O kitari – od drevesa do zvoka (6. del) Samo Šali Zadnjič ... - EGTA
O kitari – od drevesa do zvoka (6. del) Samo Šali Zadnjič ... - EGTA
O kitari – od drevesa do zvoka (6. del) Samo Šali Zadnjič ... - EGTA
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
poglavij. Če k vsemu d<strong>od</strong>amo še dejstvo, da kitarski ton pravzaprav sestoji iz veliko<br />
fekvenčnih komponent, za katere sta načeloma amplituda in dušenje vrhov frekvenčnega<br />
<strong>od</strong>ziva različna, potem vidimo, da je situacija precej kompleksna. Po drugi strani pa imamo s<br />
poznavanjem frekvenčnega <strong>od</strong>ziva kitare možnost videti, kateri toni oziroma njihove<br />
frekvenčne komponente b<strong>od</strong>o v kitarskem zvoku <strong>do</strong>bro (slabo) zastopani. To je seveda veliko<br />
bolj pomembno v fazi iz<strong>del</strong>ave kitare, ko na njene zvočne lastnosti še lahko vplivamo, kot pa<br />
kasneje pri že izgotovljenem glasbilu.<br />
večji faktor dušenja<br />
frekvenca<br />
manjši faktor dušenja<br />
frekvenca<br />
Slika 2. Primerjava faktorja dušenja vrha v frekvenčnem <strong>od</strong>zivu.<br />
1.3. Rezultati meritev frekvenčnega <strong>od</strong>ziva kitare<br />
Zaradi nazornosti je seveda najbolje, da si ogledamo konkretno meritev frekvenčnega <strong>od</strong>ziva<br />
kitare. Slika 3 kaže primerjavo med že analiziranima kitarama (glej 2. <strong>del</strong> "O <strong>kitari</strong> <strong>–</strong> <strong>od</strong><br />
<strong>drevesa</strong> <strong>do</strong> <strong>zvoka</strong>"). Naj vseeno še enkrat omenimo, da je Yamaha C-60 zgolj šolska kitara<br />
najnižjega cenovnega razreda, <strong>do</strong>čim je kitara iz<strong>del</strong>ovalca Thomasa Humphreya vrhunska<br />
koncertna kitara, ki ji cena v zadnjih letih močno narašča. Vsekakor lahko rečemo, da so nizki<br />
vrhovi v frekvenčnem <strong>od</strong>zivu kitare znak slabe akustične aktivnosti. Logično je, da se bo<br />
<strong>do</strong>bra kitara na mehanski impulz s pospeškomerom v sedlo <strong>od</strong>zvala glasneje kot slaba kitara,<br />
sploh, če govorimo v grobem. S slike 3 je to <strong>do</strong>bro razvidno, saj so praktično vsi izraziti<br />
vrhovi v p<strong>od</strong>ročju med 50 <strong>–</strong> 1500 Hz močnejši v primeru kitare T. Humphrey. Za primer, če<br />
bi merili frekvenčni <strong>od</strong>ziv ravne lesene plošče (polica ali p<strong>od</strong>obno), bi bili načeloma vsi<br />
vrhovi zelo neizraziti, močno dušeni, skratka bistveno manjši <strong>od</strong> vrhov za obe prikazani <strong>kitari</strong>.<br />
Spoznali smo torej, da nam meritve frekvenčnega <strong>od</strong>ziva zelo jasno razkrijejo akustično<br />
<strong>od</strong>zivnost testiranega glasbila. Seveda je to le <strong>del</strong> lastnosti, ki jih za merjeno glasbilo iz<br />
frekvenčnega <strong>od</strong>ziva lahko razberemo.