O kitari – od drevesa do zvoka (6. del) Samo Šali Zadnjič ... - EGTA
O kitari – od drevesa do zvoka (6. del) Samo Šali Zadnjič ... - EGTA
O kitari – od drevesa do zvoka (6. del) Samo Šali Zadnjič ... - EGTA
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Zelo uveljavljen način za realizacijo vstopnega signala je v tehniki impulzno vzbujanje<br />
preizkušanih objektov, ki so lahko sestavni <strong>del</strong>i ali sklopi iz teh <strong>del</strong>ov. Tisto, čemur smo pri<br />
preizkušanju osebe rekli značaj osebe, lahko v inženirskem svetu rečemo frekvenčni <strong>od</strong>ziv<br />
objekta, torej kitare. Impulzno vzbujanje pomeni, da smo v objekt vnesli (denimo z<br />
nadzorovanim udarcem po objektu) <strong>do</strong>ločene frekvence nihanja. Na te frekvence nihanja se<br />
bo preizkušani objekt <strong>od</strong>zval sebi lastno, tako kot se <strong>do</strong>ločena oseba <strong>od</strong>ziva sebi lastno na<br />
različna zastavljena vprašanja. Če smo torej sposobni meriti te <strong>od</strong>zivne frekvence, smo<br />
sposobni meriti izstopni signal. Razmerje med izstopnim signalom (frekvence, s katerimi se<br />
objekt <strong>od</strong>zove na vstopni signal) in vstopnim signalom (frekvence, ki jih vnesemo v objekt)<br />
imenujemo frekvenčni <strong>od</strong>ziv objekta. Ta je dandanes v tehniki ena najbolj iskanih lastnosti<br />
objektov. Logično je, da je <strong>od</strong>ločilno razmerje med izstopnim in vstopnim signalom in ne<br />
njuna absolutna velikost. Za primer, če bi bilo v vprašanju za testirano osebo zelo malo<br />
provokativnega duha, oseba pa bi se <strong>od</strong>zvala zelo energično, lahko na ta način izmerimo<br />
relativno visoko stopnjo koleričnosti ali razdražljivosti osebe. Torej, če v telo kitare vnesemo<br />
relativno malo energije neke frekvence, kitara pa se na to <strong>od</strong>zove z zelo visoko amplitu<strong>do</strong> te<br />
frekvence, potem lahko rečemo, da je frekvenčni <strong>od</strong>ziv (značaj kitare) pri tej frekvenci zelo<br />
močan.<br />
1.2. Merjenje frekvenčnega <strong>od</strong>ziva kitare<br />
Slika 1 poenostavljeno prikazuje merilno mesto za merjenje frekvenčnega <strong>od</strong>ziva kitare.<br />
Seveda se s p<strong>od</strong>robnejšim opisom tega ne bomo ukvarjali, poudarimo pa naj, da je zelo<br />
priporočeno, da kitara visi na elastičnih vrvicah s čim manjšo maso. S slike je razvidno, da<br />
smo kitaro vzbujali na mestu sedla. Vzbujanje smo opravili z nekaj gramov težko valjasto<br />
napravico za merjenje pospeškov <strong>–</strong> pospeškomerom. Ob udarcu v sedlo pospeškomer namreč<br />
zabeleži silo (ta pa je proporcionalna pospešku), ki pri tem nastane. Mesto vzbujanja je nekje<br />
na sedlu na kobilici, torej tam, kjer je mesto vpetja strune. Logično je, da bi v primeru<br />
vzbujanja nekje na robu kitarskega telesa, ali denimo na vratu kitare, <strong>do</strong>bili bistveno manj<br />
uporaben rezultat, če sploh.
Change language