Kultura mehr berlin, bitte. (949 bralcev) Sreda, 19 ... - Galerija Photon
Kultura mehr berlin, bitte. (949 bralcev) Sreda, 19 ... - Galerija Photon
Kultura mehr berlin, bitte. (949 bralcev) Sreda, 19 ... - Galerija Photon
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Vir:/Source: http://www.radiostudent.si/article.php?sid=17039. Pridobljeno:/Retrieved: 08/08/2011<br />
<strong>Kultura</strong><br />
<strong>mehr</strong> <strong>berlin</strong>, <strong>bitte</strong>. (<strong>949</strong> <strong>bralcev</strong>)<br />
<strong>Sreda</strong>, <strong>19</strong>. 11. 2008<br />
Peter Karba<br />
Preživele, preživeli. V okviru meseca fotografije v Galeriji Vžigalica od 14. novembra naprej, stoji<br />
razstava ‘Portret: Berlin’.<br />
...Takšne so tudi serije fotografij. Nikakor ne sestavljajo podobo Berlina. Niti nimajo tega namena,<br />
se zdi. Pretežno gre za fotografije, ki iščejo arhitekturne motive in relikte ali pa urbano življenje<br />
nove prestolnice. Zanimiva se zdi serija Daniele Comani ‘Lucky marriage: Where she doubles herself<br />
with a male fictious partner’. ...<br />
Preživele, preživeli. V okviru meseca fotografije v Galeriji Vžigalica od 14. novembra naprej, stoji<br />
razstava ‘Portret: Berlin’. Seveda gre za razstavo fotografij. Predstavlja se 8 fotografov. Gre za 7<br />
manjših in eno srednje veliko serijo. <strong>Galerija</strong> je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih tja do osemnajste.<br />
Morda bi lahko rekli, da je mogoče danes lažje čemerkoli dati ime kot mestu. Mesta skozi<br />
dandanašnji so se razpršila, se pletejo v somestja, so nejasnih mej in hiearhij brez perspektive.<br />
Skozi to pripoznanje se zdi naslov razstave, ‘Portret: Berlin’, toliko bolj pozornosti vreden. Za portret<br />
navadno velja upodabljanje kakšnega človeka, predvsem obraza. In kakorkoli pač, portret ima<br />
v sebi namen zajeti celoto svojega objekta. Pa res, nekoč so mesta celo, bi najbrž temu lahko rekli<br />
tako, portretirali. Navadno je šlo za kakšen litorez z gradom na hribu ali pa za kakšno živopisno<br />
perspektivo z oddaljene, angelske, perspektive. Tam je mesto zaobjeto v celoti.
Pa vendar objema Berlin še neka druga pojmovnost. Bila je doba, ko je veter sprememb prepihal<br />
koncepcijo povojne ureditve sveta. Tisti red je v Berlinu kulminiral. Šlo je za zid, ki je razdelil na dva<br />
dela mesto, za zid, ki je delil ves svet. Padec zida je Berlin pahnil v svojeglavo dialektiko. Nov Berlin<br />
ni več mesto, je predvsem dogodek, ki ga ne uspe potolažit noben nov Reichstag ali Potsdamer<br />
Platz. Berlin je utihnil v notranji dialog, potem ko je stopil na oder. Berlin ne jebe.<br />
Takšne so tudi serije fotografij. Nikakor ne sestavljajo podobo Berlina. Niti nimajo tega namena,<br />
se zdi. Pretežno gre za fotografije, ki iščejo arhitekturne motive in relikte ali pa urbano življenje<br />
nove prestolnice. Zanimiva se zdi serija Daniele Comani ‘Lucky marriage: Where she doubles<br />
herself with a male fictious partner’. Je edina, ki posega v nekakšno opozicijo ostalim, spusti se v<br />
intimo dveh zakoncev in dejansko kaže portreta dveh ljudi. ‘Kjer se je podvoji s svojim namišljenim<br />
partnerjem’ prikazuje črnobele, praktično vsakdanje, prizore iz zakonskega življenja – zdi se, da<br />
o Berlinu ne govori. Nikjer ni živahne postmoderne, pestre urbanosti, odkritih podrobnosti, v katerih<br />
je lahko ujeto celo mesto. Daniela Comani subliminira Berlin v portret. V portret dveh srečno<br />
poročenih. Srečen zakon, ker je partner namišljen, kjer je partner enako tvoji predstavi o njem.<br />
Srečen zakon je parafraza Berlina. Je vzhod, ki je želel na zahod in je na vzhodu ostal, ko mu je tja<br />
bilo stopiti dovoljeno.<br />
Berlin je kastrirana transgresija, Berlin ne jebe.<br />
Večje pozornosti je še vredna serija ‘Face facades’, Stefanie Buerkle. Gre za izseke, realne vzorce<br />
fasad, ki so sredi neke zmelje, gradbišča, postavljene v vrsti in tam, kdo bi vedel kaj, počnejo. Tukaj<br />
ne gre za obrabljen postmoderni trik uporabe ne vem česa v drugem kontekstu in iz tega delati<br />
nekakšen art, ampak da je ta drugi kontekst dejansko postal del naše dejanskosti, noben vzišen<br />
performativ več. Obstaja namreč funkcija fasade in obstaja druga funkcija fasade, samo funkcija,<br />
nič več.<br />
Serija Daniele Comani predstavlja presežek, ostalo je srednje dobro do povprečno, medtem ko<br />
lahko serijo Christiana Rothmanna mirne vesti prezrete. Razstava bo odprta še do šestega decembra.<br />
No dobro, Berlin ne jebe. Kdo pa jebe vas? Za Radio Študent, Peter Karba.