Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
3. Uvod<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Sočasno z vse večjim ogrožanjem narave in pogosto že opaznim uničevanjem pomembnih<br />
življenjskih prostorov se vse bolj širi zanimanje za pri nas uspevajoče rastlinstvo, pa tudi za<br />
domače živalstvo. Vedno več l<strong>ju</strong>di spoznava pomen narave in naravnih bivališč za rastline ter<br />
se trudi za njihovo obvarovanje – navsezadnje je od narave odvisno tudi naše preživetje.<br />
Loška učna pot je eden izmed načinov, ki širi zanimanje za našo naravno in kulturno<br />
dediščino.<br />
3.1 Nastanek ideje in njen razvoj<br />
V okviru mednarodnega projekta Comenius je v začetku šolskega leta 2006/2007 na naši šoli<br />
nastala ideja, da bi pripravili Loško učno pot (LUP). Vodila bi po poti proti Lubniku, na tej poti<br />
pa bi poimenovali drevesne in grmovne vrste in naravne ter kulturno-zgodovinske<br />
znamenitosti, saj na škofjeloškem območ<strong>ju</strong> tovrstne učne poti še ni. Na Zavodu za gozdove<br />
Slovenije (OE Kranj) smo se pozanimali glede poteka učne poti in pridobitve lastniških<br />
dovoljenj. Izvedeli smo, da imajo podobno idejo tudi na osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji<br />
Loki. Pri uresničitvi skupne ideje smo se povezali med seboj.<br />
Večina Loške učne poti poteka po ustaljeni loški planinski poti, zato smo se povezali s<br />
Planinskim društvom Škofja Loka in z Društvom za raziskovanje podzemlja Škofja Loka<br />
Pri projektu se nam je pridružilo tudi Gobarsko društvo Škofja Loka. Obiskovalci poti bodo na<br />
poti opozorjeni na lesne gobe. V Vincarški grapi je na majhnem področ<strong>ju</strong> kar petnajst<br />
različnih vrst lesnih gob.<br />
Pri pridobitvi sogla<strong>si</strong>j lastnikov zemljišč za postavitev označevalnih tabel so nam pomagali na<br />
Zavodu za gozdove Slovenije (OE Kranj).<br />
Prednost Loške učne poti je predvsem v tem, da zaradi ugodnih podnebnih in rastiščnih<br />
razmer na tem področ<strong>ju</strong> najdemo veliko drevesnih in grmovnih vrst. Podnebje je zmerno<br />
humidno in primerno za uspevanje gozda. Za večino krajev predalpskega sveta je značilno<br />
mrzlo zimsko obdobje od decembra do februarja; povprečna mesečna temperatura je okoli<br />
ničle ali pod njo. Poleti pa so temperature lahko dokaj visoke. Relativna zračna vlaga je zelo<br />
visoka, od 82- do 88-odstotna.<br />
4
Change language