to kaj nas be{e bavna, a kaj niv brza, sega naopaku:
toga{ tie nas sakaa da ne dostignat i rabotea so izvesna tendencija i
brzina, sega naopaku.
Vo zavisnost od toa kako se ima razvivano eden narod, i negoviot
jazik i pravopisot mo`e da bide razli~en. Ako eden narod samo postepeno