Opis: Drevesa in grmi na Loški učni poti Kostanj (divji) latinsko ime: Aesculus hippocastanum angleško ime: Horse-chestnut nemško ime: Gewöhnliche Rosskastanie Divji kostanj je do 30 metrov visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z največkrat kratkim deblom in gosto, pravilno, široko razvejano okroglasto krošnjo z debelimi, a krhkimi vejami. Koreninski <strong>si</strong>stem je dobro razvit in večinoma površinski, glavna korenina je šibka, močne so stranske korenine. Skorja: Skorja na deblu je <strong>si</strong>vkastorjava, z nje odstopajo majhne okroglaste luske. Listi: Navzkrižno razporejeni listi so dlanasto sestavljeni iz 5 – 7 lističev, ki so skupaj pritrjeni na 15 – 20 cm dolg pecelj. Lističi so podolgovati narobe jajčasti, kratko zašiljeni, 10 – 25 cm dolgi in do 10 cm široki, sedeči, po robu nažagani, zgoraj temno zeleni, spodaj svetlejši. Cvetovi: Cvetovi so beli in združeni v pokončnih, 20 – 30 cm dolgih latastih socvetij, v katerih najdemo moške, ženske in dvospolne cvetove. Cvet je dolg do 2 cm širok, ima 5 zraslih čašnih listov in 5 belih pogosto rdeče pegastih, neenakih, zmečkanih, po robu valovitih venčnih listov. Žužkocvetna vrsta, cveti maja in <strong>ju</strong>nija. Plodovi: Plodovi so 5 – 6 cm debel, okrogle, zelene glavice z redkimi bodicami. Zrele razpadejo na tri dele, v vsakemu plodu so 1 – 3 bleščeča, okroglasta, nekoliko ploščata, rjava semena z značilno liso. 110
Uporabnost: Drevesa in grmi na Loški učni poti Semena divjega kostanja niso užitna, imajo pa več zdravilnih lastnosti. Nekatere učinkovine zdravijo obolenja žil, druge različna vnetja. Les poleg kurjave uporabljajo v rezbarstvu. Zanimivost: Pregovor: Ga pošilja v žerjavico po kostanj. Zemljepisna imena: Kostanjevica, Kostanje, Kostanjek, Kostanjev grič.. Loška učna pot: LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP 111