Prenesi si nalogo v PDF-ju - Arnes

3.2 Herbarij
Drevesa in grmi na Loški učni poti
Herbarij (iz latinščine herba =rastlina, zelišče) je sistematično urejena zbirka posušenih
rastlin oziroma delov rastlin. Običajno je posušen rastlinski material shranjen v papirnatih
polah, obstajajo pa tudi herbariji, pri katerih so rastline konzervirane v tekočinah, na primer
v etanolu. Najstarejši znani herbarij na Slovenskem je iz leta 1696; uredil ga je zdravnik Janez
Krstnik Flysser iz Ljutomera.
Nabrane liste smo že na kraju rastišča shranili v vreče in jih še isti dan odnesli v prostor, kjer
smo jih ustrezno obdelali (sprešali). Tak prostor mora biti suh in topel. Liste smo vložili v
časopisno polo in jo obtežili. Za stiskanje rastlinskega materiala obstajajo tudi posebej za to
narejene preše.
Vsak list v herbariju smo opremili s tako imenovana herbarijska etiketa, ki navaja osnovne
podatke o rastlini, nabiralcu, datumu nabiranja in rastišču.
Namen herbarija je, da omogoča stalni vpogled v rastlinstvo določenega geografskega
območja v določenem času. Na osnovi herbarija je možno ugotavljanje sprememb v
nahajanju določene rastline na določenem območju ter primerjava rastlin iste vrste iz
različnih geografskih območij.
V našem herbariju so zbrani primeri listov vseh 82 drevesnih in grmovnih vrst , ki smo jih
raziskali in prepoznali na Loški učni poti.
Herbarij prilagamo nalogi kot prilogo št.1.
3.3 Ksiloteka
Ob herbariju je nastajala tudi zbirka lesov - ksiloteka (ksilo- (iz gr. ksylon les) v zloženkah:
les, -teka (iz gr. theka teka) v zloženkah: hramba). Do sedaj smo zbrali vzorce
najpomembnejših domačih drevesnih vrst, kasneje bomo zbirko razširili tudi na druge
drevesne vrste, tudi na tiste, ki ne rastejo na Loški učni poti. To delo je precej obsežno, saj
treba urediti vzorce lesa v več značilnih prerezih (radialnem, tangencialnem, prečnem), zato
bi bila to lahko že druga raziskovalna naloga.
Ksiloteko prilagamo nalogi kot prilogo št.2.
6